Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne fundacije EU-LAK v imenu Evropske unije (11342/2016 – C8-0458/2016 – 2016/0217(NLE))

P8_TA(2017)0368 A8-0279/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11342/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sklepa o ustanovitvi Mednarodne fundacije EU-LAK (11356/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 209(2), členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in drugega pododstavka člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0458/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0279/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav članic Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku sklepa Sveta o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (10161/2017 – C8-0224/2017 – 2017/0808(CNS))

P8_TA(2017)0369 A8-0286/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10161/2017),

–  ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu Republike Bolgarije in Romunije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0224/2017),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0286/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov iz registrov vozil na Češkem (09893/2017 – C8-0197/2017 – 2017/0806(CNS))

P8_TA(2017)0370 A8-0288/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (09893/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0197/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33 Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0288/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Portugalskem (09898/2017 – C8-0213/2017 – 2017/0807(CNS))

P8_TA(2017)0371 A8-0289/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (09898/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodnih določbah, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0213/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33 Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0289/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov v Grčiji (10476/2017 – C8-0230/2017 – 2017/0809(CNS))

P8_TA(2017)0372 A8-0287/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10476/2017),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0230/2017),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), in zlasti člena 33 Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0287/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 2009/45/ES o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (COM(2016)0369 – C8-0208/2016 – 2016/0170(COD))

P8_TA(2017)0373 A8-0167/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0369),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0208/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0167/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/45/ES o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/2108.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 167.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/41/ES o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih, in o spremembi Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (COM(2016)0370 – C8-0209/2016 – 2016/0171(COD))

P8_TA(2017)0374 A8-0168/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0370),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0209/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0168/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/41/ES o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih, in Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/2109.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 172.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pomorski inšpekciji države pristanišča ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (COM(2016)0371 – C8-0210/2016 – 2016/0172(COD))

P8_TA(2017)0375 A8-0165/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0371),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0210/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 21. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0165/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/2110.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 176.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (D048947/06 – 2017/2801(RPS))

P8_TA(2017)0376 B8-0542/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (D048947/06) (osnutek uredbe),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1107/2009 z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1), zlasti členov 4(1) in 78(1)(a) te uredbe in drugega odstavka točk 3.6.5. in 3.8.2. Priloge II k tej uredbi,

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015(2), zlasti odstavkov 71 in 72,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o endokrinih motilcih: stanje po sodbi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije s 15. junija 2016 o endokrinih motilcih in osnutkih aktov Komisije o določitvi znanstvenih meril za njihovo opredelitev v okviru zakonodaje EU o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodih (COM(2016)0350),

–  ob upoštevanju povzetka poročila Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki se je sestal v Bruslju 28. februarja 2017,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 14. marca 2013 o endokrinih motilcih(4),

–  ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(5),

–  ob upoštevanju predloga resolucija Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

A.  ker se v skladu s točko 3.8.2. Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivna snov odobri le, če ni ugotovljeno, da ima lastnosti endokrinih motilcev hormonov, ki lahko škodljivo vplivajo na neciljne organizme, razen če je izpostavljenost neciljnih organizmov tej aktivni snovi v realnih predlaganih pogojih uporabe zanemarljiva (merilo izločitve za okolje);

B.  ker bo Komisija do 14. decembra 2013 v skladu z drugim odstavkom točke 3.6.5. Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 predložila Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali osnutek ukrepov o posebnih znanstvenih merilih za določitev lastnosti motilcev hormonskega ravnovesja;

C.  ker je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo 4. julija 2017 dal pozitivno mnenje o osnutku uredbe, tri države članice so glasovale proti, štiri države članice pa so se glasovanja vzdržale;

D.  ker zadnji odstavek osnutka uredbe določa, da če predvideni način delovanja fitofarmacevtskega sredstva z aktivno snovjo, ki se ocenjuje, vključuje nadzor ciljnih organizmov, ki niso vretenčarji, preko njihovega endokrinega sistema, se učinki na organizme istega taksonomskega debla, kot je ciljno usmerjeni, ne upoštevajo pri opredelitvi snovi kot snovi z lastnostmi endokrinega motilca za neciljne organizme;

E.  ker je Splošno sodišče s sodbo v zadevi T-521/14 jasno določilo, da „la spécification des critères scientifiques pour la détermination des propriétés perturbant le système endocrinien ne peut se faire que de manière objective, au regard de données scientifiques relatives audit système, indépendamment de toute autre considération, en particulier économique“(6) (odstavek 71);

F.  ker ni znanstveno izključiti možnost opredelitve snovi s predvidenim endokrinim načinom delovanja kot endokrinega motilca za neciljne organizme;

G.  ker se osnutka uredbe zato ne more upoštevati, kot da temelji na objektivnih znanstvenih podatkih o endokrinem sistemu, kot je zahtevalo Računsko sodišče; ker je Komisija s tem prekoračila svoja izvedbena pooblastila;

H.  ker je dejanski namen tega zadnjega odstavka jasno opredeljen v povzetku poročila Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki se je sestal 28. februarja 2017 v Bruslju, ki določa, da je bila poleg tega pojasnjena utemeljitev za zagotavljanje aktivnih snovi s predvidenim endokrinim načinom delovanja (v nadaljevanju regulatorji rasti). [...] Ta določba o regulatorjih rasti omogoča, da se merila za izključitev ne bodo uporabljala za snovi s predvidenim endokrinim načinom delovanja [...];

I.  ker zadnji odstavek dejansko določa odstopanja od izločitvenega merila, določenega v točki 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009;

J.  ker je iz uvodnih izjav 6 do 10 ter člena 1(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 razvidno, da je pri obravnavi zapletenega vprašanja določitve pravil o odobritvi aktivnih snovi, moral zakonodajalec najti občutljivo ravnovesje med različnimi in potencialno nasprotujočimi si cilji, namreč kmetijsko proizvodnjo in notranjim trgom na eni strani ter varovanjem zdravja in okolja na drugi strani;

K.  ker je Sodišče v zgoraj navedeni sodbi določilo naslednje: ‘Dans ce contexte, il importe de relever que, en adoptant le règlement n° 528/2012, le législateur a procédé à une mise en balance de l’objectif d’amélioration du marché intérieur et de celui de la préservation de la santé humaine, de la santé animale et de l’environnement, que la Commission se doit de respecter et ne saurait remettre en cause [...]. Or, dans le cadre de la mise en œuvre des pouvoirs qui lui sont délégués par le législateur, la Commission ne saurait remettre en cause cet équilibre, ce que cette institution a d’ailleurs en substance admis lors de l’audience“(7) (odstavek 72);

L.  ker je to Parlament ponovil v svoji resoluciji z dne 8. junija 2016, v kateri poudarja, da je Splošno sodišče Evropske unije razsodilo, da je mogoče znanstvena merila objektivno določiti le na podlagi znanstvenih podatkov o endokrinem sistemu, neodvisno od vseh drugih dejavnikov, zlasti ekonomskih, ter da Komisija s pristojnostmi, ki so ji bile podeljene na osnovi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ni pooblaščena za spreminjanje regulativnega ravnovesja iz temeljnega akta;

M.  ker veljajo iste omejitve pooblastil za Komisijo v okviru izvedbenega akta v skladu s regulativnim postopkom s pregledom;

N.  ker je v skladu s sporočilom Komisije z dne 15. junija 2016, vprašanje, s katerim se pri tem sooča Komisija, določiti merila za opredelitev, kaj je ali kaj ni endokrini motilec za namene fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov, ne pa odločati o tem, kako urejati te snovi. Regulativne posledice je že določil zakonodajalec v zakonodaji o fitofarmacevtskih sredstvih (2009) in biocidnih proizvodih (2012);

O.  ker je izločitveno merilo, določeno v točki 3.8.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009, bistven element uredbe;

P.  ker je v skladu z ustaljeno sodno prakso za sprejemanje regulativnih elementov, ki so nujni za določeno zadevo, pristojen le zakonodajalec EU, ta pristojnost pa se ne more prenesti na Komisijo;

Q.  ker je Komisija s spremembo bistvenega zakonodajnega elementa Uredbe (ES) št. 1107/2009 presegla svoja izvedbena pooblastila, v nasprotju s priznavanjem omejitve svojih pristojnosti v obravnavi na Sodišču v zadevi T-521/14, v nasprotju s svojimi trditvami iz sporočila Komisije z dne 15. junija 2016 in v nasprotju s temeljnim načelom Unije o pravni državi;

R.  ker bi se lahko odstopanje glede pogojev za odobritev snovi z namernim endokrinim načinom delovanja uvedlo le s pomočjo zakonodajnega postopka za spremembo Uredbe (ES) št. 1107/2009 v skladu s členom 294 PDEU, tudi če bi razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj omogočil veljavne razloge za uvedbo takšnega odstopanja;

1.  nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije;

2.  meni, da osnutek uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila, predvidena v Uredbi (ES) št. 1107/2009;

3.  poziva Komisijo, naj umakne osnutek uredbe in odboru nemudoma predloži novega;

4.  poziva Komisijo, naj osnutek uredbe spremeni tako, da črta zadnji odstavek;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (2) Sodba Sodišča z dne 16. decembra 2015, Švedska proti Komisiji, T-521/14, ECLI:EU:T:2015:976. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0270. (4) UL C 36, 29.1.2016, str. 85. (5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. (6) Glede na to, da je sodba o zadevi T-521/14 na voljo samo v francoskem in švedskem jeziku, je prevajalska služba Parlamenta zagotovila slovensko različico besedila: „Določitev znanstvenih meril za določanje povzročiteljev endokrinih motenj se lahko izvede objektivno, ob upoštevanju znanstvenih podatkov v zvezi s tem sistemom, neodvisno od vseh drugih dejavnikov, zlasti ekonomskih.“ (7) Glede na to, da je sodba o zadevi T-521/14 na voljo samo v francoskem in švedskem jeziku, je prevajalska služba Parlamenta zagotovila angleško različico besedila: v„ zvezi s tem je treba opozoriti, da je zakonodajalec pri sprejetju Uredbe (EU) št. 528/2012 pretehtal cilj izboljšanja notranjega trga in cilj varstva zdravja ljudi, živali in okolja, ter sprejel sklepe, ki jih mora Komisija spoštovati in ne more postavljati v dvom [...].“ v okviru izvrševanja pooblastil, ki ji jih je podelil zakonodajalec, Komisija ne ne sme postavljati pod vprašaj tega ravnovesja, dejstvo, poleg tega, ki ga je institucija v bistvu potrdila na obravnavi.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051972 – 2017/2879(RSP))

