Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (11382/2/2017 – C8-0358/2017 – 2015/0289(COD))

P8_TA(2017)0475 A8-0374/2017

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta iz prve obravnave (11382/2/2017 – C8-0358/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2015)0636),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za ribištvo (A8-0374/2017),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 116. (2) Sprejeta besedila, 2.2.2017, P8_TA(2017)0015.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2016)0605 – C8-0404/2017 – 2016/0282B(COD))

P8_TA(2017)0476 A8-0380/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0605),

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 16. novembra 2017, da se predlog Komisije razdeli, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja pa pooblasti, da pripravi ločeno zakonodajno poročilo o določbah, ki zadevajo področje delovanja navedenega odbora, in sicer člene 267 do 270 in člen 275 predloga Komisije,

–  ob upoštevanju členov 294(2) in (3), člena 42, člena 43(2) ter točke (b) člena 168(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 1/2017 z dne 26. januarja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. maja 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor (A8-0211/2017),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, določenega v nadaljevanju, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. novembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0380/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  se seznanja z izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji;

4.  poudarja, da je namen razdelitve predloga Komisije ta, da se omogoči, da bi se določbe, ki zadevajo področje delovanja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, uporabljale od 1. januarja 2018, ostali del predloga Komisije(4) pa bo obravnavan pozneje;

5.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2393.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Nova pravila o organizacijah proizvajalcev in pravu o konkurenci (skupna ureditev trga)

Evropski parlament opozarja, da v skladu s členom 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pravila o konkurenci za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovanje z njimi veljajo samo v meri, ki jo določita Parlament in Svet, pri čemer upoštevata cilje skupne kmetijske politike, določene v členu 39 iste pogodbe.

Kot je določeno v tej pogodbi in kot izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropske unije(5), cilji skupne kmetijske politike prevladajo nad cilji evropske politike o konkurenci. Seveda kmetijski trgi niso izvzeti iz uporabe prava o konkurenci. Prilagoditev pravil o konkurenci pa je v pristojnosti sozakonodajalcev, Evropskega parlamenta in Sveta.

Glede na to Evropski parlament v tej uredbi predlaga pojasnitev razmerja med pravili skupne kmetijske politike, zlasti vlogo in poslanstvom organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, ter uporabo evropskega prava o konkurenci. Pojasnilo je potrebno zaradi nejasnosti glede izvajanja teh pravil, prav tako pa je bistveno izpolniti cilj Unije, da se utrdi položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano. Predlogi Evropskega parlamenta temeljijo na priporočilih iz poročila projektne skupine za kmetijske trge z dne 14. novembra 2016. Ta priporočila so bila pripravljena na osnovi več predstavitev in prispevkov vseh akterjev v verigi preskrbe s hrano: proizvajalcev, predelovalcev in trgovcev.

Evropski parlament želi poenostaviti in pojasniti pogoje, pod katerimi lahko organizacije proizvajalcev in njihova združenja v sektorjih, naštetih v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, v imenu svojih članov izvajajo dejavnosti načrtovanja proizvodnje, dajanja na trg, pogajanja o pogodbah o dobavi kmetijskih proizvodov in optimizacije stroškov proizvodnje. Te naloge zahtevajo obstoj določenih praks, vključno z internimi posveti in izmenjavo poslovnih informacij znotraj teh subjektov. Zato se predlaga, da za te prakse prepoved protikonkurenčnih sporazumov iz člena 101(1) PDEU ne velja in da so organizacije proizvajalcev oziroma njihova združenja, ki opravljajo vsaj eno gospodarsko dejavnost, izvzeti iz uporabe tega člena. To odstopanje pa ni absolutno: organi za konkurenco bodo ohranili možnost, da posredujejo, če bodo ocenili, da bi te dejavnosti lahko izločile konkurenco ali ogrozile cilje skupne kmetijske politike.

Vloga in poslanstvo organizacij proizvajalcev oziroma njihovih združenj in njihovo razmerje s pravom o konkurenci so tako pojasnjeni. Brez poseganja v institucionalne pristojnosti Evropske komisije Evropski parlament ocenjuje, da novih pravil ni treba še podrobneje pojasniti s smernicami Evropske komisije.“

IZJAVE KOMISIJE

K členu 1 – razvoj podeželja

—  Podaljšanje trajanja programov za razvoj podeželja

Izdatki v zvezi s programi za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, odobrenimi v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, bodo še naprej upravičeni do prispevka EKSRP, če se upravičencem izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023. Komisija bo odločitev glede nadaljnje podpore za razvoj podeželja po letu 2020 sprejela v okviru predloga za prihodnji večletni finančni okvir.

—  Obvladovanje tveganj

Komisija potrjuje, da namerava v okviru predloga o modernizaciji in poenostavitvi skupne kmetijske politike pregledati delovanje in učinkovitost orodij za obvladovanje tveganj, ki so trenutno vključena v Uredbo (EU) št. 1305/2013.

—  Kazni v zvezi s programom Leader

Komisija potrjuje, da namerava pregledati učinkovitost in sorazmernost kazni v zvezi s programom LEADER, ki so vključene v Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 809/2014.

K členu 2 – horizontalna uredba

—  Krizna rezerva

Komisija potrjuje, da se bosta v okviru priprave prihodnjega večletnega finančnega okvira pregledala delovanje rezerve za krize v kmetijskem sektorju in povračilo proračunskih sredstev v zvezi s finančno disciplino iz člena 25 in člena 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da bi se omogočilo učinkovito in pravočasno ukrepanje v času krize na trgu.

—  Enotna revizija

Komisija podpira enotni revizijski pristop, kot je potrdila v svojem predlogu za člen 123 nove finančne uredbe. Poleg tega Komisija potrjuje, da trenutni pravni okvir za upravljanje in kontrolo kmetijskih odhodkov, določen z Uredbo (EU) št. 1306/2013, že omogoča tovrsten pristop in da je bilo to vključeno v njeno revizijsko strategijo za obdobje 2014–2020. Zlasti če mnenje certifikacijskega organa, podano v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, velja za zanesljivo, Komisija to mnenje upošteva pri presoji, ali je potrebna revizija zadevne plačilne agencije.

K členu 3 – neposredna plačila

—  Beljakovinski načrt

Komisija potrjuje, da namerava pregledati ponudbo in povpraševanje v zvezi z rastlinskimi beljakovinami v EU in razmisliti o možnosti oblikovanja „evropske strategije za rastlinske beljakovine“, da bi se nadalje spodbudila ekonomsko učinkovita in okolju prijazna proizvodnja rastlinskih beljakovin v EU.

K členu 4 – skupna ureditev trgov

—  Prostovoljne sheme za zmanjšanje proizvodnje

Komisija potrjuje, da Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov v členih 219 in 221 že vsebuje ustrezno pravno podlago, ki ji omogoča, da glede na razpoložljivost proračunskih sredstev odpravi motnje na trgu in druge specifične probleme, tudi na regionalni ravni, pri čemer ima možnost odobritve neposredne finančne pomoči kmetom. Poleg tega bo predlog Komisije o vključitvi sektorskega instrumenta za stabilizacijo dohodka v Uredbo (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja državam članicam omogočil, da v svoje programe za razvoj podeželja vključijo možnost nadomestila kmetom v posameznem sektorju v primeru znatnega zmanjšanja dohodka.

Komisija prav tako potrjuje, da ji člen 219 omogoča, da v primeru motenj na trgu ali nevarnosti za pojav takšnih motenj uvede sheme, s katerimi se zagotovi pomoč Unije proizvajalcem, ki se prostovoljno odločijo za zmanjšanje proizvodnje, vključno s podrobnostmi, potrebnimi za delovanje tovrstnih shem (primer: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1612, UL L 242, 9.9.2016, str. 4).

—  Priznavanje nadnacionalnih medpanožnih organizacij

Komisija želi ponovno poudariti, da so pravila o sodelovanju proizvajalcev v zvezi s priznavanjem nadnacionalnih organizacij proizvajalcev, nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih medpanožnih organizacij, vključno s potrebnim upravnim sodelovanjem med zadevnimi državami članicami, trenutno določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/232. Delovanje in ustreznost teh pravil se bosta pregledala v okviru tekočega postopka modernizacije in poenostavitve SKP.

—  Nepoštene trgovinske prakse

Komisija potrjuje, da je sprožila pobudo o verigi preskrbe s hrano, ki zdaj prestaja različne stopnje, določene v okviru smernic za boljšo pravno urejanje. O morebitnem zakonodajnem predlogu bo odločala, ko bo ta postopek zaključen, po možnosti v prvi polovici leta 2018.

—  Sodelovanje proizvajalcev

Komisija je seznanjena z dogovorom Parlamenta in Sveta o spremembah členov 152, 209, 222 in 232. Komisija ugotavlja, da so spremembe, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, pomembne, hkrati pa vključene brez ocene učinka iz točke 15 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. To prinaša neželeno stopnjo negotovosti v zvezi s pravom in postopki, katere učinki in posledice niso znani.

Ker spremembe prvotnega predloga Komisije skupaj pomembno spreminjajo pravni okvir, Komisija z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi nekatere nove določbe v prid organizacijam proizvajalcev lahko ogrozile sposobnost preživetja in blaginjo malih kmetov ter interes potrošnikov. Komisija potrjuje, da je odločena ohranjati učinkovito konkurenco v kmetijskem sektorju in v celoti uveljaviti cilje SKP, določene v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da spremembe, o katerih sta se dogovorila sozakonodajalca, predvidevajo zelo omejeno vlogo tako Komisije kot nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pri zagotavljanju učinkovite konkurence.

Splošno strinjanje Komisije s predlogom „omnibus“, vključno s spremembami, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, ne vpliva na morebitne prihodnje predloge Komisije s teh področij v okviru prenove skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020 in drugih pobud, namenjenih reševanju nekaterih od vprašanj, s katerimi se ukvarja besedilo, o katerem sta se zdaj dogovorila Evropski parlament in Svet.

Komisija obžaluje, da sozakonodajalca nista namenila dovolj pozornosti vprašanju zelo omejene vloge Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pri zagotavljanju učinkovite konkurence, ter izraža zaskrbljenost nad morebitnimi posledicami te omejitve za kmete in potrošnike. Komisija opozarja, da je treba pravno besedilo razlagati v skladu s Pogodbo, sploh v zvezi z možnostjo, da Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, posredujejo, če želi organizacija proizvajalcev, ki pokriva velik del trga, omejiti svobodo delovanja svojih članov. Komisija obžaluje, da ta možnost v zakonodajnem besedilu ni jasno ohranjena.

(1) UL C 91, 23.3.2017, str. 1. (2) UL C 75, 10.3.2017, str. 63. (3) UL C 306, 15.9.2017, str. 64. (4) Postopek 2016/0282A(COD). (5) Sodba v zadevi Maizena, 139/79, Nemčija proti Komisiji, EU:C:1980:250, odstavek 23. Sodba v zadevi Nemčija proti Svetu, C-280/93, EU:C:1994:367, odstavek 61.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (COM(2017)0054 – C8-0028/2017 – 2017/0017(COD))

P8_TA(2017)0477 A8-0258/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0054),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0028/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. oktobra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A8-0258/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2392.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

Rezultati dela ICAO v zvezi z izvajanjem globalnega tržnega ukrepa so ključnega pomena za njegovo učinkovitost in za prispevek, ki ga lahko letalski sektor v prihodnje da k uresničevanju ciljev iz Pariškega sporazuma. Pomembno je, da pri tem delu ICAO še naprej sodelujejo njene države članice ter operaterji zrakoplovov in civilna družba. V zvezi s tem bo morala ICAO delovati popolnoma pregledno in si prizadevati za vzpostavitev stika z vsemi deležniki, da bi bili ti pravočasno seznanjeni z napredkom in odločitvami.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 75. (2) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 13. septembra 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0338).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597 – C8-0375/2016 – 2016/0276(COD))

P8_TA(2017)0478 A8-0198/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0597),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 172 in 173, tretjega pododstavka člena 175 ter člena 182(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0375/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. novembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0198/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/2396.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije glede povečanja v višini 225 milijonov EUR v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope

Zaradi političnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o financiranju sklada EFSI 2.0 se bo iz finančnih instrumentov Instrumenta za povezovanje Evrope prerazporedil znesek v višini 275 milijonov EUR, kar v primerjavi s predlogom Komisije pomeni zmanjšanje za 225 milijonov EUR.

Komisija potrjuje, da se bo finančno načrtovanje ustrezno spremenilo tako, da bo odražalo ustrezno povečanje v višini 225 milijonov EUR v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.

Komisija bo v okviru letnega proračunskega postopka za obdobje 2019–2020 predstavila ustrezne predloge, da bo zagotovila idealno razporeditev tega zneska znotraj Instrumenta za povezovanje Evrope.

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 57. (2) UL C 185, 9.6.2017, str. 62.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o zahtevi za zaščito privilegijev in imunitete Eleonore Forenza (2017/2199(IMM))

P8_TA(2017)0479 A8-0398/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve Gabriele Zimmer z dne 20. julija 2017, razglašene na plenarnem zasedanju 11. septembra 2017, za zaščito privilegijev in imunitete Eleonore Forenza v zvezi z incidentom, katerega žrtev je bila slednja med manifestacijo, ki je potekala v okviru vrhunskega srečanja skupine G20 v Hamburgu 8. julija 2017,

–  po zagovoru Eleonore Forenza v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 5(2) ter členov 7 in 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0398/2017),

A.  ker je Gabriele Zimmer, poslanka Evropskega parlamenta in predsednica skupine GUE/NGL, na podlagi členov 8 in 9 Protokola št. 7 zahtevala zaščito poslanske imunitete Eleonore Forenza, poslanke iste skupine, ki jo je policija osebno preiskala in pridržala skupaj s skupino drugih aktivistov med manifestacijo v okviru vrhunskega srečanja skupine G20 v Hamburgu 8. julija 2017, ker je do preiskave in aretacije prišlo po manifestaciji, ko je Eleonora Forenza s skupino ljudi odhajala na kosilo;

B.  ker ima Parlament široko diskrecijsko pravico glede odločitve v zvezi z zahtevo po zaščiti imunitete poslanca(2);

C.  ker se člena 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije medsebojno izključujeta(3); ker v obravnavani zadevi ne gre za mnenje, ki naj bi ga izrazil poslanec Evropskega parlamenta, temveč za ravnanje, ki naj bi domnevno ogrožalo javno varnost (domnevno sodelovanje na protestu); ker je uporaba člena 9 Protokola št. 7 v tem primeru samoumevna;

D.  ker poslanci Evropskega parlamenta v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države, na ozemlju vseh drugih držav članic pa imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom; Eleonora Forenza, italijanska poslanka Evropskega parlamenta, ki je bila v Nemčiji, je torej uživala imuniteto;

E.  ker se v zahtevi za zaščito imunitete navaja, da je Eleonora Forenza že ob prvem stiku z nemško policijo izjavila, da je poslanka Evropskega parlamenta; ker je nemudoma predložila dokumente, ki potrjujejo njen status; ker ji je celo uspelo spraviti italijanskega konzula v Hamburgu v stik s policistom, ki je vodil operacijo;

F.  ker je nemška policija Eleonoro Forenza kljub statusu poslanke Evropskega parlamenta temeljito osebno preiskala, nato pa jo pridržala več kot štiri ure;

G.  ker se je nemška policija ob upoštevanju povedanega zavedala, da pridržuje evropsko poslanko; ker to pomeni kršitev Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, zlasti točke (b) prvega odstavka člena 9;

H.  ker je ob upoštevanju okoliščin zadeve jasno, da Eleonora Forenza ni bila aretirana med kaznivim dejanjem in ker ni možno uporabiti izjeme iz člena 9(3) Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, in je torej Eleonora Forenza v tem primeru popolnoma zaščitena s poslansko imuniteto;

1.  sklene, da se zaščitijo privilegiji in imuniteta Eleonore Forenza;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Zvezne republike Nemčije in Eleonori Forenza.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.) (2) Zadeva T-42/06, Gollnisch proti Parlamentu (navedena), točka 101. (3) Združeni zadevi C-200/07 in C-201/07, Marra/De Gregorio in Clemente, (navedeni), točka 45.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Ingeborg Gräßle (2017/2220(IMM))

P8_TA(2017)0480 A8-0397/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Ingeborg Gräßle, ki jo je dne 27. julija 2017 posredovalo državno tožilstvo mesta Ellwangen v Nemčiji v okviru kazenskega postopka z referenco 21 Js 11263/17, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 2. oktobra 2017,

–  po zagovoru Ingeborg Gräßle v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 46. člena Ustave Zvezne republike Nemčije,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0397/2017),

A.  ker je državno tožilstvo mesta Ellwangen poslalo zahtevo za odvzem imunitete poslanke Evropskega parlamenta Ingeborg Gräßle, izvoljene kot predstavnice Zvezne republike Nemčije, v zvezi s kršitvijo v smislu člena 229 nemškega kazenskega zakonika; ker se pregon zlasti nanaša na sum nenamerne povzročitve poškodb;

B.  ker je 10. junija 2017 Ingeborg Gräßle kot voznica osebnega avtomobila prevozila rdečo luč v mestu Heidenheim na križišču ulic Brenzstrasse in Ploucquetstrasse ter pri tem povzročila prometno nesrečo, v kateri si je ena oseba poškodovala ramo; ker je bila zato vložena civilna tožba;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

D.  ker v skladu s členom 46 Ustave Zvezne republike Nemčije poslanec ne sme odgovarjati ali biti aretiran za kaznivo dejanje brez dovoljenja parlamenta (Bundestag), razen če je bil prijet pri storitvi kaznivega dejanja ali v teku naslednjega dne;

E.  ker lahko samo Evropski parlament odloči o tem, ali se bo imuniteta v posameznem primeru odvzela; ker lahko Evropski parlament pri sprejetju odločitve o odvzemu imunitete razumno upošteva stališče poslanca(2);

F.  ker domnevno kaznivo dejanje nima neposredne ali očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Ingeborg Gräßle kot poslanke Evropskega parlamenta niti ne predstavlja mnenja ali glasu, ki bi ga izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti kot poslanka Evropskega parlamenta, v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

G.  ker tem primeru Parlament ni našel dokaza, da gre za fumus persecutionis, torej dovolj utemeljen sum, da je bil postopek sprožen z namenom, da bi se škodovalo politični dejavnosti poslanca;

1.  sklene, da se Ingeborg Gräßle odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznemu organu Zvezne republike Nemčije in Ingeborg Gräßle.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23. (2) Zadeva T-345/05 Mote proti Parlamentu (navedena), točka 28.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnih carinah za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike (kodificirano besedilo) (COM(2017)0361 – C8-0226/2017 – 2014/0175(COD))

P8_TA(2017)0481 A8-0331/2017

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0361),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0226/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0331/2017),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. decembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o dodatnih carinah za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/196.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi (13419/2016 – C8-0100/2017 – 2006/0058(NLE))

P8_TA(2017)0482 A8-0376/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13419/2016),

–  ob upoštevanju Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi(1),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0100/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0376/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.

(1) UL L 134, 25.5.2007, str. 4.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (13076/2017 – C8-0415/2017 – 2017/0193(NLE))

P8_TA(2017)0483 A8-0386/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13076/2017),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (13073/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0415/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0386/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (12409/2016 – C8-0469/2016 – 2016/0166(NLE))

P8_TA(2017)0484 A8-0325/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12409/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani (09452/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 in členom 31(1) Pogodbe o Evropski uniji ter v skladu s členom 91, členom 100(2), členoma 207 in 209, drugim pododstavkom točke (a) člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0469/2016),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2017(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0325/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Kazahstan.

(1) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0485.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (12409/2016 – C8-0469/2016 – 2016/0166(NLE) – 2017/2035(INI))

P8_TA(2017)0485 A8-0335/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12409/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani (09452/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev (C8-0469/2016), ki jo je Svet podal v skladu s členoma 31(1) in 37 Pogodbe o Evropski uniji, ter členov 91, 100(2), 207 in 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 218(6)(a),

–  ob upoštevanju tega, da je bil 21. decembra 2015 v Astani v navzočnosti podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini podpisan sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju,

–  ob upoštevanju tega, da se deli sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki so v izključni pristojnosti EU, od 1. maja 2016 začasno uporabljajo,

–  ob upoštevanju tega, da sta EU in Kazahstan 23. januarja 1995 podpisala sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je začel veljati 1. julija 1999 in se še vedno izvaja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Kazahstanom in EU(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu, vključno s tistimi z dne 10. marca 2016(2), 18. aprila 2013(3), 15. marca 2012(4) in 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo(6) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo(7),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 19. januarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra(8), ustanovljenega v Astani v Kazahstanu,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 in 19. junija 2017 o strategiji EU za Srednjo Azijo,

–  ob upoštevanju tega, da so Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in službe Komisije 13. januarja 2015 objavile četrto poročilo o napredku o izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete leta 2007,

–  ob upoštevanju letnih dialogov o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom,

–  ob upoštevanju različnih srečanj med EU in Srednjo Azijo,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0335/2017),

A.  ker naj bi sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju – ob spoštovanju in upoštevanju obstoječih razlik in konkretnih političnih, gospodarskih in socialnih razmer obeh pogodbenic – privedel do bistvene poglobitve in okrepitve političnih in gospodarskih vezi med stranema, kar bi koristilo tako prebivalcem Kazahstana kot prebivalcem EU;

B.  ker bi lahko sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju (člen 1) okrepil okvir za izpolnjevanje bistvenih elementov, kot so spoštovanje demokracije, načela pravne države, človekovih pravic in načel tržnega gospodarstva, kar je predvideno že v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, če bo za izvajanje vseh klavzul veljal strog in učinkovit mehanizem spremljanja, ki bo temeljil na jasnih merilih in rokih; ker je bil boj proti širjenju orožja za množično uničevanje dodan kot nov bistveni element (člen 11);

C.  ker je Kazahstan prva srednjeazijska država, ki je z EU podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; ker bo ta sporazum – po tem, ko ga bodo ratificirale vse države članice in Evropski parlament – nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999 in ker je bilo besedilo sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju objavljeno 15. julija 2015;