P8_TA(2017)0377 B8-0540/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051972),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2),

–  ob upoštevanju glasovanja stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. julija 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 1. marca 2017 in ki je bilo objavljeno 6. aprila 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je 10. decembra 2013 družba Bayer Crop Science LP and M. S. Technologies LLC pri pristojnem nacionalnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 ×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene soje FG72 × A5547-127 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga soja, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 1. marca 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 6. aprila 2017(5);

C.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.  ker je bila soja FG72 × A5547-127 razvita za zagotavljanje odpornosti proti herbicidom amonijevega izoksaflutola (5-ciklopropiloksazol-4-il 2-mesil-4-trifluorometilfenil keton), glifosata (N-(fosfonometil) glicin) in glufosinata (l-fosfinotricin); ker se odpornost na te herbicide doseže s proteini HPPD W336 (4-hidroksi- fenil-piruvat-dioksigenaza) oziroma 2mEPSPS (5-enolpiruvilšikimat-3-fosfat sintaza) oziroma PAT (fosfinotricin acetil-transferaza);

E.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb(6); ker so med najbolj kritičnimi pripombami ugotovitve, da brez 90-dnevne študije subkronične strupenosti ni mogoče sklepati o tveganjih, povezanih z uporabo tega GSO v hrani in živalski krmi, da so informacije o sestavi, oceni fenotipa in toksikologiji nezadostne, da so sklepi o enakovrednosti GSO in konvencionalne soje ter o varnosti živil in krme na podlagi teh informacij preuranujeni ter da ta GSO soja ni bila preskušena z zanesljivimi znanstvenimi metodami, potrebnimi za ugotovitev njegove varnosti;

F.  ker neodvisna študija zaključuje, da ocena tveganja, ki jo je opravila EFSA, v sedanji obliki ni sprejemljiva, saj v njej niso opredeljene vrzeli v znanju in negotovosti, poleg tega pa ne vsebuje ocene toksičnosti ali učinka na imunski in reproduktivni sistem(7);

G.  ker veljavna odobritev glifosata poteče najpozneje 31. decembra 2017; ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

H.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(8); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018(9);

I.  ker je izoksaflutol verjetno rakotvoren za ljudi(10), strupen za nekatere vodne organizme in neciljne rastline, sam proizvod ter produkti, ki nastanejo ob njegovi razgradnji, in metaboliti pa enostavno onesnažujejo vodo; ker je bila zaradi teh pomislekov njegova uporaba omejena(11);

J.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja vedno prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker se je izkazalo, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine(12);

K.  ker EFSA ni ocenila ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi; ker torej ni mogoče skleniti, da je gensko spremenjena soja, škropljena z izoksaflutolom, glifosatom in glufosinatom, varna za uporabo v živilih in krmi;

L.  ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko modificiranih pridelkov; ker je bilo v znanstvenih publikacijah(13) dokumentiranih več kot dvajset različnih vrst plevela, odpornega na glifosfat; ker plevel, odporen na glufosinat, opažajo že od leta 2009;

M.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. julija 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalcev Unije, pri čemer so se tri države članice vzdržale;

N.  ker tudi pri glasovanju v odboru za pritožbe, ki je potekalo 14. septembra 2017, mnenje ni bilo sprejeto; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 11 držav članic, ki predstavljajo 38,69 % prebivalcev Unije, pri čemer sta se dve državi članici vzdržali;

O.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(14);

P.  ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v prvi obravnavi 28. oktobra 2015(15) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Q.  ker mora Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti v zvezi z občutljivimi vprašanji, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za odobritev ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovi komercialni pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, kot je na primer soja FG72 × A5547-127, brez popolne ocene specifičnih kumulativnih učinkov ostankov škropljenja kombinacije komplementarnih herbicidov in njihovih komercialnih pripravkov, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj zahteva veliko bolj podrobno testiranje zdravstvenih tveganj, ki nastanejo v zvezi z zložbo genskih elementov, kot je soja FG72 × A5547-127;

8.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za zdravstveno tveganje in toksikologijo, pa tudi poprodajni nadzor, ki bi se osredotočale na vso prehransko in krmno verigo;

9.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4744 (4) ––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvidajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 Sprejeta besedila, (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341). (5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4744 (6) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-01032 (7) http://www.testbiotech.org/en/node/1975 (8) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/404 z dne 11. marca 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi beflubutamid, kaptan, dimetoat, dimetomorf, etoprofos, fipronil, folpet, formetanat, glufosinat, metiokarb, metribuzin, fosmet, pirimifos-metil in propamokarb (UL L 67, 12.3.2015, str. 6). (10) https://a816-healthpsi.nyc.gov/ll37/pdf/carcclassJuly2004_1.pdf (11) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, str. 27. http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2013-01032 (12) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7 (13) https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-7796-5_12 (14) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije (Strasbourg, 14. september 2016). (15) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379. (16) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051971 – 2017/2878(RSP))

P8_TA(2017)0378 B8-0541/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D051971),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. julija 2017 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 17. februarja 2017 in ki je bilo objavljeno 21. marca 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, 2017/0035(COD)),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker sta družbi Dow Agrosciences LLC in MS Technologies LLC 16. februarja 2012 pri pristojnem nacionalnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddali vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je vloga zajemala tudi dajanje gensko spremenjene soje DAS-44406-6 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga soja, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 17. februarja 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 21. marca 2017(5);

C.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

D.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb(6); ker najbolj kritične pripombe vsebujejo ugotovitev, da podatki o sedanji uporabi in predloženi oceni tveganja ne zagotavljajo zadostnih informacij, da bi lahko nedvoumno izključili škodljive učinke na ljudi in živali(7), da so informacije o oceni fenotipa, sestavi in toksikologiji nezadostne(8) ter da pristojni organ meni, da so potrebne nadaljnje analize, na podlagi katerih bi ocenili koncentracijo glifosata, 2,4-D, glufosinata in njihovih razgradnih produktov v semenih in krmi, namenjenih za hrano in krmo, da bi izključili vse morebitne škodljive učinke na zdravje ljudi in živali(9);

E.  ker neodvisna študija zaključuje, da ocena tveganja, ki jo je opravila EFSA, v sedanji obliki ni sprejemljiva, saj v njej niso opredeljene vrzeli v znanju in negotovosti, poleg tega pa ne vsebuje ocene toksičnosti ter učinka na imunski in reproduktivni sistem; ker je v omenjeni študiji ugotovitev, da bi bilo treba načrt spremljanja zavrniti, saj v njegovem okviru ne bo na voljo bistvenih podatkov(10);

F.  ker soja DAS-44406–6 izraža 5-enolpiruvil-šikimat-3-fosfat sintazo (2mEPSPS), ki omogoča odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata, ariloksialkanoat dioksigenazo (AAD-12), ki omogoča odpornost na 2,4-diklorofenoksiocetno kislino (2,4-D) in druge sorodne fenoksi herbicide, ter fosfinotricin acetil transferazo (PAT), ki omogoča odpornost proti herbicidom na osnovi amonijevega glufosinata;

G.  ker veljavna odobritev glifosata poteče najpozneje 31. decembra 2017; ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

H.  ker se na podlagi neodvisnih raziskav pojavlja zaskrbljenost glede nevarnosti aktivne snovi 2,4-D za razvoj zarodka, prirojene napake in endokrine motnje(11); ker kljub temu, da je bila odobritev aktivne snovi 2,4-D leta 2015 podaljšana, vlagatelj še vedno ni posredoval podatkov o morebitnih endokrinih učinkih(12);

I.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(13); ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018(14);

J.  ker so številni strokovnjaki izrazili zaskrbljenost zaradi razgradnega produkta snovi 2,4-D, 2,4-diklorofenola, ki bi lahko bil prisoten v uvoženi soji DAS-44406–6; ker je 2,4-diklorofenol znan endokrini motilec, ki je strupen za razmnoževanje;

K.  ker bi 2,4-diklorofenol, ki je neposredni metabolit snovi 2,4-D, utegnil biti še bolj strupen kot sam herbicid; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka snov 2,4-diklorofenol razvrstila kot rakotvorno snov tipa 2B in jo vključila na seznam kemikalij za pregled v okviru strategije EU za endokrine motilce(15);

L.  ker je mogoče pričakovati, da se bo 2,4-diklorofenol nabiral v sojinem olju pri obdelavi soje, saj je zelo topen v maščobi in oljih; ker je sojino olje sojin proizvod, ki ga ljudje največ uporabljajo, saj ga poleg številnih drugih proizvodov vsebuje tudi začetna formula za dojenčke(16);

M.  ker je količina 2,4-diklorofenola v proizvodu lahko večja od količine ostanka snovi 2,4-D; ker mejna vrednost ostanka (MRL) 2,4-diklorofenola na ravni Unije ni določena;

N.  ker ostanki škropljenja s komplementarnimi herbicidi niso bili ocenjeni; ker torej ni mogoče skleniti, da je gensko spremenjena soja, škropljena s snovjo 2,4-D, glifosatom in glufosinatom, varna za uporabo v živilih in krmi;

O.  ker je razvoj gensko spremenjenih pridelkov, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu porastu odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se obsežno poslužujejo gensko modificiranih pridelkov; ker je bilo v znanstvenih publikacijah dokumentiranih več kot dvajset različnih vrst plevela, odpornega na glifosat(17); ker plevel, odporen na glufosinat, opažajo že od leta 2009;