D.  ker sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju določa širok spekter novih področij sodelovanja, ki so tako v političnem kot v gospodarskem interesu EU, poleg tega pa so tudi primerna za pomoč Kazahstanu pri njegovi naslednji fazi posodobitve, za katero si prizadeva, hkrati pa sporazum zagotavlja sodelovanje pri soočanju s svetovnimi izzivi, zlasti kar zadeva trajnostni socialni in gospodarski razvoj za vse državljane, ohranjanje kulturne raznolikosti in okolja ter obvladovanje učinkov podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma, pa tudi ohranjanje miru in regionalno sodelovanje;

E.  ker se dve tretjini sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju od maja 2016 začasno uporabljata;

F.  ker je Evropski parlament v okviru svojih pristojnosti pripravljen prevzeti aktivno vlogo pri opredeljevanju in vzpostavljanju konkretnih področij sodelovanja s Kazahstanom, vključno s parlamentarnimi odnosi;

G.  ker se je Kazahstan 1. januarja 2016 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

H.  ker se je Kazahstan marca 2012 pridružil Evropski komisiji za demokracijo skozi pravo (Beneški komisiji);

Splošne določbe o odnosih med EU in Kazahstanom ter o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju

1.  poudarja, da mora okrepitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med EU in Kazahstanom temeljiti na skupnih zavezah splošnim vrednotam, zlasti demokraciji, pravni državi, dobremu upravljanju in spoštovanju človekovih pravic, voditi pa bi jih morali obojestranski interesi;

2.  ugotavlja, da Kazahstan dosledno uporablja strategijo približevanja EU; poudarja bistveni prispevek te države k izvajanju strategije EU za Srednjo Azijo, ki bo leta 2019 temeljito pregledana;

3.  pozdravlja, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vzpostavlja trdno osnovo za poglabljanje odnosov; ugotavlja, da je Kazahstan prva srednjeazijska partnerska država, s katero je EU izpogajala in podpisala tovrsten sporazum; meni, da je ta sporazum nove generacije dober model, ki bi se v prihodnje lahko uporabljal tudi za druge države v regiji;

4.   pozdravlja cilj, izražen v sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, glede okrepitve sodelovanja in občutne okrepitve gospodarskih vezi med EU in Kazahstanom na različnih področjih in področjih v skupnem interesu, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, trajnostni razvoj, zunanja in varnostna politika, trgovina, pravosodje, svoboda in varnost ter 29 drugih ključnih področij sektorske politike, kot so gospodarsko in finančno sodelovanje, energija, promet, okolje in podnebne spremembe, zaposlovanje in socialne zadeve, kultura, izobraževanje in raziskave; spodbuja obe strani, naj aktivno izpolnjujeta svoje obveznosti;

5.  pričakuje, da bo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju spodbudil okrepitev pravne države in povečanje sodelovanja vseh državljanov, bolj raznoliko politično okolje, bolje delujoče, neodvisno in nepristransko sodstvo, večjo preglednost in odgovornost vlade, izboljšanje delovne zakonodaje v skladu z zahtevami Mednarodne organizacije dela, več poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, trajnostni razvoj okolja, več poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, trajnostni razvoj okolja, upravljanja z vodo in drugih virov, kot sta učinkovita raba energije in razvoj obnovljivih virov energije;

6.  poudarja, da so priporočila Parlamenta z dne 22. novembra 2012 glede pogajanj za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kazahstanom pomembna in še vedno veljajo;

7.  želi spomniti, da je Parlament poudaril, da mora biti napredek pri pogajanjih o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju povezan z dejanskim napredkom na področju političnih reform in dejanskim napredkom na področjih spoštovanja človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in demokratizacije, pri čemer bi lahko imelo izvajanje priporočil Beneške komisije pomembno vlogo; izraža resne pomisleke, da pravice do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ostajajo omejene; poziva državo, naj v celoti izvede priporočila posebnega poročevalca Združenih narodov v zvezi s pravicami do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, ki jih je podal v svojem poročilu o rezultatih misije januarja 2015 v Kazahstan;

8.  poudarja, da mora nadaljnje ukrepanje temeljiti na načelu „več za več“;

9.  pozdravlja, da je bila s sporazumom o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju uvedena možnost pogajanj o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kazahstanom sočasno z morebitnimi pogajanji o sporazumu, ki bi urejal konkretne obveznosti v zvezi s ponovnim sprejemom; poudarja, kako pomembno je okrepiti izmenjave, zlasti na ravni mladih in na akademski ravni, ter v zvezi s tem poziva k znatni razširitvi programa Erasmus+ za Kazahstan;

10.  ponovno poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj:

11.  želi spomniti, da podpredsednica/visoka predstavnica, Svet in Komisija še vedno samo delno spoštujejo člen 218(10) PDEU in ustrezne sodbe Sodišča glede takojšnega in popolnega dostopa Parlamenta do vseh pogajalskih dokumentov in z njimi povezanih informacij;

12.  poziva odbor za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, naj posodobi svoj poslovnik in tako zagotovi demokratičen nadzor nad začasno uporabo sporazuma na tistih področjih, ki so že začela veljati, in naj svoje pristojnosti uporabi za sprejetje priporočil, poleg tega pa naj – po tem, ko bo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju začel v celoti veljati – pripravi pregled celotnega sporazuma;

Politični dialog in sodelovanje, demokracija, pravna država, dobro upravljanje ter temeljne svoboščine

13.   poziva EU, naj pri političnem dialogu s Kazahstanom dosledno daje prednost vprašanjem, povezanim s pravno državo in demokracijo, temeljnimi svoboščinami in človekovimi pravicami;

14.  poziva Kazahstan, naj – glede na deloma nasilne družbene proteste – pri izvajanju programa „Kazahstan 2050“ sprejme proaktivne in konkretne ukrepe na področju političnih, demokratičnih in socialnih reform, vključno z jasno delitvijo oblasti med izvršilno in zakonodajno vejo ter uvedbo nadaljnjega nadzora in ravnotežja v ustavni sistem, v skladu z mednarodnimi zavezami te države v okviru različnih instrumentov Združenih narodov, organizacije OVSE in Sveta Evrope; ponovno poudarja prepričanje, da se zdi, da prehod na nov model rasti z velikim poudarkom na znanosti, za katerega si Kazahstan prizadeva, ne bo mogoč brez visoko kakovostnega izobraževanja, dostopa velikega dela prebivalstva do bistvenih sodobnih storitev, vključujoče socialne politike ter brez sistema reguliranih socialnih odnosov, zlasti v gospodarstvu; pozdravlja, da se skuša s programom „100 korakov“ izvesti nujne reforme v državi;

15.  pozdravlja, da je na področju ustavnih in upravnih reform nedavno prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb in da je bila vzpostavljena platforma za posvetovanje s civilno družbo; je pa globoko zaskrbljen zaradi omejevalnih učinkov, ki jih imata kazenski zakonik in zakonik o upravnem postopku, ki sta začela veljati leta 2015, na organizacije civilne družbe in njihove dejavnosti;

16.  poziva Kazahstan, naj v celoti izvede priporočila, ki so bila v okviru mednarodne misije organizacije OVSE/urada ODIHR za opazovanje volitev podana za volitve z dne 20. marca 2016 in v skladu s katerimi je pred državo še dolga pot do izpolnitve njenih zavez v okviru organizacije OVSE glede demokratičnih volitev; poziva kazahstanske oblasti, naj ne omejujejo dejavnosti neodvisnih kandidatov; poziva tudi, naj se spoštujejo volilne pravice državljanov;

17.  pozdravlja, da Kazahstan sodeluje z Beneško komisijo, in poziva, naj njena ustrezna priporočila, zlasti na področju demokratičnih in pravosodnih reform, v celoti izvede;

18.  pozdravlja sedanje upravne reforme in priporoča nadaljnje reforme, s pomočjo katerih bo mogoče zagotoviti resnično neodvisno in nepristransko sodstvo in učinkovitejša prizadevanja v boju proti korupciji na vseh ravneh; hkrati pa poziva k okrepitvi upravljanja in reform, za resnično neodvisno sodstvo brez korupcije in zagotavljanje pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, poziva pa tudi k bolj učinkovitim prizadevanjem v boju proti korupciji, organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili; poziva k izboljšanju in posodobitvi osrednjih socialnih sektorjev in vlaganju vanje; poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost države pomembno nameniti dodatno pozornost gospodarskemu in socialnemu razvoju v obrobnih regijah in na območjih izven večjih mest;

19.  ugotavlja, da so na voljo platforme za dialog s civilno družbo; ponovno izraža zaskrbljenost nad zakonodajo v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki ogroža njihovo neodvisnost in možnosti delovanja; želi spomniti, kako pomembna je aktivna in neodvisna civilna družba za trajnostno prihodnost Kazahstana; poziva kazahstanske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo, da bodo vsi zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije v Kazahstanu lahko opravljali svoje legitimne dejavnosti na področju človekovih pravic, brez bojazni pred povračilnimi ukrepi in brez kakršnih koli omejitev, in s tem prispevali k trajnostnemu razvoju družbe in krepitvi demokracije; meni, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vključuje tudi okrepljeno podporo za razvoj prave civilne družbe, in poziva kazahstanske oblasti, naj temu primerno ukrepajo, Komisijo pa, naj okrepi programe za krepitev in utrditev delovanja neodvisnih nevladnih organizacij;

20.  poziva, naj se konča sodni pregon, nadlegovanje in zapiranje neodvisnih novinarjev, aktivistov civilne družbe, sindikalnih voditeljev, zagovornikov človekovih pravic, opozicijskih politikov in drugih kritičnih posameznikov kot povračilni ukrep za njihovo uveljavljanje svobode izražanja in drugih temeljnih svoboščin – gre za pojav, ki v zadnjih nekaj letih postaja vse bolj pogost; poziva, naj se v celoti rehabilitirajo in izpustijo vsi aktivisti in politični zaporniki, ki so trenutno v zaporu, ter naj se prekliče omejitev gibanja za druge osebe; zahteva, naj se končajo zlorabe Interpolovih postopkov izročitve in naj se preneha nadlegovanje politične opozicije v tujini;

21.  pozdravlja, da je bil znani kazahstanski aktivist in vodja opozicijske stranke Alga! Vladimir Kozlov avgusta 2016 pogojno izpuščen iz zapora;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi omejevanja svobode medijev, svobode izražanja ter svobode združevanja in zbiranja, pa tudi verske svobode, ki se med drugim izvaja s pomočjo restriktivne zakonodaje, pritiskov, cenzure in kazenskega pregona aktivistov; poudarja, da je svoboda govora za neodvisne medije, blogerje in posamezne državljane univerzalna vrednota, ki jo je treba spoštovati; priporoča, da Kazahstan v okviru svojega pravnega sistema uporablja standarde Sveta Evrope; je seznanjen s tem, da si Kazahstan prizadeva za izboljšanje svoje mednarodne podobe, kar se kaže v nedavnem odprtju mednarodne razstave EXPO-2017 v Astani; kljub temu poudarja, da so ta prizadevanja v nasprotju z zatiranjem nasprotujočih glasov in pritiskom, ki se je nad civilno družbo vršil v zadnjih nekaj mesecih;