P.  ker bo odobritev uvoza soje DAS-44406-6 v Unijo nedvomno povzročila povečanje njene pridelave v tretjih državah ter temu primerno povečanje uporabe glifosata, snovi 2,4-D in herbicidov na osnovi glufosinata; ker sojo DAS-44406–6 trenutno pridelujejo v Argentini, Braziliji, ZDA in Kanadi;

Q.  ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi zaveza, da se občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja do leta 2030 (cilj trajnostnega razvoja 3, cilj 3.9)(18); ker se je izkazalo, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več herbicidov kot za običajne poljščine(19);

R.  ker je Unija zavezana skladnosti politike za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na področjih trgovine, okolja in kmetijstva(20), kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja(21);

S.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 17. julija 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 15 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalcev Unije, pri čemer so se tri države članice vzdržale;

T.  ker tudi pri glasovanju v odboru za pritožbe, ki je potekalo 14. septembra 2017, mnenje ni bilo sprejeto; ker je 14 držav članic glasovalo proti, za pa je glasovalo samo 12 držav članic, ki predstavljajo 38,78 % prebivalcev Unije, pri čemer sta se dve državi članici vzdržali;

U.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od uveljavitve Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(22),

V.  ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v prvi obravnavi 28. oktobra 2015(23) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

W.  ker mora Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko pojavila v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.  meni da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije in ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(24) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za odobritev ne bo spremenjen tako, da se odpravijo pomanjkljivosti v sedanjem postopku, ki se je izkazal za neustreznega;

5.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialni pripravki, ki se uporabljajo v državah gojenja;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na kombinacijo herbicidov, kot je na primer soja DAS-44406-6, brez popolne ocene specifičnih kumulativnih učinkov ostankov škropljenja kombinacije komplementarnih herbicidov in njihovih komercialnih pripravkov, ki se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za zdravstveno tveganje in toksikologijo, pa tudi poprodajni nadzor, ki bi se osredotočale na vso prehransko in krmno verigo;

8.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

9.  poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti v zvezi s skladnostjo politike za razvoj na podlagi člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4738 (4) ––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039),Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271),Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0272),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 Sprejeta besedila, (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387),Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390),Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341). (5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4738 (6) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2012-00368 (7) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, str. 1. (8) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, str. 52. (9) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, str. 87. (10) http://www.testbiotech.org/node/1946 (11) http://www.pan-europe.info/sites/pan-europe.info/files/public/resources/reports/pane-2014-risks-of-herbicide-2-4-d.pdf (12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2033 z dne 13. novembra 2015 o podaljšanju odobritve aktivne snovi 2,4-D v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (UL L 298, 14.11.2015, str. 8). (13) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/404 z dne 11. marca 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi beflubutamid, kaptan, dimetoat, dimetomorf, etoprofos, fipronil, folpet, formetanat, glufosinat, metiokarb, metribuzin, fosmet, pirimifos-metil in propamokarb (UL L 67, 12.3.2015, str. 6). (15) Priloga G – pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO, str. 5. http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2012-00368 (16) Pripombe držav članic in odgovori odbora za GSO v zvezi z odobritvijo gensko spremenjene soje DAS-68416-4, str. 31. http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2011-00052 (17) https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-7796-5_12 (18) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg3 (19) https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00267-015-0589-7 (20) Sporočilo Komisije z dne 12. aprila 2005 z naslovom „Skladnost politike za razvoj – pospeševanje napredka v smeri uresničevanja razvojnih ciljev novega tisočletja“ (COM(2005)0134). (21) https://ec.europa.eu/europeaid/policies/policy-coherence-development_en (22) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije (Strasbourg, 14. september 2016). (23) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379. (24) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o preprečevanju porok otrok (2017/2663(RSP))

P8_TA(2017)0379 B8-0535/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, predvsem njenega člena 16, ter vseh drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 ob 25. obletnici konvencije ZN o otrokovih pravicah(1),

–  ob upoštevanju člena 16 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju člena 23 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 10(1) Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 9,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev moči žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic (2017) – Upoštevajmo vsakega otroka,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju, ki poudarja zavezo EU za vključevanje človekovih pravic in enakosti med spoloma v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju členov 32, 37 in 59(4) Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom „Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko - odprava porok otrok)“,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je EU zavezana spodbujanju pravic otrok in ker poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke predstavljajo kršitev teh pravic; ker je EU v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in njenimi izbirnimi protokoli ter drugimi ustreznimi mednarodnimi standardi in pogodbami zavezana celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v svoji zunanji politiki;

B.  ker so poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah opredeljene kot škodljiva praksa in so pogosto povezane z resnimi oblikami nasilja nad ženskami in deklicami, tudi z intimnim partnerskim nasiljem;

C.  ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke močno ogrožajo splošno uresničevanje in uživanje pravic deklet in žensk ter zdravje deklet, vključno z resnim tveganjem zapletov v nosečnosti in okužbami z virusom HIV; ker so deklice zaradi tega izpostavljene zlorabi, domačemu nasilju in celo ubijanju iz časti;

D.  ker so ponovna vzpostavitev in razširitev t. i. globalne prepovedi („global gag“), zmanjšanje sredstev za organizacije, kot je UNFPA, ki deklicam, ki so žrtve prezgodnjih porok, nudijo storitve s področja načrtovanja družine ter spolnega in reproduktivnega zdravja za pomoč pri zmanjševanju tveganja okužbe z virusom HIV, ter zapleti v zgodnjih nosečnostih zaskrbljujoči;

E.  ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke pomenijo osnovno odtujitev pravice do lastnega telesa in fizične integritete ter do avtonomnosti v zvezi s tem;

F.  ker so poroke otrok oblika prisilne poroke, saj otroci glede na svojo starost sami po sebi niso zmožni dati polne, prostovoljne in informirane privolitve k poroki in času poroke;

G.  ker se v državah v razvoju vsako tretje dekle poroči pred dopolnjenim 18. letom, vsako deveto dekle pa pred dopolnjenim 15. letom; ker so najbolj ogrožene deklice, ki predstavljajo 82 % prizadetih otrok;

H.  ker so otroške neveste pod velikim družbenim pritiskom, da dokažejo svojo plodnost, posledica tega pa je, da zgodaj in pogosto zanosijo; ker so v državah z nizkimi in srednjimi dohodki zapleti v nosečnosti in pri porodu glavni vzrok smrti pri dekletih v starosti od 15 do 19 let;

I.  ker so poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke povezane z veliko stopnjo umrljivosti mater, redkejšim načrtovanjem družin in z neželenimi nosečnostmi, pogosto pa pomenijo tudi konec izobraževanja dekleta; ker je odprava porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok bistveni del agende za trajnostni razvoj do leta 2030, in sicer v cilju trajnostnega razvoja št. 5 in podcilju 5.3, ter ker so te poroke jasno označene kot ovira za dosego enakosti med spoloma in opolnomočenje žensk;

J.  ker je odprava porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok vključena kot ena izmed prednostnih nalog zunanjega delovanja EU na področju spodbujanja pravic žensk in človekovih pravic;

K.  ker več kot 60 % otroških nevest v državah v razvoju nima nobene formalne izobrazbe, kar je oblika diskriminacije na podlagi spola, in ker poroke otrok šoloobveznim otrokom odvzemajo pravico do izobrazbe, ki je potrebna za njihov osebni razvoj, pripravo na odraslo življenje in zmožnost, da prispevajo k svoji skupnosti;

L.  ker ta problem ni prisoten le v tretjih državah, ampak tudi v državah članicah EU;

M.  ker je EU nedavno sklenila podpisati Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija);

N.  ker so v istanbulski konvenciji poroke otrok opredeljene kot vrsta nasilja nad ženskami in ker konvencija zahteva kriminalizacijo prisile otroka v poroko in zvabljanja otroka v drugo državo z namenom prisile v zakon;

O.  ker je na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni EU na voljo le malo statističnih podatkov, ki bi prikazali obseg problema porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok v državah članicah EU(2);

P.  ker so bili v času nedavne krize z migranti odkriti novi primeri porok otrok, ki so bile sklenjene v tujini in v katerih so včasih udeleženi otroci, mlajši od 14 let;

Q.  ker otroci, ki vstopijo v zakonsko zvezo pred 18. letom pogosto opustijo šolanje ali živijo v revščini;

R.  ker se v času oboroženih spopadov in nestabilnosti bistveno poveča število porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok;

1.  opozarja na povezavo med pristopom, ki temelji na pravicah in zajema vse človekove pravice in enakost spolov, ter poudarja, da EU ostaja zavezana spodbujanju, varstvu in uresničevanju vseh človekovih pravic ter doslednemu in učinkovitemu izvajanju pekinških izhodišč za ukrepanje, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Istanbulske konvencije in akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk;

2.  poudarja, da poroke otrok pomenijo kršitev otrokovih pravic in nasilje nad ženskami in dekleti; poudarja, da bi jih bilo treba kot takšne obsoditi;

3.  poziva EU in države članice, naj uresničijo cilje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi se učinkoviteje borili proti škodljivi praksi in da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja; poziva EU in države članice, naj si prizadevajo skupaj z Agencijo ZN za ženske, Skladom ZN za otroke, UNFPA in drugimi partnerji, da bi opozorili na vprašanje prisilnih porok, s poudarkom na krepitvi vloge žensk, tudi preko izobraževanja, ekonomske neodvisnosti in okrepljene udeležbe v procesih odločanja ter za zaščito in spodbujanje človekovih pravic vseh žensk in deklet, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem;

4.  poziva EU in države članice, naj povečajo dostop do zdravstvenih storitev, vključno s pravicami spolnega in reproduktivnega zdravja, za ženske in otroške neveste;

5.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, tako da razvije politike, programe in zakonodajo, med drugim s političnimi dialogi, dialogi o človekovih pravicah, dvostranskim in večstranskim sodelovanjem, strategijo „Trgovina za vse“, GSP + in drugimi instrumenti za reševanje in omejevanje prakse porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok;