23.  je zaskrbljen nad tem, da nekatere določbe nedavno prenovljenega kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku omejujejo svobodo izražanja; spodbuja Kazahstan, naj te določbe ponovno preuči, zlasti kar zadeva kriminalizacijo obrekovanja;

24.  poudarja, da sta svoboda medijev in svoboda izražanja bistveni za vzpostavitev in utrditev demokracije, pravne države in človekovih pravic; obžaluje, da postaja okolje, v katerem delujejo neodvisne medijske hiše, vedno bolj sovražno; izraža zaskrbljenost zaradi osnutka zakonodaje o medijih, katere cilje je uvesti pravila za novinarje glede potrjevanja svojih informacij pri državnih organih; poziva kazahstanske oblasti, naj umaknejo takšne predloge sprememb iz svojega osnutka zakonodaje ter novinarjem zagotovijo popolno neodvisnost pri preiskovanju in poročanju; poziva jih tudi, naj ne omejujejo dostopa do spletnih in drugih medijev, kritičnih do oblasti, iz države in od drugod; obžaluje, da je obrekovanje v Kazahstanu še vedno kriminalizirano, in poudarja, da je to postalo problematično z vidika svobode izražanja v tej državi; je zaskrbljen zaradi velikega števila tožb zaradi obrekovanja (vključno s postopki proti nekaterim medijskim hišam in drugim spletnim mestom, ki o vladni politiki poročajo kritično in so tudi sistematično blokirana), ki so jih vložili javni uradniki in druge javne osebnosti, ki uživajo posebno varstvo in zahtevajo visoko moralno odškodnino zaradi člankov, v katerih se jih obtožuje korupcije ali kršitev ali pa vsebujejo druge teme, ki jim niso po godu;

25.  poziva k obrnitvi negativnih trendov na področju svobode medijev, svobode izražanja ter svobode združevanja in zbiranja ter verske svobode; priporoča, da Kazahstan v okviru svoje zakonodaje uporablja standarde Sveta Evrope; je v zvezi s tem seznanjen s tem, da se morajo vse kazahstanske nevladne organizacije od leta 2016 v skladu z zakonodajo prijaviti pri oblasteh in predložiti letne informacije o svojih dejavnostih, ki se vključijo v vladno podatkovno zbirko o nevladnih organizacijah; poudarja, da je ta ukrep morda namenjen povečanju preglednosti v tem sektorju; hkrati pa je zaskrbljen, da nove zahteve še stopnjujejo že tako obsežne obveznosti poročanja nevladnega sektorja državi, pri čemer se politika preglednosti nesorazmerno uporablja za neprofitni, nevladni sektor, saj se ne uporablja za nobene druge pravne subjekte; je zaskrbljen, ker je sodelovanje v neprijavljenih združenjih kriminalizirano in ker bi lahko bile organizacije v primeru neposredovanja podatkov za to novo podatkovno zbirko ali posredovanja „nepravilnih“ informacij kaznovane; obžaluje, da lahko sodišča dejavnosti registriranih javnih združenj prekinejo ali ukinejo zaradi katere koli kršitve nacionalne zakonodaje, ne glede na to, kako majhna je kršitev;

26.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sprejetje nedavne protiteroristične zakonodaje, vključno z zakonom, s katerim se predlaga, da se osebam, osumljenim terorizma, odvzame državljanstvo, lahko privedlo do zatiranja miroljubne in legitimne politične opozicije; poziva kazahstanske oblasti, naj te zakonodaje ne uporabljajo tako, da bi lahko prišlo do omejevanja svobode govore, verske svobode ali svobode prepričanja in neodvisnosti sodstva ali da bi prepovedale dejavnosti opozicije;

27.  je seznanjen s tem, da je odbor Združenih narodov za človekove pravice v svojih sklepnih ugotovitvah o Kazahstanu, sprejetih poleti 2016, izrazil zaskrbljenost zaradi široko zastavljenih določb člena 174 kazenskega zakonika, ki prepoveduje „spodbujanje“ socialnih, nacionalnih ali drugih nemirov, ter člena 274, ki prepoveduje „zavestno razširjanje lažnih informacij“, ter zaradi uporabe teh členov za neupravičeno omejevanje svobode izražanja in drugih pravic, zaščitenih z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP); obžaluje, da so številni civilnodružbeni aktivisti in novinarji na podlagi omenjenih členov kazenskega zakonika obtoženih in zaprtih; je seznanjen s tem, da sta na tem seznamu tudi Maks Bokajev in Talgat Ajan, ki prestajata petletno zaporno kazen zaradi vloge, ki sta jo imela v miroljubnih protestih proti zemljiški reformi, do katerih je v Kazahstanu prišlo spomladi 2016; poziva kazahstansko vlado, naj vse te osebe izpusti in umakne obtožbe proti njim;

28.  poziva Kazahstan, naj revidira svoj zakon o sindikatih iz leta 2014 in zakonik o delovnih razmerjih iz leta 2015, da bi ju uskladil s standardi Mednarodne organizacije dela; želi Kazahstan spomniti, da je dolžen v celoti spoštovati sklepe, ki jih je (v letih 2017, 2016 in 2015) sprejel odbor Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov;

29.  obsoja, da je bila januarja 2017 s sodno odločbo razpuščena Konfederacija neodvisnih sindikatov Kazahstana (CITUK), ker naj ji ne bi uspelo potrditi svojega statusa na podlagi omejevalnega zakona te države o sindikatih iz leta 2014; želi kazahstanske oblasti spomniti, da je treba zagotoviti neodvisno in nepristransko sodstvo ter omogočiti dejanski socialni dialog, tudi s spodbujanjem obstoja in delovanja neodvisnih sindikatov, kot so konfederacija CITUK in njene podružnice; opozarja na ugotovitve odbora Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov iz junija 2017 o razmerah v Kazahstanu; obžaluje, da je sodišče 25. julija 2017 predsednico konfederacije CITUK Lariso Harkovo spoznalo za krivo prevare in goljufije v povezavi s porabo sredstev sindikatov, pri čemer prevladuje prepričanje, da so imele obtožbe politično podlago; obžaluje tudi, da jo je sodišče samovoljno obsodilo na štiri leta omejene svobode gibanja, 100 ur javnega dela in petletno prepoved opravljanja vodilne funkcije v javnih združenjih; poziva Kazahstan, naj razveljavi njeno obsodbo in umakne obtožbe proti njej;

30.  obžaluje, da sta bila v aprilu in maju 2017 še dva sindikalna voditelja (Nurbek Kušakbajev in Amin Jeleusinov) obsojena na dveinpol- oziroma dveletno zaporno kazen, in sicer na podlagi kazenskih obtožb, ki naj bi bile tudi politično motivirane; ugotavlja, da obsodbe treh sindikalnih voditeljev predstavljajo udarec neodvisni sindikalni dejavnosti v državi;

31.  je seznanjen z večetničnim in večverskim značajem Kazahstana in poudarja, da je treba varovati manjšine in njihove pravice, zlasti kar zadeva uporabo jezikov, versko svobodo ali svobodo prepričanja, nediskriminacijo in enake možnosti; pozdravlja miroljubno sobivanje različnih skupnosti v Kazahstanu;

32.  poziva, naj se temeljito pregleda letni dialog o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom, da bi postal bolj učinkovit in usmerjen v rezultate; poziva kazahstanske oblasti, naj se celovito udejstvujejo v tem dialogu ter na vseh drugih forumih, da bi dosegle oprijemljiv napredek na področju človekovih pravic v tej državi, hkrati pa posebno pozornost posvetijo posameznim primerom; želi spomniti, da je treba zagotoviti sodelovanje civilne družbe v teh dialogih in posvetovanjih;

33.  poudarja, da je potrebno stalno udejstvovanje v okviru cikla mehanizma splošnega rednega pregleda Sveta Združenih narodov za človekove pravice, zlasti kar zadeva učinkovito izvajanje njegovih priporočil;

34.  vztraja pri tem, da mora Kazahstan upoštevati priporočila Odbora Združenih narodov proti mučenju in priporočila posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju iz leta 2009;

35.  obžaluje, da Kazahstan kljub pozivom Sveta Združenih narodov za človekove pravice doslej zavrača neodvisno mednarodno preiskavo dogodkov, do katerih je prišlo leta 2011 v kraju Žanjaozen;

36.  pozdravlja, da je država vložila prošnjo za pristop k vrsti konvencij Sveta Evrope;

37.  obžaluje, da Kazahstan ni niti pogodbenica niti podpisnica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, in državo poziva, naj to pogodbo podpiše in k njej pristopi;

Mednarodni odnosi, regionalno sodelovanje in svetovni izzivi

38.  pozdravlja konstruktivno sodelovanje Kazahstana v mednarodnih odnosih, saj pomembno prispeva k miru in stabilnosti na regionalni in svetovni ravni, na primer prek spodbujanja pogovorov o iranskem jedrskem dogovoru, pogajanj med stranmi v Astani za celovito rešitev za končanje vojne v Siriji, diplomatskih prizadevanj v zvezi s konfliktom v Ukrajini in pobude za Konferenco o sodelovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji; spodbuja Kazahstan, naj se še naprej udejstvuje in prevzame konstruktivno vlogo na mednarodnem prizorišču; v zvezi s tem pozdravlja njegov poziv k postopnemu končanju oboroženih konfliktov s pomočjo neširjenja jedrskega orožja in razoroževanja ter da je dal pobudo za Splošno deklaracijo za svet brez jedrskega orožja; pozdravlja zlasti odločitev Kazahstana, da se ne bo pridružil ruski prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov EU, in meni, da je to konkreten in spodbuden znak, da je ta država pripravljena okrepiti dialog in sodelovanje z EU;

39.  je seznanjen z geostrateško pomembnostjo Kazahstana in priznava večplastno zunanjo politiko države, katere namen je spodbujati prijateljske in predvidljive odnose, vključno s prednostnim razvijanjem in uravnoteževanjem dobrih sosedskih odnosov z Rusijo, Kitajsko, državami Srednje Azije, na katere meji, ter z drugimi partnerji, tudi z ZDA in EU;

40.  priznava, da je Kazahstan pomemben akter v zunanji in varnostni politiki, nenazadnje zaradi stalne vloge, ki jo ima pri svetovnem jedrskem razoroževanju in varnosti, ter zaradi tega, ker je bil v letih 2017 in 2018 nestalni član varnostnega sveta Združenih narodov;

41.  je seznanjen z varnostnim izzivom, ki ga za Kazahstan predstavljajo Daiš in druge organizacije, ki jih je varnostni svet Združenih narodov označil za teroristične; je seznanjen tudi s tem, da je med tujimi bojevniki na Bližnjem vzhodu veliko kazahstanskih državljanov; priznava, da utegne zaradi trenutnega konflikta v Afganistanu priti do dodatne destabilizacije Kazahstana, med drugim prek širjenja verskega ekstremizma, trgovine s prepovedanimi drogami in terorizma; poziva k tesnejšemu sodelovanju pri boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu in poudarja, da bi morala biti prednostna naloga obravnava temeljnih vzrokov za radikalizacijo; je seznanjen s tem, da so v ospredju člena 13 sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju protiteroristični ukrepi ter da ima ta člen pomembno vlogo, zlasti v sedanjem mednarodnem okolju;