6.  poziva EU in države članice, naj uporabijo enotne pravne standarde glede postopka za obravnavanje porok otrok, med drugim z vidika ratifikacije Istanbulske konvencije;

7.  poziva EU in države članice, naj sodelujejo z organi kazenskega pregona in pravosodnimi sistemi v tretjih državah, in naj zagotovijo usposabljanje in tehnično pomoč pri sprejemanju in izvrševanju zakonodaje, ki prepoveduje zgodnje in prisilne poroke, vključno z najnižjo starostjo za sklenitev zakonske zveze;

8.  poudarja, da so potrebni posebni ukrepi za rehabilitacijo in pomoč za otroške neveste, da bi jim omogočili vrnitev v izobraževanje ali usposabljanje in izogibanje družinskim in družbenim pritiskom, povezanim z zgodnjo poroko;

9.  poudarja, da je treba proračunska sredstva za programe preprečevanja porok otrok, katerih cilj je ustvariti okolje, kjer lahko dekleta dosežejo svoj polni potencial, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in ekonomskimi programi za deklice, ki ne obiskujejo šole, programi za zaščito otrok, varnimi hišami za dekleta in žene, pravnim svetovanjem in psihološko podporo;

10.  pozdravlja projekte, razvite v okviru programa Daphne, ki se osredotočajo na pomoč žrtvam in preprečevanje porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok; meni, da bi bilo treba te projekte okrepiti in ustrezno dodatno financirati;

11.  poziva, naj se posebna pozornost nameni otrokom iz prikrajšanih skupnosti, in poudarja, da se je treba osredotočiti na ozaveščanje, izobraževanje in krepitev gospodarske vloge, kot načine za odpravo te težave;

12.  poudarja, da je treba razviti in uvesti specifične postopke za zagotavljanje varstva otrok med begunci in prosilci za azil v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah; poziva države gostiteljice, naj begunskim otrokom zagotovijo poln dostop do izobraževanja ter čim bolj spodbujajo njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme;

13.  poziva k uvedbi posebnih postopkov v centrih za sprejem beguncev in prosilcev za azil, da bi ugotovili primere porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok, ter pomagali žrtvam;

14.  poudarja potrebo po pravilnem in usklajenem spremljanju primerov porok otrok v državah članicah EU, in zbiranju podatkov, ločenih po spolu, da bi lahko bolje ocenili razsežnosti problema;

15.  poudarja veliko razhajanje med uradno registrirani primeri in primeri morebitnih žrtev, ki prosijo za pomoč, kar kaže na možnost, da oblasti veliko primerov porok otrok ne ugotovijo; poziva, naj se socialnim delavcem, učiteljem in drugemu osebju, ki je v stiku z morebitnimi žrtvami, zagotovijo posebno usposabljanje in priročniki za prepoznavanje žrtev in kako sprožiti postopke, da bi jim pomagali;

16.  poziva k krepitvi posebnih projektov in kampanj, ki bodo del zunanjega delovanja EU in osredotočeni na poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti kampanjam za večjo ozaveščenost in kampanjam, ki bodo osredotočene na izobraževanje in krepitev vloge ter položaja žensk in deklic v državah širitve in državah evropske sosedske politike;

17.  poudarja, da bi morala EU podpirati in spodbujati tretje države, da bi zagotovili, da bo civilna družba lahko prevzela dejavno vlogo in zagotovila neodvisen dostop žrtvam otrokom zgodnjih in prisilnih porok ter da bi njihove zastopnike privedli na sodišče na otroku prijazen način;

18.  poudarja, da je treba kot del humanitarne pomoči financirati projekte, osredotočene na preprečevanje nasilja na podlagi spola in na izobraževanje v kriznih razmerah, da bi zmanjšali pritisk na žrtve porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok;

19.  poudarja, da je treba opredeliti dejavnike tveganja za poroke otrok v humanitarnih krizah z vključevanjem najstnic in vključiti podporo za poročene ženske v kateri koli humanitarni odziv od samega začetka krize;

20.  ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev tako imenovanega pravila o globalni prepovedi („global gag“) in njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in njene države članice, naj odpravijo finančno vrzel, ki jo imajo ZDA na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, in sicer z uporabo tako nacionalnih sredstev kot sredstev EU za razvoj;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 289, 9.8.2016, str. 57. (2) http://fileserver.wave-network.org/home/ForceEarlyMarriageRoadmap.pdf

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP 23) (2017/2620(RSP))

P8_TA(2017)0380 B8-0534/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in Kjotskega protokola k tej konvenciji,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, ter 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu,

–  ob upoštevanju 18. konference pogodbenic (COP 18) UNFCCC in 8. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 8), ki sta potekali od 26. novembra do 8. decembra 2012 v Dohi v Katarju, in sprejetja spremembe protokola, s katero je bilo vzpostavljeno drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, in sicer od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020,

–  ob upoštevanju, da je bil Pariški sporazum 22. aprila 2016 odprt za podpis na sedežu OZN v New Yorku, da je ostal odprt do 21. aprila 2017, in tega, da ga je podpisalo 195 držav in da je 160 držav deponiralo listine o njegovi ratifikaciji,

–  ob upoštevanju 22. konference pogodbenic UNFCCC (COP 22) in 1. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA 1), ki sta potekali od 15. novembra do 18. novembra 2016 v Marakešu v Maroku,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Pariškega sporazuma ter konference OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22)(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Pospeševanje evropskega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo (COM(2016)0500),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. februarja 2016, 30. septembra 2016 in 23. junija 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017,

–  ob upoštevanju dokumenta o načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih EU in njenih držav članic, ki sta ga Latvija in Evropska komisija v imenu Evropske unije in njenih držav članic 6. marca 2015 predložili UNFCCC,

–  ob upoštevanju 5. ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) in njegovega zbirnega poročila,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Programa OZN za okolje (UNEP) iz novembra 2016 z naslovom The Emissions Gap Report 2016 (Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2016) in poročila UNEP o vrzelih pri prilagajanju za leto 2016,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev, sprejete na vrhunskem srečanju skupine G-7 v dvorcu Elmau v Nemčiji, ki je potekal 7. in 8. junija 2015, z naslovom Think ahead. Act together (Predvidevajmo. Ukrepajmo skupaj), v kateri so voditelji iz skupine G7 ponovno poudarili, da nameravajo spoštovati zavezo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 do 70 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 2010 in da morajo zagotoviti, da bo zmanjšanje bližje 70 % kot 40 %,

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev držav G7 iz leta 2017 in zlasti sporočila okoljskih ministrov držav G7 s srečanja v Bologni,

–  ob upoštevanju odločitve za odstop od Pariškega sporazuma, ki jo je objavil predsednik ZDA,

–  ob upoštevanju enciklike papeža Frančiška „Laudato Si’“,

–  ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o konferenci OZN o podnebnih spremembah v Bonnu v Nemčiji (COP 23) (O-0000068/2017 – B8-0329/2017 in O-000069/2017 – B8-0330/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Pariški sporazum začel veljati 4. novembra 2016, ko je 160 od 197 pogodbenic konvencije pri OZN deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu (na dan 8. septembra 2017);

B.  ker sta predlog reforme sistema za trgovanje z emisijami iz julija 2015 in podnebni sveženj iz julija 2016 (ki zajema predloge za porazdelitev prizadevanj, rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) ter Evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami) ključna instrumenta za izpolnjevanje teh zavez in ponovno potrditev vloge EU kot vodilne v svetovnem merilu v boju proti podnebnim spremembam;

C.  ker prizadevanj za blažitev globalnega segrevanja ne bi smeli razumeti kot oviro za gospodarsko rast, temveč – ravno nasprotno – kot gonilo pri doseganju nove in trajnostne rasti ter zaposlovanja;

D.  ker bodo zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, ki nimajo dovolj virov, da bi se pripravile na prihajajoče spremembe in se jim prilagodile; ker Medvladni odbor za podnebne spremembe navaja, da je zlasti Afrika ranljiva za izzive, ki jih to predstavlja, ter še posebej izpostavljena motnjam pri oskrbi z vodo, skrajnim vremenskim pojavom in neustrezni prehranski varnosti, ki je posledica suše in dezertifikacije;

E.  ker lahko podnebne spremembe zaostrijo tekmovanje za vire, kot so hrana, voda in pašniki, poglobijo gospodarske težave in politično nestabilnost ter bi lahko postale glavni vzrok za preseljevanje prebivalstva znotraj in zunaj nacionalnih meja, in to v ne zelo daljni prihodnosti; ker bi zato morali migracije, ki so posledica podnebnih sprememb, obravnavati kot eno od najpomembnejših vprašanj na mednarodni ravni;

F.  ker so EU in njene države članice 6. marca 2015 UNFCCC posredovale dokument o svojih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih, s čemer so se zavezale k obvezujočemu cilju vsaj 40 % domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990;

G.  ker lahko ambiciozna politika za blaženje podnebnih sprememb ustvari rast in delovna mesta; ker pa lahko nekateri posebni sektorji z visoko ogljično in trgovinsko intenzivnostjo utrpijo škodo zaradi selitve virov CO2, če ambicije na drugih trgih niso primerljive; ker je treba zagotoviti ustrezno zaščito pred selitvijo virov CO2, da bi zaščitili delovna mesta v teh sektorjih;

1.  opozarja, da so podnebne spremembe med najpomembnejšimi izzivi za človeštvo in da morajo vse države in vsi svetovni akterji storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi omejili s tem povezane težave; poudarja, da je Pariški sporazum pomemben korak v to smer, vendar je treba še veliko narediti;

Znanstvena osnova podnebnih ukrepov

2.  želi spomniti, da na podlagi znanstvenih dognanj, predstavljenih v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe iz leta 2014, podnebne spremembe potekajo, človekove dejavnosti pa so od srede 20. stoletja glavni vzrok opaženega segrevanja; je zaskrbljen, ker so obsežne in pomembne posledice podnebnih sprememb že vidne v naravnih in človeških sistemih na vseh celinah in v vseh oceanih;