42.  je seznanjen s tem, da je Kazahstan vključen v vse glavne regionalne organizacije; meni, da je mednarodni profil, ki ga je Kazahstan pred kratkim dosegel kot predsedujoča država tako raznolikim mednarodnim organizacijam, kot so OVSE, Organizacija islamskega sodelovanja (OIC), Skupnost neodvisnih držav (SND), Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), pa tudi Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), dobro izhodišče za skupne dejavnosti za stabilizacijo varnostnih razmer v srednjeazijski regiji ter za večstransko reševanje svetovnih izzivov; v zvezi s tem pozdravlja jasne izjave Kazahstana glede tega, da njegovo članstvo v Evrazijski gospodarski uniji ne bo vplivalo na krepitev odnosov z EU;

43.  priporoča, da EU še naprej podpira regionalno sodelovanje v Srednji Aziji, zlasti kar zadeva pravno državo, ukrepe za krepitev zaupanja, upravljanje voda in virov, upravljanje meja, stabilnost in varnost; v zvezi s tem podpira prizadevanja Kazahstana, da bi spodbujal dobre sosedske odnose in prevzel vlogo garanta stabilnosti v regiji; poziva, naj se vprašanje upravljanja z vodo ter energetska in varnostna vprašanja v Srednji Aziji rešijo trajnostno, in sicer tako, da bodo upoštevani vsi interesi;

44.  priznava, da je Kazahstan vodilna sila v srednjeazijski regiji; poziva Kazahstan, naj svoj položaj uporabi kot osnovo za pozitivno udejstvovanje s svojimi regionalnimi sosedi in naj si prizadeva za napredovanje regionalnega sodelovanja;

Trajnostni razvoj, energija in okolje

45.  pozdravlja tretjo strategijo Kazahstana za posodobitev, najavljeno januarja 2017, katere cilj je, da država postane ena izmed 30 najrazvitejših držav sveta;

46.  pozdravlja izboljšano poglavje o surovinah in energetskem sodelovanju, ki ima velik potencial za prispevanje k energetski varnosti v EU; želi spomniti na pomembno vlogo Kazahstana kot dobavitelja energije za EU; poziva EU, naj se bolj aktivno udejstvuje na področju energetskega sodelovanja in okrepi svoj dialog s Kazahstanom in drugimi srednjeazijskimi državami, da bi povečala svojo energetsko varnost;

47.  pozdravlja, da je bilo v sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju vključeno poglavje o sodelovanju na področju podnebnih sprememb; poziva EU, naj še naprej sodeluje z vlado Kazahstana in ji pomaga pri določanju in razvoju inovativnih in trajnostnih okoljskih in ekoloških politik; želi spomniti, da so Kazahstan zelo prizadele posledice dveh od najbolj uničujočih okoljskih nesreč na svetu, kar jih je povzročil človek, in sicer posledice izsušitve Aralskega jezera in jedrskih poskusov iz sovjetskih časov na območju Semeja (Semipalatinska); poziva Komisijo, naj poveča tako tehnično kot finančno pomoč kazahstanskim oblastem, da bi se znatno izboljšalo upravljanje z vodo in varstvo voda bazena Aralskega jezera v okviru akcijskega programa mednarodnega sklada za rešitev Aralskega jezera, in naj pripravi učinkovit akcijski načrt za očiščenje območja nekdanjega poligona za jedrske poskuse; pozdravlja, da Kazahstan sodeluje v prostovoljnem partnerskem programu „Zeleni most“; je prepričan, da bo to zagotovilo stabilno in dolgoročno osnovo za okolju prijazne naložbe ter prenos novih tehnologij in inovacij, pa tudi za prehod v brezogljično družbo;

48.  poudarja, da je treba v Kazahstanu pri pridobivanju in obdelavi njegovih obsežnih naravnih virov uveljavljati načela okoljsko trajnostnega razvoja; v zvezi s tem pozdravlja, da država spoštuje standarde pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

Trgovina in gospodarstvo

49.  želi spomniti, da je EU najpomembnejša trgovinska in naložbena partnerica Kazahstana ter da je ta najpomembnejši trgovinski partner EU v Srednji Aziji; upa, da bodo ti odnosi še bolj okrepljeni; je seznanjen s tem, da nafta in plin predstavljata 80 % kazahstanskega izvoza v EU; ponovno poudarja pomen večje diverzifikacije kazahstanske trgovinske izmenjave z EU; poudarja, da se lahko trgovina in človekove pravice v okolju, kjer vlada načelo pravne države, medsebojno krepijo; želi spomniti, da ima poslovna skupnost pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; poudarja, da globalne vrednostne verige na mednarodni ravni prispevajo h krepitvi temeljnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter standardov človekovih pravic, vključno z določitvijo in izvrševanjem ukrepov na področju zdravja in varnosti pri delu, priložnostmi za izobraževanje, nepristranskimi institucijami in zmanjšanjem korupcije;

50.  pozdravlja, da je Kazahstan 1. januarja 2016 pristopil k STO, kar je pospešilo gospodarsko in upravno posodobitev države; ugotavlja, da kazahstansko gospodarstvo v veliki meri temelji na izkoriščanju in izvozu surovin in ogljikovodikov; upa, da bo ambiciozen program za gospodarsko diverzifikacijo, pri katerem bi EU lahko imela pomembno vlogo, in za reformo države, ki med drugim predvideva profesionalizacijo javne uprave in uvedbo ukrepov za boj proti korupciji, v praksi v celoti izveden; poziva zlasti Komisijo, naj Kazahstanu pomaga preoblikovati njegovo gospodarstvo, da bo okolju prijazno in trajnostno;

51.  je seznanjen s tem, da se je Kazahstan zavezal povsem liberalizirati pretok kapitala v obliki neposrednih naložb, in obžaluje, da poglavje sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki se nanaša na trgovino in poslovanje, ne vsebuje določb o boju proti korupciji; meni, da bi bilo treba pri spremljanju izvajanja sporazuma posebno pozornost nameniti vprašanjem korporativnega upravljanja in korupcije, da bi preprečili povečanje tveganje za pranje denarja;

52.  pozdravlja odločenost Kazahstana, ki jo je pokazal med prvim letom izvajanja sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, da spoštuje in uresničuje svoje obveznosti na podlagi tega sporazuma in članstva v STO; poziva Kazahstan, naj izpolnjuje obveznosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki izhajajo iz tega sporazuma, in sicer na podlagi režima regionalnega izčrpanja;

53.  poziva Kazahstan, naj v celoti uskladi uvozne carine z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO in sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ne glede na sodelovanje v Evrazijski gospodarski uniji, saj bi se tako izognil plačevanju visokih odškodnin trgovinskim partnericam v okviru STO;

54.  poziva Kazahstan, naj se pridruži celovitemu računalniškemu veterinarskemu sistemu Traces, da bi omogočil učinkovit sanitarni in fitosanitarni nadzor, in naj uporablja dvostranska spričevala EU-Kazahstan o sanitarnem in fitosanitarnem nadzoru;

55.  je seznanjen s splošnim petletnim prehodnim obdobjem za javna naročila in osemletnim prehodnim obdobjem za gradbeništvo, ki sta določena v sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter se nadeja porasta trgovine po izteku teh obdobij; ugotavlja, da so javna naročila za Kazahstan pomemben instrument javne politike;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za Srednjo Azijo, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kazahstana.

(1) UL C 419, 16.12.2015, str. 159. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0083. (3) UL C 45, 5.2.2016, str. 85. (4) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 93. (5) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 30. (6) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 91. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0121. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0007. (9) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0484.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o predlogu Komisije o podaljšanju mandata predsednice Enotnega odbora za reševanje (N8-0092/2017 – C8-0425/2017 – 2017/0901(NLE))

P8_TA(2017)0486 A8-0393/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. novembra 2017 o podaljšanju mandata predsednice Enotnega odbora za reševanje (N8-0092/2017),

–  ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 56(6) in člena 56(7) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010(1),

–  ob upoštevanju člena 122a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0393/2017),

A.  ker je Svet 19. decembra 2014 imenoval Elke König na mesto predsednice Enotnega odbora za reševanje s triletnim mandatom, ki se je začel 23. decembra 2014(2);

B.  ker se lahko mandat prvega predsednika Enotnega odbora za reševanje v skladu s členom 56(7) Uredbe (EU) št. 806/2014 obnovi enkrat za obdobje petih let;

C.  ker je Komisija 29. novembra 2017 sprejela predlog o podaljšanju mandata Elke König na mestu predsednice Enotnega odbora za reševanje ter ga posredovala Parlamentu;

D.  ker je Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve nato ocenil priporočila predlagane kandidatke za mesto predsednice Enotnega odbora za reševanje, zlasti glede na zahteve iz člena 56(4) Uredbe (EU) št. 806/2014;

E.  ker je 4. decembra 2017 z Elko König potekala predstavitev v odboru, na kateri je najprej podala uvodno izjavo, nato pa je odgovarjala na vprašanja članov odbora;

1.  odobri predlog Komisije o podaljšanju mandata Elke König na mestu predsednice Enotnega odbora za reševanje;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 225, 30.7.2014, str. 1. (2) UL L 367, 23.12.2014, str. 97.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb (2017/2069(INI))

P8_TA(2017)0487 A8-0385/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017, sestavljenega v skladu s členom 25 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), o napredku k učinkovitemu državljanstvu Unije za obdobje 2013–2016 (COM(2017)0032),

–  ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o državljanstvu EU leta 2015, ki ga je izvedla Komisija, in rezultatov raziskav Eurobarometra iz leta 2015 o volilnih pravicah in državljanstvu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 6 in 9 do 12 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 18 do 25 PDEU ter členov 11, 21 in 3946 Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju določb o pravni državi iz člena 2 PEU,

–  ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb;

–  ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 44 Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 165 PDEU,

–  ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 227 PDEU,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. februarja 2016 o strategiji enotnega trga(1), zlasti dokumenta o ugotovitvah neformalnega srečanja mreže potrošniških centrov SOLVIT v Lizboni 18. septembra 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2016(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o priporočilih Komisije o čezmejnih vidikih posvojitev(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017(7) o uvedbi programa „Evropa za državljane“,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev) (COM(2016)0411),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije o dejavnostih njegove delovne skupine za vprašanja socialnega varstva otrok(8), zlasti njegovih sklepov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015(9),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije z dne 23. marca 2017(10) in mnenja Odbora za ustavne zadeve z dne 1. junija 2017(11) o poročilu Komisije o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015,

–  ob upoštevanju predstavitev, ki jih je organiziral Odbor za peticije v letih 2016 in 2017, zlasti: javne predstavitve z dne 11. maja 2017 z naslovom Položaj in pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu, ki so jo skupaj organizirali Odbori LIBE, PETI in EMPL; javne predstavitve z dne 11. oktobra 2016 z naslovom Ovire za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu; javne predstavitve z dne 4. maja 2017 z naslovom Boj proti diskriminaciji in zaščita manjšin; javne predstavitve z dne 15. marca 2016 z naslovom Državljanstvo EU v praksi, ki so jo skupaj organizirali Generalni direktorat Komisije za pravosodje in potrošnike ter odbori Evropskega parlamenta LIBE, PETI, AFCO in JURI; in predstavitve o apatridnosti z dne 29. junija 2017, ki sta jo skupaj organizirala odbora LIBE in PETI;