3.  je seznanjen s svetovnimi ogljičnimi proračuni, predstavljenimi v 5. ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, in sklepa, da bo, če se bodo svetovne emisije toplogrednih plinov nadaljevale na sedanjih stopnjah, preostali ogljični proračun, namenjen omejitvi dviga povprečne svetovne temperature na 1,5 °C, porabljen v naslednjih štirih letih; poudarja, da bi morale vse države pospešiti prehod na ničelno stopnjo emisij toplogrednih plinov in odpornost na podnebne spremembe v skladu s Pariškim sporazumom, da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja;

4.  ponovno poudarja, da morajo globalni podnebni ukrepi temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in pozdravlja spodbujevalni dialog leta 2018, ki se bo zgodil pred rokom UNFCCC leta 2020 za ponovno predložitev nacionalno določenih prispevkov za leto 2030, in prvi pregled globalnega stanja leta 2023 kot priložnost za praktično uporabo tega načela;

5.  spodbuja dialog med strokovnjaki IPCC in pogodbenicami, medtem ko se rezultati šestega cikla ocenjevanja pripravljajo in objavljajo; zato pozdravlja odločitev, da se leta 2018 objavi posebno poročilo IPCC o učinkih svetovnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo in s tem povezanih globalnih usmeritev glede emisij toplogrednih plinov;

Ratifikacija Pariškega sporazuma in izvajanje zavez

6.  pozdravlja, da so ratifikacije Pariškega sporazuma potekale izjemno hitro in da je hitro začel veljati, pa tudi globalno odločnost, da se zagotovi njegovo celovito in hitro izvajanje, kot je izražena v razglasitvi marakeškega ukrepa; poziva vse pogodbenice, naj sporazum karseda hitro ratificirajo;

7.  izraža zadovoljstvo, da so se na konferenci COP 22 v Marakešu vse pogodbenice zavezale, da bodo neodvisno od sprememb političnih razmer trajno upoštevale zaveze iz Pariškega sporazuma;

8.  izraža razočaranje nad napovedjo predsednika ZDA Donalda Trumpa, da nameravajo ZDA odstopiti od Pariškega sporazuma; obžaluje to odločitev, saj pomeni korak nazaj; poudarja, da formalni odstop ne more začeti veljati prej kot po naslednjih predsedniških volitvah v ZDA leta 2020; pozdravlja močne odzive vlad po svetu ter njihovo nadaljnjo in okrepljeno podporo polnemu izvajanju Pariškega sporazuma; z zadovoljstvom ugotavlja, da nekatere zvezne države, mesta in podjetja ZDA še naprej izpolnjujejo zaveze ZDA iz Pariškega sporazuma;

9.  izraža zadovoljstvo, ker so po objavi predsednika Trumpa vse glavne pogodbenice potrdile svojo zavezanost Pariškemu sporazumu;

10.  poudarja, da mora Evropa zdaj prevzeti vodilno vlogo pri obrambi Pariškega sporazuma, da bi zagotovila prihodnost tako našega okolja kot naše industrije; pozdravlja dejstvo, da bo EU okrepila obstoječa partnerstva in si prizadevala za nova zavezništva;

11.  opozarja na hiter dosedanji napredek pri prenosu mednarodne zaveze EU v zakonodajo EU z vzpostavitvijo trdnega okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 ter poudarja, da namerava ta zakonodajni postopek končati do konca leta 2017;

12.  vztraja, da je zlasti po napovedi predsednika Trumpa pomembno sprejeti ustrezne določbe proti selitvi virov CO2in zagotoviti, da podjetja, ki so med najuspešnejšimi ter imajo visoko ogljično in trgovinsko intenzivnost, brezplačno dobijo kvote, ki jih potrebujejo; poziva Komisijo, naj prouči učinkovitost in zakonitost dodatnih ukrepov za zaščito panog, kjer obstaja tveganje za selitev virov CO2, kot sta na primer prilagoditev davka na meji glede na ogljik in pristojbina za porabo, zlasti ko gre za izdelke iz držav, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz Pariškega sporazuma;

13.  poudarja, da zaveze v okviru Pariškega sporazuma, da se povišanje povprečne globalne temperature ohrani močno pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da se hkrati prizadeva za omejitev tega povišanja na 1,5 °C, pa tudi cilj, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli ravnotežje med emisijami, katerih viri so antropogeni, in odstranitvijo toplogrednih plinov v ponorih (ničelna stopnja neto emisij), in sicer na podlagi enakosti, predstavljajo odločilen preboj pri skupnem globalnem prizadevanju za prehod na podnebno nevtralno svetovno gospodarstvo, ki bo odporno na podnebne spremembe;

14.  želi spomniti, da omejitev povišanja povprečne globalne temperature precej pod 2 °C ne zagotavlja, da bomo preprečili znatne negativne podnebne učinke; priznava, da sedanje obljube še ne zadoščajo za izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma; zato poudarja, da bi morale svetovne emisije toplogrednih plinov čim prej doseči svoj vrh in da bi morale vse pogodbenice, zlasti vse države G20, okrepiti svoja prizadevanja in posodobiti svoje nacionalno določene prispevke po spodbujevalnem dialogu v letu 2018; želi spomniti, da je treba globalne emisije odpraviti do leta 2050; meni, da bi morala biti uvedba politik in ukrepov za izpolnitev in sčasoma tudi preseganje nacionalno določenih prispevkov ključna nacionalna prednostna naloga za vse države in da bi jih bilo treba ponovno oceniti vsakih pet let v skladu z mehanizmom ambicij iz Pariškega sporazuma; kljub temu priznava, da strogost in ambicioznost strategij za zmanjšanje domačih emisij nista pogojeni s predložitvijo posodobljenega nacionalno določenega prispevka;

15.  poziva vse pogodbenice, naj poskrbijo, da so njihovi nacionalno določeni prispevki skladni z dolgoročnimi cilji, ki ustrezajo dolgoročnemu temperaturnemu cilju Pariškega sporazuma; poudarja, da bi bilo treba upoštevati delo v okviru posebnega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe o vplivih segrevanja za 1,5 °C in usmeritvah, pa tudi sklepe spodbujevalnega dialoga v letu 2018; v zvezi s tem opozarja na zavezo držav G7, da bodo razvojne strategije do sredine stoletja za nizke emisije toplogrednih plinov predstavile precej pred dogovorjenim rokom leta 2020; izraža pripravljenost, da v celoti sodeluje v oblikovanju strategije EU na podlagi analize Komisije, kot je bila objavljena v sporočilu Po pariški konferenci z dne 2. marca 2016 (COM(2016)0110);

16.  poudarja posebno odgovornost vseh večjih gospodarstev, ki skupaj proizvedejo tri četrtine svetovnih emisij, ter meni, da bi morali biti podnebni ukrepi še naprej ena od ključnih tem srečanj držav G7 in G20, zlasti na področjih, kot so izvajanje nacionalno določenih prispevkov, strategije do sredine stoletja, reforma subvencij za fosilna goriva, razkrivanje ogljika, čista energija in druga področja; poudarja, da je treba še naprej zagotavljati sodelovanje ministrov večjih gospodarstev na forumih, kot je ministrski forum o čisti energiji;

17.  poziva EU, naj se po spodbujevalnem dialogu v letu 2018 v svojem nacionalno določenem prispevku do leta 2030 zaveže k nadaljnjim zmanjšanjem emisij;

18.  poudarja, da je pomembno, da EU pokaže svojo zavezanost Pariškemu sporazumu, tudi z izvajanjem sporazuma prek zakonodaje EU, vključno z uredbo EU o podnebnih ukrepih, ki jo morata sozakonodajalca hitro sprejeti, in revizijo direktive o EU ETS, ter pravočasnim stopnjevanjem ciljev in instrumentov politike EU; želi spomniti, da so bile vse strani pozvane, da to leta 2020 sekretariatu UNFCCC sporočijo dolgoročne razvojne strategije do sredine stoletja za nizke emisije toplogrednih plinov; zato poziva Komisijo, naj za izpolnitev obveznosti iz sporazuma do konference pogodbenic (COP 24) pripravi strategijo ničelnih emisij do sredine stoletja za EU, ki bo stroškovno učinkovit način za izpolnitev cilja ničelne stopnje neto emisij, sprejete v Pariškem sporazumu, da bi ohranili povišanje povprečne globalne temperature precej pod 2 °C in si prizadevali, da bi ga omejili na 1,5 °C; meni, da bi bilo treba ta proces začeti karseda hitro, da bi omogočili celoviti razpravo, v kateri bi moral imeti Evropski parlament ključno vlogo, v partnerstvu s predstavniki nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter civilne družbe in poslovnega sektorja; vendar opozarja, da ukrepi zgolj na ravni EU ne bodo zadovoljivi, zato poziva Komisijo in Svet, naj okrepita dejavnosti spodbujanja drugih partneric, da bi storile enako;

19.  pozdravlja zavezo iz Pariškega sporazuma glede zmanjšanja globalnih emisij na ničelno neto stopnjo v drugi polovici stoletja; priznava, da to pomeni, da mora večina sektorjev v EU ničelno stopnjo emisij doseči bistveno prej;

20.  meni, da bi morali na pogajanjih doseči napredek glede ključnih delov Pariškega sporazuma, kar zajema okrepljeni okvir preglednosti, podrobnosti o globalnem pregledu stanja, nadaljnje smernice o načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih, dogovor glede diferenciacije, izgube in škode, podnebno financiranje in podporo za namene zmogljivosti, vključujoče upravljanje na več ravneh ter mehanizem za spodbujanje izvajanja in skladnosti; poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo zaveze, dogovorjene v okviru Pariškega sporazuma, zlasti kar zadeva prispevek EU k blažitvi in prilagajanju, pa tudi njeno podporo na področjih financ, prenosa tehnologije in krepitve zmogljivosti;

21.  poudarja, da je pri skupnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam in za upoštevanje Pariškega sporazuma čas bistvenega pomena; poudarja, da je EU zmožna in dolžna biti zgled drugim in da bi morala svoje podnebne in energetske cilje takoj začeti usklajevati z dogovorjenim mednarodnim ciljem glede omejitve povišanja globalne povprečne temperature pod 2 °C ter si hkrati prizadevati za omejitev povišanja na 1,5 °C;

22.  želi spomniti, da je za doseganje cilja glede globalne povprečne temperature potrebno zgodnje razogljičenje, globalne emisije toplogrednih plinov pa bi morale svoj vrh doseči karseda hitro; želi spomniti, da naj bi globalne emisije odpravili do leta 2050 ali kmalu po tem, da bi svet ostal na stroškovno učinkoviti krivulji zmanjšanja emisij, ki je skladna s temperaturnimi cilji, določenimi v Pariškem sporazumu; poziva vse strani, ki to zmorejo, naj si prizadevajo za doseganje svojih nacionalnih ciljev in izvedejo svoje nacionalne strategije glede razogljičenja tako, da dajo prednost odpravi emisij premoga, ki je vir energije, ki najbolj onesnažuje, EU pa poziva, naj v ta namen sodeluje z mednarodnimi partnerji, tako da ponudi primere dobre prakse;

23.  pozdravlja vključujočo naravo postopka UNFCCC; meni, da je za zagotavljanje učinkovite udeležbe treba obravnavati vprašanje bistvenih in nasprotujočih si interesov; v zvezi s tem poziva vse udeležence postopka, naj vzpostavijo smernice ali postopke za krepitev odprtosti, preglednosti in vključenosti, ne da bi škodovali namenom in ciljem UNFCCC in Pariškega sporazuma;

24.  poziva vse države članice, naj ratificirajo spremembo iz Dohe h Kjotskemu protokolu;

Konferenca COP 23 v Bonnu

25.  pozdravlja zavezo, sprejeto v Marakešu, da se do leta 2018 dokonča delovni program, da bi pripravili podrobna izvedbena pravila Pariškega sporazuma; meni, da je COP23 ključni mejnik za to tehnično delo;

26.  z zanimanjem pričakuje pojasnitev strukture spodbujevalnega dialoga v letu 2018 med konferenco COP 23, saj bo ta glavna priložnost za oceno napredka pri doseganju cilja blažitve iz sporazuma, bo pa tudi osnova za pripravo in revizijo nacionalno določenih prispevkov držav pogodbenic za leto 2030 do leta 2020, da bi dosegli cilje sporazuma; meni, da bi morala imeti EU proaktivno vlogo v tem prvem spodbujevalnem dialogu, da bi ocenili skupne ambicije in napredek pri izpolnjevanju zavez; poziva Komisijo in države članice, naj dovolj pred začetkom spodbujevalnega dialoga predložijo zaveze za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki bodo presegle sedanje zaveze na podlagi Pariškega sporazuma in s katerimi bomo v skladu z zmogljivostmi EU primerno prispevali k odpravi vrzeli v blažilnih ukrepih;

27.  opozarja, da je stopnjevanje ukrepov za blažitev v obdobju pred letom 2020 nujen pogoj za izpolnjevanje dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma, in poziva EU, naj zagotovi, da bodo bližnji ukrepi ostali na dnevnem redu konference COP 23;

Podnebno financiranje in drugi načini izvajanja

28.  pozdravlja časovni načrt za 100 milijard dolarjev, s katerim naj bi do leta 2020 mobilizirali 100 milijard USD za podnebne ukrepe v državah v razvoju; poudarja, da se bo ta mobilizacijski cilj nadaljeval do leta 2025, kot je bilo dogovorjeno na konferenci COP 21;

29.  pozdravlja zavezo pogodbenic Pariškega sporazuma, da bodo vse finančne tokove uskladile z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razvojem, ki bo odporen na podnebne spremembe; zato meni, da mora EU nujno obravnavati finančne tokove za fosilna goriva in visokoogljično infrastrukturo;

30.  priznava pomen obravnavanja mehanizma za izgubo in škodo, vstavljenega v Pariški sporazum, in močno podpira razpravo o njem na konferenci COP 23 v Bonnu;

31.  poudarja, da je pomembno človekove pravice ohraniti v središču podnebnih ukrepov, ter vztraja, naj Komisija in države članice zagotovijo, da se bo pri pogajanjih o prilagoditvenih ukrepih upoštevala potreba po spoštovanju, varstvu in spodbujanju človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, polno in enakopravno udeležbo žensk ter aktivnim spodbujanjem pravičnega prehoda delovne sile z ustvarjanjem dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest za vse;

32.  pozdravlja, da EU postopno povečuje izdatke za podnebno financiranje, vendar poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja; poudarja, da morajo druge razvite države pogodbenice izpolniti svoje obveznosti prispevanja k cilju 100 milijard USD; poziva EU in mednarodno skupnost, naj sprejmeta konkretne zaveze za dodatna finančna sredstva;

33.  poziva k ambiciozni zavezi vlad, javnih in zasebnih finančnih ustanov, vključno z bankami, pokojninskimi skladi in zavarovalnicami, za usklajevanje posojilnih in naložbenih praks s ciljem o zvišanju povprečne svetovne temperature za precej pod 2° C v skladu s členom 2(1)(c) Pariškega sporazuma in prenehanjem uporabe fosilnih goriv, vključno s postopno odpravo izvoznih kreditov za naložbe v fosilna goriva; poziva k posebnim državnim jamstvom za spodbujanje zelenih naložb in oznak in davčnim ugodnostim za zelene investicijske sklade in za izdajo zelenih obveznic;

34.  ugotavlja, da so spremembe v nacionalnih in mednarodnih davčnih sistemih, kot so prenos davčne obveznosti z dela na kapital, uporaba načela „onesnaževalec plača“, dezinvestiranje v fosilne vire energije in določitev ustrezne cene ogljika, ključne za ustvarjanje gospodarskega okolja, ki bo spodbujalo javne in zasebne naložbe, da bi lahko izpolnili cilje industrijske politike na področju trajnostnega razvoja;

35.  spodbuja okrepljeno sodelovanje razvitih držav in držav v razvoju, med drugim v okviru partnerstva na področju načrtovanih nacionalno določenih prispevkov, da bodo imele države učinkovitejši dostop do tehničnega znanja in finančne podpore, ki sta potrebna za sprejetje politik za izpolnitev in preseganje njihovih nacionalno določenih prispevkov;

36.  poziva Komisijo, naj opravi celovito oceno morebitnih učinkov Pariškega sporazuma na proračun EU ter razvije poseben, samodejen finančni mehanizem EU, ki bo zagotovil dodatno in ustrezno financiranje, da bi zagotovili pravičen delež EU pri uresničevanju mednarodnega cilja za financiranje podnebnih ukrepov v višini 100 milijard USD;

37.  poziva h konkretnim zavezam za zagotavljanje dodatnih virov financiranja podnebnih ukrepov, vključno s tem, da se uvede davek na finančne transakcije, prihrani del pravic do emisij iz sistema EU za trgovanje z emisijami v obdobju 2021–2030, prihodki iz ukrepov EU in mednarodnih ukrepov glede emisij iz letalstva in ladijskega prometa pa namenijo za financiranje mednarodnih podnebnih ukrepov in Zeleni podnebni sklad;

Vloga nedržavnih akterjev

38.  poudarja, da si vse več nedržavnih akterjev prizadeva za razogljičenje in povečanje odpornosti na podnebne spremembe; poudarja pomen strukturiranega in konstruktivnega dialoga med vladami, poslovnim svetom, mesti, regijami, mednarodnimi organizacijami, civilno družbo ter akademskimi ustanovami, pa tudi zagotovitve njihove udeležbe pri načrtovanju in izvajanju prilagodljivih podnebnih ukrepov, da bi na svetovni ravni spodbujali odločne ukrepe v smeri nizkoogljičnih in odpornih družb in pokazali napredek pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma;

39.  poziva EU in njene države članice, naj skupaj z ostalimi pogodbenicami UNFCCC spodbujajo postopek, ki v pogajanja o izvajanju Pariškega sporazuma aktivno vključuje nedržavne akterje in podpira njihova prizadevanja, da bi kljub nacionalnim političnim spremembam prispevali k izpolnjevanju nacionalno določenega prispevka države, ter jim omogoča, da proučijo nove možnosti sodelovanja in povezovanja v okviru UNFCCC;

40.  poudarja pomembno vlogo cone nedržavnih akterjev za podnebne ukrepe (NAZCA) pri spodbujanju in spremljanju ukrepov nedržavnih akterjev, kot so globalna konvencija županov, pobuda Misija za inovacije, pobuda InsuResilience, pobuda Trajnostna energija za vse in partnerstvo na področju načrtovanih nacionalno določenih prispevkov;

41.  pozdravlja prizadevanja zagovornikov podnebja v okviru marakeškega partnerstva za podnebne ukrepe;

42.  poziva EU in njene države članice, naj skupaj z vsemi akterji civilne družbe (institucijami, zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi) razvijejo pobude v poglavitnih sektorjih (energetika, tehnologija, mesta, promet in drugo) ter pobude za prilagoditev in večjo odpornost na podnebne spremembe, da bi se odzvali na izzive prilagajanja, npr. kar zadeva dostop do vode, zanesljivo oskrbo s hrano ali preprečevanje tveganj; poziva vse vlade in vse akterje civilne družbe, naj podprejo to agendo ukrepov;

43.  opozarja OZN in pogodbenice UNFCCC, da so individualni ukrepi enako pomembni kot vladni in institucionalni ukrepi; zato poziva k večjim prizadevanjem pri organiziranju kampanj in dejavnosti za ozaveščanje in obveščanje javnosti o majhnih in velikih dejanjih, ki lahko prispevajo k boju proti podnebnim spremembam v razvitih državah in v državah v razvoju;