–  ob upoštevanju predstavitve Odbora za peticije z dne 23. februarja 2016 z naslovom Razširitev področja uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (člen 51)?, predstavitve z dne 21. junija 2016 z naslovom Preglednost in svoboda obveščanja v institucijah EU ter predstavitve z dne 22. junija 2017 z naslovom Povrnitev zaupanja državljanov v evropski projekt ter predhodnih predstavitev v tem zakonodajnem obdobju o pravici do peticije z dne 23. junija 2015 in evropski državljanski pobudi z dne 26. februarja 2015,

–  ob upoštevanju študij, ki jih je v letih 2016 in 2017 naročil tematski sektor C Parlamenta na zahtevo Odbora za peticije, z naslovi Ovire pri uveljavljanju pravice državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in prebivanja, Diskriminacija, kot je razvidna iz prejetih peticij, Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na pravico do peticije ter pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije in Zaščitna vloga Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0385/2017),

A.  ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, in Listino EU o temeljnih pravicah;

B.  ker uživanje pravic iz državljanstva zahteva predhodno zagotavljanje in uživanje vseh človekovih pravic, predvsem gospodarskih, socialnih in kulturnih;

C.  ker je celostni pristop za dosego ciljev iz Pogodb EU, kot sta polna zaposlenost in socialni napredek, temeljnega pomena za omogočanje dejanskega uživanja pravic in svoboščin, vezanih na državljanstvo EU;

D.  ker se dostop do državljanstva EU pridobi z državljanstvom države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker iz tega instituta hkrati izhajajo pravice in dolžnosti, ki so določene s pravom EU in niso odvisne od držav članic; ker zato velja tudi, da države članice in poddržavne oblasti teh pravic in obveznosti ne morejo neupravičeno omejiti; ker se morajo države članice na področju dostopa do nacionalnega državljanstva ravnati po načelih zakonodaje EU, kot sta načeli sorazmernosti in nediskriminacije, ki sta temeljito razdelani v sodni praksi Sodišča Evropske unije; ker je v skladu s Pogodbami vsak državljan deležen enake pozornosti evropskih institucij;

E.  ker državljani EU zaupajo, da bodo države članice in poddržavne oblasti uporabljale zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, saj je to nujen pogoj za učinkovito izvrševanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU, katerega imetniki so;

F.  ker so prizadevanja za vrednotenje državljanstva EU povezana z izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, dejanskim uživanjem temeljnih pravic in svoboščin in možnostjo vsakega državljana, da sodeluje v demokratičnem življenju Unije;

G.  ker vsako enostransko spreminjanje meja ene od držav članic pomeni najmanj kršitev členov 2, 3(2) in 4(2) PEU, poleg tega pa ogroža uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

H.  ker so bile z Lizbonsko pogodbo utrjene neodtujljive pravice in jamstva v zvezi z državljanstvom EU, med drugim svoboda potovanja, dela in študija v drugih državah članicah, sodelovanja v evropskem političnem življenju, spodbujanja enakosti in spoštovanja raznolikosti ter zaščite pred diskriminacijo, zlasti na podlagi državljanstva; ker ima nenehno naraščajoče koriščenje pravice prostega gibanja v EU v zadnjih desetletjih za posledico nastanek narodnostno mešanih družin, pogosto z otroki; ker je to sicer dober trend za utrditev državljanstva EU kot samostojnega instituta, a prinaša tudi posebne zahteve in nalaga izzive na različnih področjih, tudi pravnih;

I.  ker je bil z možnostjo izstopa Združenega kraljestva iz EU (brexit) poudarjen pomen pravic iz državljanstva EU in njihove ključne vloge v vsakodnevnem življenju več milijonov državljanov EU, pri čemer se je v EU povečala ozaveščenost o morebitni izgubi pravic, ki bi jo brexit pomenil za obe strani, s poudarkom na 3 milijonih državljanov EU, ki prebivajo v Veliki Britaniji in 1,2 milijona britanskih državljanov, ki prebivajo v EU;

J.  ker zadnji dogodki v Veliki Britaniji, humanitarna kriza z begunci, visoka stopnja brezposelnosti in revščine ter povečanje ksenofobije in rasizma v Evropski uniji povečujejo nezaupanje v sistem EU in v celoten evropski projekt;

K.  ker sta pravica do prostega gibanja in njeno izvrševanje osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjujeta druge svoboščine notranjega trga EU; ker so zlasti mladi Evropejci zelo vezani na prosto gibanje, ki ga državljani EU z vidika priznavanja in priljubljenosti uvrščajo takoj za zagotavljanje miru kot najbolj pozitiven dosežek EU;

L.  ker številne prejete peticije poročajo o tem, da so različne države članice kršile svobodo gibanja in njeno izvrševanje, ko so državljane EU izgnale s svojega ozemlja ali jim grozile z izgonom;

M.  ker se državljani EU, kot je razvidno iz peticij in pritožb, naslovljenih na Komisijo in SOLVIT, srečujejo z znatnimi težavami pri izvrševanju temeljnih pravic in svoboščin, in sicer zaradi velikih ekonomskih težav in težav na področju zaposlovanja, ki so se še povečale zaradi upravnega bremena in birokracije v državah članicah ter napačnih informacij in/ali pomanjkanja sodelovanja organov držav članic;

N.  ker je načelo nediskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor ga določa člen 21 iz Listine EU o temeljnih pravicah, primarni izraz državljanstva EU; ker je hkrati ključno za učinkovito uživanje svobode gibanja, kot je razvidno iz peticij;

O.  ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin med temeljnimi vrednotami EU, zapisanih v pogodbah; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker je treba okrepiti učinkovito varstvo manjšin;

P.  ker krepitev pravic državljanov in demokratičnih institucij vključuje boj proti diskriminaciji in neenakosti spolov v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

Q.  ker premajhna zastopanost žensk na položajih, kjer se sprejemajo odločitve, zlasti v politični sferi in na ravni upravnih odborov podjetij, ovira razvoj zmogljivosti in zmanjšuje sodelovanje žensk v demokratičnem življenju EU;

R.  ker se ženske pri sodelovanju in vodenju na področju političnega odločanja še vedno soočajo z različnimi ovirami, kot so vztrajnost stereotipov o spolu in posledice nedavne gospodarske krize, ki je negativno vplivala na vprašanje enakosti spolov;

S.  ker so še vedno velike vrzeli pri zaščiti žrtev nasilja zaradi spola in nasilja v družini v vsej EU v primerih čezmejnih družinskih sporov;

T.  ker je diskriminacija, ki jo občutijo ženske po EU, ovira za enakost; ker so ženske še vedno premalo zastopane med volivci, pa tudi na vodilnih položajih, bodisi na izvoljenih mestih, v javni upravi, na akademskem področju, medijih ali v zasebnem sektorju; ker sta razširjena večplastna diskriminacija žensk ter nesorazmerno število žensk, ki se soočajo z revščino in družbeno izključenostjo, oviri, ki ženskam onemogočata polno izvrševanje svojih državljanskih pravic;

U.  ker je pravica do naslavljanja peticij na Evropski parlament, kot je zapisano v členih 20 in 227 PDEU in členu 44 Listine EU o temeljnih pravicah, eden od stebrov državljanstva EU in druga najprepoznavnejša pravica iz državljanstva EU in mora z odprtim, demokratičnim in preglednim postopkom ustvarjati povezavo med državljani in evropskimi institucijami;

V.  ker bi lahko temeljne pravice državljanov EU zagotavljali z novim pristopom v zvezi z razlago člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

W.  ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu in imajo demokratično pravico do kandidiranja in glasovanja na evropskih volitvah, tudi če prebivajo v drugi državi članici; ker se izvrševanje pravice državljanov EU, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja, do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah ne omogoča in ne spodbuja enako v vseh državah članicah; ker so številne peticije izpostavile obstoj birokratskih ovir in pomanjkljivosti administrativne ali druge narave pri uveljavljanju pravice do glasovanja na nacionalnih ali regionalnih volitvah v domačih državah članicah za osebe, ki živijo v drugi državi članici; ker so nekateri državljani naleteli na ovire pri izvrševanju te demokratične pravice, kot v primeru invalidov v državah, ki po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov niso izpolnile svoje obveznosti in niso spremenile volilne zakonodaje, da bi invalidom omogočile izvrševanje volilne pravice;

X.  ker imajo državljani pravico, da skupaj z drugimi državljani EU iz vseh držav članic organizirajo ali podpirajo evropsko državljansko pobudo, na podlagi katere lahko prispevajo k določitvi zakonodajnega programa EU; ker je evropska demokratična pobuda pomemben instrument neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da dejansko sodelujejo pri oblikovanju politike in zakonodaje EU; ker bi morala biti transparentna in učinkovita; ker se ta pravica do zdaj ni zadovoljivo uveljavljala;

Y.  ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja; ker je Svet Evropske unije v svojih sklepih št. 9166/3/11 in 9167/3/11 z dne 9. junija 2011 potrdil uspešen zaključek postopka ocenjevanja in tehnično pripravljenost Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju;

Z.  ker je varnost eno od vprašanj, ki najbolj skrbi državljane EU; ker bi morala EU pri svojih državljanih ustvarjati občutek, da je njihova svoboda zaščitena in njihova varnost zagotovljena na celotnem ozemlju, hkrati pa zagotavljati, da so spoštovane in varovane tudi njihove svoboščine in pravice; ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba učinkovito obravnavati na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da se zagotovi varnost evropskih državljanov;

AA.  ker glede na oceno učinka Komisije (SEC(2011)1556), na podlagi katere je bila sprejeta Direktiva (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah(12), skoraj 7 milijonov državljanov EU potuje ali živi zunaj EU, v krajih, kjer njihova država nima veleposlaništva ali konzulata; ker se bo število državljanov EU brez predstavništva do leta 2020 po pričakovanjih povečalo na vsaj 10 milijonov; ker imajo državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države;

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017, v katerem so navedene nove prednostne naloge po področjih dejavnosti za prihodnja leta; ponovno opozarja, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU skupaj odgovorne vse države članice in evropske institucije; v zvezi s tem izpostavlja bistveno vlogo, ki jo ima Komisija kot varuhinja pogodb pri izvrševanju členov 258 do 260 PDEU; izraža, da mora biti učinkovit odgovor na skrbi državljanov prednostna naloga ter da je za prihodnja tri leta treba načrtovati dobro opredeljene in konkretne obveznosti in ukrepe; poziva Komisijo, naj z vsemi razpoložljivimi orodji in mehanizmi pospeši politiko EU za kazenski pregon;

2.  ugotavlja, da so pravica do vlaganja peticij, pravica naslavljanja pritožb na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do dostopa do dokumentov in registrov temeljni, konkretni elementi državljanstva EU in povečujejo preglednost pri sprejemanju odločitev; zato izraža željo, da bi se te pravice spodbujale in poudarjale kot ključni elementi poročila Komisije o državljanstvu EU in da bi se v tem poročilu ustrezno odražale;