Skupno prizadevanje vseh sektorjev

44.  pozdravlja razvoj sistemov trgovanja z emisijami v svetu, vključno s 18 tovrstnimi sistemi, ki delujejo na štirih celinah in predstavljajo 40 % svetovnega BDP; poziva Komisijo, naj spodbuja povezovanje med sistemom EU za trgovanje z emisijami in drugimi tovrstnimi sistemi, da bi ustvarili mednarodne mehanizme za trg ogljika in tako povečali ambicije glede podnebnih ciljev, hkrati pa bi se zaradi izenačevanja konkurenčnih pogojev zmanjšala nevarnost selitve virov CO2; poziva Komisijo, naj uvede varovala, da bodo povezave s sistemom EU za trgovanje z emisijami trajno prispevale k blaženju podnebnih sprememb in ne bodo škodovale uresničevanju cilja EU glede domačih emisij toplogrednih plinov;

45.  poudarja, da je potrebnih več ambicij in ukrepov, da bi ohranili zadostne spodbude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno za izpolnitev podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2050; poudarja, da v sektorjih prometa in kmetijstva glede na cilje za leto 2020 ni bil dosežen zadosten napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in da je treba okrepiti prizadevanja, da bodo ti sektorji dosegli svoje cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij do leta 2030;

46.  poudarja pomen zagotavljanja okoljske celovitosti vseh prihodnjih tržnih pristopov, tako v okviru Pariškega sporazuma kot tudi zunaj njega, pri čemer je treba upoštevati tveganja, kot so vrzeli, ki omogočajo dvojno štetje, težave s stalnimi in dodatnimi zmanjšanji emisij, možni negativni učinki na trajnostni razvoj ter neprimerne spodbude za zniževanje ambicioznosti nacionalno določenih prispevkov;

47.  poudarja, da so bili cilji 20-20-20 na področju emisij toplogrednih plinov, energije iz obnovljivih virov in prihrankov energije ključni dejavniki tega napredka, bistveno pa so prispevali tudi k ohranjanju več kot 4,2 milijona delovnih mest v različnih ekoloških panogah, ki so v času krize dosegale nepretrgano rast;

48.  je seznanjen z odločitvijo skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva o uvedbi sistema za izravnavo in zmanjšanje emisij CO2 za mednarodno letalstvo (CORSIA);

49.  kljub temu izraža razočaranje, da Mednarodna organizacija civilnega letalstva ob uvedbi sistema CORSIA ni dosegla dogovora o zmanjšanju emisij, saj se osredotoča predvsem na izravnave; obžaluje, da kakovost izravnav nikakor ni zagotovljena, da je izvajanje sistema CORSIA pravno zavezujoče šele od leta 2027 naprej in da se večje članice Mednarodne organizacije civilnega letalstva še niso zavezale k sodelovanju v prostovoljni fazi, drugi večji proizvajalci emisij pa se še niso zavezali k ogljično nevtralni rasti, kar sproža številna vprašanja o dejanskem vplivu na podnebje, ker je rezultat precej slabši od pričakovanj EU, ko se je odločila za začasno ustavitev sistema EU za trgovanje z emisijami; poziva k hitremu izoblikovanju trdnega sklopa pravil za operativno uporabo sistema CORSIA, da se bo sistem pravočasno izvajal na nacionalni in regionalni ravni in da ga bodo vse pogodbenice pravilno izvrševale; poleg tega poziva k izboljšanju vseh tehnoloških inovacij, povezanih z zmogljivostjo motorja in kakovostjo goriv;

50.  želi spomniti, da bodo notranji evropski leti še naprej vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami in da je o spremembah obstoječe zakonodaje in načrtovane operacionalizacije sistema CORSIA mogoče razmišljati le ob upoštevanju ravni ambicioznosti sistema in izvedbenih ukrepov, ki jih je še treba določiti;

51.  je seznanjen s časovnim načrtom za pripravo obsežne strategije Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, ki je bil sprejet na 70. zasedanju Odbora za varstvo morskega okolja IMO; poziva IMO, naj razvije svetovni mehanizem v skladu s cilji Pariškega sporazuma, tako da se določi ambiciozen cilj zmanjšanja emisij in pripravi konkreten časovni načrt v okviru prvotne strategije IMO za zmanjšanje toplogrednih plinov, ki bo sprejeta spomladi 2018;

52.  pozdravlja spremembo iz Kigalija o postopnem svetovnem zmanjšanju uporabe fluoriranih ogljikovodikov; meni, da je to konkreten korak k izpolnitvi Pariškega sporazuma, s čimer bi lahko do leta 2050 preprečili precej več kot 70 milijard ton emisij ekvivalenta CO2, kar znaša enajstkrat toliko kot letne emisije ZDA, in zato spodbuja vse pogodbenice Montrealskega protokola, naj sprejmejo vse potrebne korake za hitro ratifikacijo; opozarja, da je EU sprejela ambiciozno zakonodajo za postopno zmanjševanje fluoriranih ogljikovodikov za 79 % do leta 2030, saj so okolju prijazne alternative široko dostopne, njihov potencial pa bi bilo treba v celoti izkoristiti;

Odpornost na podnebne spremembe prek prilagajanja

53.  ugotavlja, da prednostne naloge fidžijskega predsedstva konference COP 23 zajemajo področja, kjer so v ospredju prilagoditveni ukrepi in krepitev odpornosti; opozarja, da so prilagoditveni ukrepi neizogibni za vse države, če želijo čim bolj zmanjšati negativne učinke in v celoti izkoristiti priložnosti za rast, ki bo odporna na podnebne spremembe, in trajnostni razvoj;

54.  poziva, naj se v skladu s tem določijo dolgoročni cilji za prilagajanje; želi spomniti, da so države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in male otoške države v razvoju, ki so najmanj odgovorne za podnebne spremembe, najbolj dovzetne za njihove škodljive učinke in imajo najmanj zmogljivosti za prilagajanje nanje;

55.  poudarja, da je treba prilagajanje podnebnim spremembam resnično vključiti v nacionalne razvojne strategije, vključno s finančnim načrtovanjem, ter hkrati izboljšati kanale usklajevanja med različnimi ravnmi upravljanja in deležniki, ter meni, da je pomembna tudi usklajenost s strategijami in načrti za zmanjšanje tveganja nesreč;

56.  poudarja, da je treba posebej oceniti vplive podnebnih sprememb na mesta ter njihove edinstvene izzive in priložnosti v zvezi s prilagajanjem in blažitvijo posledic; meni, da je krepitev sposobnosti mest in lokalnih organov za sodelovanje in prizadevanje za odpornost njihovih skupnosti ključna za obravnavo lokalne razsežnosti vplivov podnebnih sprememb;

57.  meni, da imajo podnebne politike dovolj široko podporo, če jih spremljajo socialni ukrepi, vključno s pravičnim skladom za prehod, da se trenutni izzivi preprečevanja podnebnih sprememb povežejo z bojem proti brezposelnosti in prekarnim zaposlitvam;

58.  poziva Evropsko komisijo, naj ponovno oceni strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz leta 2013, da bi prilagoditve na ravni EU dobile več pozornosti in dodane vrednosti, tako da okrepi povezave s Pariškim sporazumom in podpre nadaljnji razvoj učinkovite izmenjave dobrih praks, primerov in informacij v zvezi s prilagajanjem; poudarja, da je treba razviti sisteme in orodja za spremljanje napredka in učinkovitosti nacionalnih načrtov in ukrepov prilaganja;

59.  opominja, da bodo kmetijske površine, mokrišča in gozdove, ki pokrivajo več kot 90 % vse površine v EU, podnebne spremembe hudo prizadele; ugotavlja, da je ta sektor – znan kot „raba zemljišč, sprememba namembnosti zemljišč in gozdarstvo“ (LULUCF) – tako ponor kot vir emisij ter je ključen za blažitev in krepitev odpornosti;

60.  spominja, da je v skladu s členom 2 Pariškega sporazuma z dne 4. novembra 2016 sporazum med drugim namenjen povečanju sposobnosti prilagajanja škodljivim vplivom podnebnih sprememb ter spodbujanja odpornosti nanje in razvoja z nizkimi emisijami toplogrednih plinov na način, ki ne ogroža proizvodnje živil, ter poziva Komisijo in države članice, naj finančne tokove uskladijo s tem ciljem;

61.  opozarja na hude in pogosto nepopravljive posledice nedejavnosti ter spominja, da podnebne spremembe na različne, a vedno zelo škodljive načine, vplivajo na vse regije po svetu ter povzročajo migracijske tokove in smrt, pa tudi gospodarske, ekološke in socialne izgube; poudarja, da so za uresničitev naših podnebnih ciljev ter za spodbujanje rasti bistvenega pomena politično in finančno usklajena globalna prizadevanja za raziskave, razvoj in inovacije na področju čistih in obnovljivih energetskih tehnologij in energetske učinkovitosti;

62.  se zaveda številnih težav pri oblikovanju splošno sprejemljive opredelitve podnebnega begunca, vendar poziva, da se je treba resno zavedati narave in obsega razselitev in preseljevanja zaradi podnebnih sprememb, ki so posledice katastrof, ki jih povzroča globalno segrevanje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo med letom 2008 in 2013 vsako leto povprečno 166 milijona ljudi prisiljenih zapustiti dom zaradi naravnih nesreč, dvigovanja morske gladine, ekstremnih vremenskih pojavov, širjenja puščav, pomanjkanja vode ter širjenja tropskih in vektorskih nalezljivih bolezni; še posebej opozarja, da bi lahko zaradi dogajanja v nekaterih delih Afrike in Bližnjega vzhoda, ki je povezano s podnebjem, prišlo do politične nestabilnosti, gospodarske stiske in stopnjevanja begunske krize v Sredozemlju;

63.  se zaveda, da zaradi krčenja in uničevanja gozdov nastane 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, in poudarja vlogo gozdov in aktivnega gospodarjenja z njimi pri blažitvi podnebnih sprememb ter to, da je treba povečati prilagodljivost in odpornost gozdov na podnebne spremembe; poudarja, da se je treba pri prizadevanjih za blažitev posledic osredotočiti na sektor tropskega gozda (REDD+); poudarja, da se bo brez teh prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb verjetno izkazalo, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 °C nedosegljiv; poleg tega poziva EU, naj okrepi mednarodno financiranje za zmanjšanje krčenja gozdov v državah v razvoju;

Podpora državam v razvoju

64.  poudarja, da so pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma pomembno vlogo imele tudi države v razvoju ter da je treba tem državam pomagati pri uresničevanju njihovih podnebnih načrtov s celovitim izkoriščanjem sinergij med ustreznimi cilji trajnostnega razvoja v okviru sprejetih podnebnih ukrepov, akcijskim programom iz Adis Abebe in Agendo 2030;

65.  poudarja, da je treba spodbujati univerzalni dostop do trajnostne energije v državah v razvoju, zlasti v Afriki, z obsežnejšim uvajanjem obnovljivih virov energije, saj ima Afrika na voljo ogromno naravnih virov, s katerimi si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z energijo; poudarja, da bi lahko sčasoma – če bi bile uspešno vzpostavljene elektroenergetske povezave – del evropske energije prihajal iz Afrike;

66.  poudarja, da ima EU izkušnje, zmogljivosti in vpliv po vsem svetu, zato lahko ima vodilno vlogo pri gradnji pametnejše, čistejše in odpornejše infrastrukture, ki je potrebna za zagotovitev svetovnega prehoda, ki ga je sprožil Pariški sporazum; poziva EU, naj podpira prizadevanja držav v razvoju pri prehodu na nizkoogljične družbe, ki bodo bolj vključujoče, socialno in okoljsko trajnostne, uspešne in varnejše;

Industrija in konkurenčnost

67.  pozdravlja nenehna prizadevanja in doseženi napredek v evropski industriji pri izpolnjevanju obveznosti in pri tem, da v celoti izkoristi priložnosti, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma, ki lahko privedejo do uspešnih in stroškovno učinkovitih podnebnih ukrepov;

68.  poudarja, da je boj proti podnebnim spremembam prednostna naloga na svetovni ravni in bi ga bilo treba obravnavati kot resnično svetovno prizadevanje, obenem pa zagotavljati energetsko varnost in trajnostno gospodarstvo;

69.  poudarja, da bi stabilen in predvidljiv pravni okvir in jasni politični signali tako na ravni EU kot na svetovni ravni spodbujali in okrepili naložbe, povezane s podnebjem;

70.  poudarja, da so nenehna prizadevanja, zlasti pri ključnih svetovnih onesnaževalcev, bistvenega pomena za boj proti podnebnim spremembam in za Pariški sporazum; globoko obžaluje napoved ameriške vlade v zvezi z njenim stališčem do Pariškega sporazuma; vendar odločno pozdravlja nadaljnjo podporo velikih ameriških podjetij, ki jasno razumejo tveganja podnebnih sprememb in priložnosti, ki izhajajo iz podnebnih ukrepov;

71.  meni, da če v drugih velikih gospodarstvih ne bodo dali zavez, primerljivih s tistimi v EU, o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, bo treba ohraniti določbe o selitvi virov CO2, zlasti za tiste sektorje, ki so izpostavljeni visoko intenzivni trgovini in visokemu deležu stroškov ogljika v proizvodnji, da bi zagotovili svetovno konkurenčnost evropske industrije;

72.  odobrava, da Kitajska in druge večje tekmice energetsko intenzivnih panog v EU uvajajo trgovanje z emisijami in druge mehanizme za oblikovanje cen; meni, da bi morala EU ohraniti ustrezne in sorazmerne ukrepe, da bi zagotovila konkurenčnost svoje industrije, dokler ne bodo doseženi enaki tržni pogoji, ter po potrebi preprečiti selitev virov CO2, ob upoštevanju, da so energetska, industrijska in podnebna politika tesno povezane;

73.  poudarja pomen povečanja števila kvalificiranih delavcev v industriji, ter podpiranja znanja in dobre prakse za spodbuditev ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ob hkratnem podpiranju pravičnega prehoda delovne sile, kjer je to potrebno;

Energetska politika

74.  poziva EU, naj mednarodno skupnost pripravi k takojšnjemu sprejetju konkretnih ukrepov – vključno s časovnim razporedom – za postopno odpravo okolju škodljivih subvencij, med drugim za fosilna goriva, ki izkrivljajo konkurenco, odvračajo od mednarodnega sodelovanja ter ovirajo inovacije;

75.  poudarja, da so prihranki energije, energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije pomembni za zmanjšanje emisij, pa tudi za finančne prihranke, energetsko varnost ter preprečevanje in blaženje energijske revščine, da se pomaga ranljivim in revnim gospodinjstvom in se jih zaščiti; poziva k spodbujanju ukrepov za energijsko učinkovitost in varčevalne ukrepe ter razvoj obnovljivih virov energije (tj. s spodbujanjem lastne proizvodnje in porabe teh virov) po vsem svetu ter njihovo učinkovito uvajanje; opozarja, da sta prednostna obravnava energetske učinkovitosti in vodilni položaj na področju obnovljivih virov energije v svetovnem merilu dva glavna cilja energetske unije EU;

76.  poudarja, kako pomembno je razviti tehnologije za shranjevanje energije, pametna omrežja in programe za odziv na povpraševanje, kar bo prispevalo h krepitvi učinkovite uvedbe obnovljivih virov energije v sektorjih pridobivanja energije ter ogrevanja in hlajenja gospodinjstev;

Raziskave, inovacije in digitalne tehnologije

77.  poudarja, da so nadaljnje in okrepljene raziskave in inovacije na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, učinkovite rabe virov, tehnologij z nizkimi emisijami in trajnostne rabe sekundarnih surovin („krožno gospodarstvo“) ključne v boju proti podnebnim spremembam na stroškovno učinkovit način, poleg tega pa zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv; zato poziva k svetovnim zavezam za okrepitev in osredotočenje naložb na to področje;

78.  poudarja, da bodo za razvoj tehnologij, potrebnih za dekarbonizacijo, potrebna jasna politična sporočila, med drugim tudi zmanjšanje tržnih in regulativnih ovir za nove tehnologije in poslovne modele ter ciljno usmerjena javna poraba;

79.  želi spomniti, da je področje raziskav, inovacij in konkurenčnosti eden od petih stebrov strategije EU za energetsko unijo; je seznanjen, da je EU odločena ohraniti vodilno vlogo v svetu na teh področjih, pri tem pa razviti tesno znanstveno sodelovanje z mednarodnimi partnerji; poudarja pomen izgradnje in ohranjanja trdnih zmogljivosti za inovacije, tako v razvitih državah kot v državah v vzponu, za uvedbo čistih in trajnostnih energetskih tehnologij;

80.  opozarja na ključno vlogo digitalne tehnologije pri spodbujanju energetskega prehoda, ustvarjanju novih trajnostnih poslovnih modelov in izboljšanju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo; poudarja okoljske koristi, ki jih lahko prinese digitalizacija evropske industrije z učinkovito rabo virov in zmanjšanjem snovne intenzivnosti;

81.  poudarja, kako pomembno je v celoti uporabiti obstoječe programe in instrumente EU, kot je Obzorje 2020, ki se jih lahko udeležijo tudi tretje države, zlasti na področjih energije, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja;

82.  poziva k boljši uporabi tehnologij, kot so vesoljski sateliti, za natančno zbiranje podatkov o emisijah, temperaturi in podnebnih spremembah; zlasti opozarja na prispevek programa Copernicus; poziva tudi k preglednemu sodelovanju in izmenjavi informacij med državami ter odprtosti podatkov za znanstveno skupnost;

Podnebna diplomacija

83.  odločno podpira nadaljnjo osredotočenost EU na podnebno diplomacijo, ki je bistvena za večjo prepoznavnost podnebnih ukrepov v partnerskih državah in za svetovno javno mnenje; poudarja, da morajo podnebne spremembe ostati strateška prednostna naloga v diplomatskih pogovorih, pri tem pa je treba upoštevati najnovejše razvojne dosežke in spreminjajočo se geopolitično pokrajino; poudarja dejstvo, da imajo Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) in države članice ogromne zunanjepolitične zmogljivosti in morajo prevzeti vodilno vlogo na podnebnih forumih; poudarja, da morata ambiciozno in nujno podnebno ukrepanje ter uresničitev zavez s konference COP 21 ostati ena od prednostnih nalog EU v dvostranskih in medregionalnih pogovorih na visoki ravni s partnerskimi državami, s skupinama G7 in G20, OZN in z drugimi mednarodnimi forumi;

84.  ponavlja mnenje, da je treba cilje podnebne politike postaviti v središče zunanjepolitičnih prizadevanj in svetovne agende EU; poziva EU in države članice, naj dokažejo svojo vodilno vlogo pri svetovnih podnebnih ukrepih s stalno zavezanostjo Pariškemu sporazumu in z dejavnim povezovanjem s strateškimi partnerji na nacionalni in podnacionalni ravni, da bi oblikovali ali okrepili podnebna zavezništva in tako ohranili zagon za ambiciozen podnebni režim zaščite;

85.  poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za širše ozaveščanje, analiziranje in obvladovanje podnebnih tveganj ter naj podpirajo partnerje EU po svetu, da bi bolje razumeli, vključevali, predvidevali in obvladovali posledice podnebnih sprememb za notranjo stabilnost, mednarodno varnost in razseljevanje ljudi;

86.  se zavezuje, da bo izkoristil svojo mednarodno vlogo in članstvo v mednarodnih parlamentarnih omrežjih za dosledno prizadevanje za hitro izvajanje Pariškega sporazuma;

Vloga Evropskega parlamenta

87.  ker mora Parlament odobriti mednarodne sporazume in ima pri nacionalnem izvajanju Pariškega sporazuma osrednjo vlogo kot sozakonodajalec, meni, da mora biti primerno vključen v delegacijo EU; zato pričakuje, da bo lahko navzoč na usklajevalnih sestankih EU v Bonnu in da mu bo od začetka pogajanj zagotovljen dostop do vseh pripravljalnih dokumentov;

o
o   o

88.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje tudi vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0383.