3.  poudarja dejstvo, da se je učinkovito uveljavljanje pravice do vlaganja peticij olajšalo z izboljšano obdelavo petici v Evropskem parlamentu in začetkom delovanja portala Odbora za peticije konec leta 2014, ki omogoča nezapleteno vlaganje peticij in njihovo učinkovitejšo obravnavo, kot je razvidno iz drugih ustreznih letnih poročil Odbora za peticije; poziva k takojšnjemu dokončanju predvidenih nadaljnjih korakov tega projekta, kar bi vlagateljem in podpornikom peticij omogočilo, da jih spremljajo bolj interaktivno;

4.  poudarja, da se za uspešno izvrševanje pravic iz državljanstva predpostavlja, da vse države članice spoštujejo vse pravice in svoboščine iz Listine EU o temeljnih pravicah; poudarja dejstvo, da sprejetje demokratičnega in participativnega upravljanja, najvišja možna raven preglednosti in neposredna vključitev vseh državljanov v postopek sprejemanja odločitev v končni fazi krepijo državljanstvo EU; poziva države članice, naj državljane EU bolje seznanijo z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter prispevajo k temu, da bodo državljani deležni enakega dostopa in enakega spoštovanja teh pravic tako v matični državi kot v drugih državah članicah; opozarja na obstoječa izvzetja nekaterih držav iz delov pogodb EU, kar ustvarja dejanske razlike v pravicah državljanov;

5.  močno obžaluje, da že skoraj desetletje ni bil dosežen večji napredek pri sprejemanju protidiskriminacijske direktive na ravni EU; poziva vse institucije EU in države članice, naj bo ponovni začetek ustreznih pogajanj absolutna prednostna naloga; je seznanjen z zavezo Komisije, da bo dejavno podprla zaključek teh pogajanj;

6.  meni, da bi bilo treba povečati uspešnost ukrepov EU na področju boja proti diskriminaciji in odpraviti preostale ovire; priporoča, da Komisija posodobi prvi dve protidiskriminacijski direktivi, in sicer Direktivo Sveta 2000/43/ES in Direktivo Sveta 2000/78/ES, da bi ju uskladila z veljavno različico pogodb in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

7.  poziva k sprejetju učinkovitega zakonodajnega okvira in usklajevalnih ukrepov na ravni EU in držav članic, da se zagotovijo visoka raven socialnega varstva ter stabilna in ustrezno plačana delovna mesta; meni, da je takšen pristop bistven za okrepitev temeljnih pravic in svoboščin, ki izvirajo iz državljanstva EU;

8.  poudarja, da so varčevalni ukrepi, ki so jih sprejele EU in države članice, povečali ekonomske in socialne razlike ter tako zelo omejili dejansko uveljavljanje temeljnih pravic in svoboščin, ki izvirajo iz državljanstva EU;

9.  ponovno opozarja na svoje spremembe, sprejete dne 14. septembra 2017(13), in predlog Komisije za celovito direktivo o približevanju zakonov, uredb in upravnih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615), vključno z različnimi oblikami prevoza; priporoča, naj zakonodajalca pospešita svoje dejavnosti v zvezi s sprejetjem evropskega akta o dostopnosti; pozdravlja doseženi medinstitucionalni dogovor o vključitvi Marakeške pogodbe v avtorsko pravo EU, za kar si je Odbor za peticije prizadeval že od leta 2011, in ponovno poziva, naj EU in države članice hitro ratificirajo to pogodbo; poziva vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov in podpišejo njen protokol; podpira, da bi se uporaba vzajemno priznane evropska kartica ugodnosti za invalide razširila na čim več držav članic; spodbuja države članice, da olajšajo mobilnost invalidov in oseb s funkcijskimi omejitvami v EU; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost spletišč EU za invalide;

10.  poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva za boj proti diskriminaciji oseb LGBTI in homofobiji, tako da opredeli konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na nacionalni in evropski ravni; hkrati poziva institucije EU, naj pozorno spremljajo pravice oseb LGBTI ter spodbujajo priznavanje čezmejnih pravic oseb LGBTI in njihovih družin v EU;

11.  ponovno opozarja, da je mogoče načelo enakosti moških in žensk uresničiti le s strateškim vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU, tudi s pomočjo Strateških prizadevanj za enakost spolov v obdobju 2016–2019; poziva Komisijo, naj olajša popoln dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj izvaja učinkovite ukrepe za odpravo diskriminacije in boj proti diskriminatornim izjavam zoper ženske v EU, ki spodbujajo spolne stereotipe; ponovno poudarja, da je treba vlagati v poučevanje o državljanstvu in državljansko vzgojo ter izobraževanje o enakosti spolov po vsej Evropi; opozarja na razliko v plačah in pokojninah med spoloma v EU, ki spodkopava možnost resnične ekonomske samostojnosti milijonov žensk; opozarja na pomen sodelovanja mladih, zlasti ženk in deklet, v politiki in poziva k bolj aktivnemu prizadevanju Komisije in držav članic za spodbujanje njihovega sodelovanja;

12.  pozdravlja predlog Komisije, da bi EU podpisala in sklenila pristop k Istanbulski konvenciji; hkrati pa obžaluje dejstvo, da omejitev na dve področji, tj. zadeve na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azil in nevračanje, povzroča pravno negotovost glede obsega učinka pristopa EU; poziva države članice, naj pospešijo pogajanja za ratifikacijo in izvajanje Istanbulske konvencije; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo to konvencijo, Komisija pa naj predstavi predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami; pozdravlja, da je Komisija predložila sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter poziva vse institucije, naj te ukrepe čim prej uveljavijo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo vstop žensk v vodilne položaje in njihovo zastopanost na teh položajih ter naj sprejmejo posebne ukrepe za obravnavanje potreb ranljivih državljanov, ki se soočajo s presečno večplastno diskriminacijo, recimo prek ustreznih strategij, da bodo ti državljani lahko izvrševali svoje pravice iz državljanstva; poziva Svet, naj okrepi prizadevanja za odpravo blokade direktive o ženskah v upravnih odborih; ponovno poziva Komisijo, naj svoj dokument o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 sprejme v obliki sporočila;

13.  ponovno opozarja, da tradicionalne manjšine že stoletja sobivajo z večinskimi kulturami na evropskem kontinentu; poudarja, da morajo imeti institucije EU dejavnejšo vlogo pri varstvu manjšin, na primer s spodbujanjem sestankov, seminarjev in resolucij za ozaveščanje, pa tudi konkretnih upravnih korakov v institucijah EU; meni, da bi EU morala določiti visoke standarde za zaščito manjšin, začenši s standardi iz instrumentov mednarodnega prava, kot so tisti Sveta Evrope, ter da bi morali biti ti standardi globoko vpeti v pravni okvir, ki bi zagotavljal demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v vsej EU; spodbuja vse države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter naj pogodbi izvršujejo v dobri veri; opozarja tudi, da je treba izvajati načela, oblikovana v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi; obsoja vsako retoriko, ki bi spodbujala diskriminacijo na podlagi narodnosti; spodbuja nacionalne vlade, da poiščejo trajne rešitve in spodbujajo kulturo jezikovne raznolikosti v vseh državah članicah in EU kot celoti, ki naj seže onkraj meja uradnih jezikov EU, saj se tako pogodbi kot Listina EU o temeljnih pravicah sklicujejo na varstvo narodnih manjšin in diskriminacijo na podlagi jezika;

14.  izraža globoko zaskrbljenost nad številom Romov v Evropi, ki so pri registraciji rojstva diskriminirani in zato nimajo osebnih dokumentov, nimajo dostopa do bistvenih osnovnih storitev v svoji državi prebivališča in posledično tudi nimajo dostopa do pravic v EU; poziva države članice, naj v zvezi s tem takoj sprejmejo popravne ukrepe, da bi zagotovili, da bodo lahko uživali svoje temeljne človekove pravice ter vse pravice, ki jim jih zagotavlja državljanstvo EU; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja razmere v državah članicah in predlaga identifikacijo in varstvo oseb, ki nimajo priznanega državljanstva in dostopa do osebnih dokumentov;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za odpravo ovir za prosto gibanja, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 15. marca 2017 o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu(14) in resoluciji z dne 28. aprila 2016 o varstvu otrokove koristi v EU na podlagi peticij, naslovljenih na Evropski parlament(15);

16.  poziva Komisijo, naj redno spremlja uporabo Direktive 2004/38/ES v državah članicah ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih ovir za prosto gibanje; pozdravlja orodje za e-učenje o pravici do prostega gibanja državljanov Unije, ki lokalnim upravam pomaga bolje razumeti pravice in obveznosti v zvezi s prostim gibanjem;

17.  priznava prizadevanja Komisije za razpoložljivost in večjo dostopnost več virov informacij in pomoči v zvezi z EU in pravicami, ki jih podeljuje svojih državljanom, kot so mreža Europe Direct, portal Tvoja Evropa in portal e-pravosodje, da bi bili posamezniki, ki izvršujejo svoje pravice kot državljani EU, bolje informirani; je seznanjen s predlogom Komisije o enotnem digitalnem portalu, ki bi državljanom omogočil enostaven internetni dostop do informacijskih storitev in storitev, ki nudijo pomoč in reševanje težav v zvezi z uveljavljanjem pravic na enotnem trgu;

18.  poziva Komisijo, naj okrepi mrežo SOLVIT z izboljšanjem interakcije med svojimi službami in nacionalnimi centri, da bi zagotovili boljše spremljanje nerešenih primerov in primerov, ki se ponavljajo, obenem pa boljše skupno delovanje različnih orodij EU za kazenski pregon, kot sta EU PILOT in CHAP; hkrati poziva države članice, naj med državljani EU spodbujajo uporabo mreže SOLVIT in njenih storitev ter druge mehanizme za odškodnino in državljansko udeležbo, tako na ravni Unije prek Odbora za peticije, evropskega varuha človekovih pravic in evropske državljanske pobude in na nacionalni ravni, prek nacionalnih varuhov človekovih pravic, odborov za peticije ali zakonodajnih pobud državljanov;

19.  podpira zavezo Komisije v poročilu o državljanstvu EU za leto 2017, da bo organizirala vseevropsko informacijsko kampanjo za ozaveščanje o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi državljanom pomagala do boljšega razumevanja njihovih pravic; poudarja, da bi morali imeti državljani dostop do vseh potrebnih informacij za dejansko okrepitev evropskega državljanstva, ki bi morale biti predstavljene jasno in razumljivo, da bi lahko sprejemali informirane odločitve o uveljavljanju svojih pravic iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; priporoča spodbujanje preglednosti in proaktivne konzularne pomoči kot najustreznejšega orodja za ta namen, skupaj s ustreznim objavljanjem potrebnih informacij za lažjo nastanitev novih prišlekov;

20.  Ponovno opozarja, da so področja, na katerih se državljani EU pogosto soočajo s težavami, dostop do zdravstvenih storitev, usklajevanje sistemov socialne varnosti in priznavanje poklicnih kvalifikacij v drugih državah članicah EU, ter poziva k odločnim ukrepom s strani Komisije za izboljšanje tega stanja;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje politične nenaklonjenosti javnosti; meni, da je prednostna naloga boj proti ksenofobiji, rasizmu, diskriminaciji in sovražnemu govoru;

22.  priznava, da so ukrepi za povečanje volilne udeležbe na evropskih volitvah skupna odgovornost EU in držav članic; spodbuja države članice, naj spodbujajo demokratično udeležbo z boljšim obveščanjem državljanov o njihovi pravici do kandidiranja in glasovanja na lokalnih in evropskih volitvah, in sicer prek različnih kanalov in v razumljivem jeziku, ter z odpravo vseh ovir za njihovo sodelovanje, kot je ekonomska, socialna in jezikovna diskriminacija, nepoštene prakse ali korupcija; poziva države članice, naj odpravijo ovire v zvezi z dostopnostjo invalidnih državljanov in olajšajo glasovanje za svoje državljane, ki prebivajo, delajo ali študirajo daleč od svojih volilnih okrajev, tako da uvedejo elektronsko identifikacijo in rešitve glasovanja;

23.  meni, da je reforma akta o volitvah priložnost, da Unija postane bolj demokratična; poudarja, da enako meni na tisoče Evropejcev; ponovno opozarja, da je treba spodbuditi sodelovanje na evropskih volitvah tako, da se poveča prepoznavnost političnih strank na evropski ravni, ter da je krepitev evropskega značaja volitev v Evropski parlament skupna odgovornost EU in držav članic; spodbuja Svet, naj v pregled omenjenega akta vključi sezname, ki bodo vključevali vidik spola in bodo uravnoteženi glede na spol; poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z izvrševanjem pravice do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah, pripravi konkreten akcijski načrt za čim prejšnjo uvedbo elektronskega glasovanja za evropske parlamentarne volitve ter naj bo ta sistem široko dostopen za vse državljane; poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi osebe, ki niso državljani nobene države in ki stalno prebivajo v eni od držav članic EU, spodbudile, da sprejmejo državljanstvo države članice gostiteljice, da bi lahko v celoti uživale pravice iz državljanstva EU; meni, da bi morali državljani, ki se preselijo in prebivajo v drugi državi članici EU, imeti možnost, da uveljavijo svojo pravico do glasovanja na nacionalnih volitvah v svoji državi izvora; poziva države članice, ki svojim državljanom, ki se odločijo dlje časa živeti v drugi državi članici, odvzamejo volilno pravico, omilijo pogoje za to, da bodo le-ti lahko ohranili svojo pravico, da volijo na nacionalnih volitvah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da se invalidom omogoči polno uveljavljanje njihove volilne pravice brez vsakršne oblike diskriminacije; podpira možnost uvedbe evropske osebne izkaznice poleg nacionalnih osebnih dokumentov;

24.  je seznanjen z najnovejšim sporočilom Komisije (COM(2017)0482) o evropski državljanski pobudi, v katerem je predlagana revizija Uredbe (EU) št. 211/2011 z dne 16. februarja 2011, da bi se izboljšal njen učinek; upa, da bo revizija uredbe prinesla instrument za evropsko državljansko pobudo, ki bo bolj pregleden, učinkovit in uporabniku prijazen, hkrati pa bo zagotavljal demokratično širše sodelovanje državljanov v evropski razpravi in pri določanju programa; Poudarja pomembno zakonodajno vlogo, ki jo bo imel Parlament ter pomen dobrega sodelovanja s Komisijo med revizijo uredbe; poziva Komisijo, naj vključi določbe, katerih namen bi bil pregled pogojev za pravno dopustnost, zahtev za registracijo in postopkov obravnave evropske državljanske pobude;

25.  meni, da državljanstvo Unije zahteva prizadevanja Komisije za okrepitev evropske kulturne razsežnosti; spodbuja, naj se iz programa „Evropa za državljane“ financirajo bolj inovativni projekti, ki imajo lahko sistemski učinek ; predlaga vzpostavitev programa „Spoznajmo Evropo“, ki bo vzporeden programu „Evropa za državljane“ in ga bo dopolnjeval;

26.  predlaga, naj Komisija z namenom spodbujanja državljanstva Unije in njegovega izvajanja spodbuja, da bi lokalni organi določili uradnike, odgovorne za evropske zadeve, saj je to raven, ki je najbližja državljanom;

27.  priporoča, naj Komisija vzpostavi register vstopa na vseh svojih sedežih, tudi na predstavništvih v državah članicah, da se bodo državljani lahko v pisni obliki ali osebno na ustrezen način obrnili na katero koli institucijo Unije;

28.  priporoča, naj Komisija v sodelovanju s poštnimi operaterji, zadolženimi za univerzalno storitev, uvede sporočilni sistem s certifikacijo vsebine, datuma in pošiljatelja, da bi se lahko državljani v pisni obliki, na daljavo in na ustrezen način obrnili na evropske institucije;

29.  izraža prepričanje, da so temeljna pravica do svobode izražanja in informacij iz člena 11 Listine EU o temeljnih pravicah, svobodni mediji in dostop do pluralnosti glasov v družbi in medijih nujen del zdrave demokracije in so torej ustavni temelj članstva v EU, kakor je zapisano v členih 2 in 6 PEU; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in neresničnih informacij ter za spodbujanje neodvisnosti javnih medijev od vlad potrebna jasno opredeljena politika EU; predlaga, naj se v javnih radijskih in televizijskih hišah v vseh državah članicah nameni vsaj minimalen čas za vsebino, povezano z evropskimi zadevami predlaga, naj institucije EU ustanovijo evropske televizijske kanale, ki bodo oddajali v vseh državah članicah in vseh uradnih jezikih EU, ter naj državljane izobražujejo v zvezi z medijsko pismenostjo že od zgodnjega otroštva; podpira razširjanje tiskanih in multimedijskih produkcij v vseh uradnih jezikih EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba evropske novinarje dodatno ozavestiti;

30.  trdi, da sta jezikovna raznolikost in preglednost ključni orodji za približevanje državljanov EU in njihovo vključitev v njene dejavnosti; ugotavlja, da dostop do dokumentov predstavlja 30 % zaključenih preiskav Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2016, in zato priporoča spodbujanje pravice dostopa do dokumentov in prevod čim več dokumentov v vse uradne jezike EU; podpira okrepitev dialoga z državljani in spodbujanje javnih razprav, da bi se izboljšalo razumevanje državljanov EU, kar zadeva vpliv EU na njihovo vsakodnevno življenje, in se jim omogočilo sodelovanje v izmenjavi mnenj s pomočjo terminov v televizijskih programih za ciljno občinstvo; poziva k sprejetju horizontalne direktive o žvižgaštvu, s katero bi opredelili ustrezne poti in postopke za poročanje o primerih;

31.  podpira spodbujanje kulture storitev med institucijami EU in nacionalnimi institucijami ter meni, da bi morala biti EU zgled, kar zadeva najvišje upravne standarde in standarde preglednosti, v skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; predlaga, da se lokalni uradi EU v državah članicah preoblikujejo v točko „vse na enem mestu“, ki zagotavlja celovite storitve za državljane EU, da bi se zmanjšale birokracija in ovire, ki jih predstavljajo za uveljavljanje pravic državljanov EU; poudarja pomen projekta „samo enkrat“, s katerim se odpravlja nepotrebno breme za evropska podjetja, ki so pri svojem čezmejnem delovanju večkrat pozvana k predložitvi istih podatkov in dokumentov;

32.  poudarja, da ima dostopno izobraževanje ključno vlogo pri obveščanju prihodnjih državljanov EU o njihovih pravicah; poudarja, da je treba v okviru programa Erasmus+ spodbujati razvoj prenosljivih spretnosti, ki spodbujajo medkulturno razumevanje in aktivno udeležbo v raznolikih družbah; spodbuja države članice, naj v svojih učnih načrtih namenijo več pozornosti državljanski vzgoji zlasti o pravicah državljanov EU in o zadevah EU, ter naj skladno s tem prilagodijo usposabljanje učiteljev; opozarja, da je treba učitelje in pedagoške delavce podpirati, da v poučevanje vključujejo informacije o pravicah in državljanstvu EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej spodbujati in razvijati spletne platforme, da bi lahko pedagoški delavci dostopali do inovativnih večjezičnih učnih gradiv, ki bi jim pomagali, da študente navdahnejo in motivirajo za učenje o EU; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za izobraževanje o evropskem državljanstvu, ki bi vključevala predlagane smernice za oblikovanje učnega programa, ki bi lahko vključeval šolske izlete z obiski institucij EU;

33.  ponovno poudarja, da po veljavnem pravu EU izstop države članice iz EU pomeni izgubo evropskega državljanstva za njene državljane; obžaluje, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU prvi primer v zgodovini, ko bodo državljanom odvzete pravice, ki so jim bile podeljene s pogodbami; poudarja, da bo po pričakovanjih ta izguba pravic imela resne posledice za njihov vsakdan; poudarja, da bi vsak sporazum moral temeljiti na pravičnosti, simetriji, pravični obravnavi, vzajemnosti in nediskriminaciji ter na popolnem spoštovanju celovitosti zakonodaje EU, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah in njenim okvirom izvrševanja; spodbuja obe pogajalski strani, naj dajo prednost prizadetim državljanom in naj zaščitijo njihove pravice; poziva pogajalski strani, naj po izstopa Združenega Kraljestva v čim večji meri ohranijo vse izvedene socialne, ekonomske in družinske pravice, zlasti pravico do zdravstvene oskrbe,;

34.  predlaga, da se določi evropski praznik 9. maja z namenom okrepiti evropski občutek pripadnosti evropski družini;

35.  poziva države članice, naj zagotovijo, da je njihova nacionalna zakonodaja dovolj jasna in podrobna za zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode gibanja za državljane in njihove družine, da se lahko začne ustrezno usposabljanje pristojnih državnih organov v zvezi s tem in natančna širitev točnih informacij zainteresiranim stranem ter spodbujanje dobrega sodelovanja in hitre izmenjave informacij z drugimi upravami, zlasti v zvezi s čezmejnimi zavarovanji in pokojninami; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami gostiteljicami in ustreznimi konzulati, s katerim bi zagotovili ustrezno podporno omrežje in pravično obravnavo v čezmejnih primerih, zlasti kadar gre za skrbništvo nad otrokom; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o čezmejnem priznanju aktov o posvojitvi;

36.  poziva Svet Evropske unije in Evropski svet, naj vsem državam, ki izpolnjujejo vsa potrebna tehnična merila, dovolita, da postanejo članice schengenskega območja, da bodo lahko vsi državljani EU uživali svojo pravico do prostega gibanja in jih pri tem ne bodo ovirale mejne kontrole;

37.  opozarja, da bi morala biti zakonodaja EU o varnosti najsodobnejša, učinkovita in uspešna pri preprečevanju in odkrivanju vedno novih oblik ogrožanja varnosti ter pri odzivanju nanje; poziva k nujnemu izvajanju evropske agende za varnost, boljšemu izvajanju obstoječih pravnih instrumentov EU na tem področju in učinkovitejši izmenjavi informacij in usklajevanju med državami članicami in z agencijami EU; pozdravlja pobude Komisije za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju varnosti; poudarja, kako pomembno je popolnoma spoštovati temeljne pravice v boju proti terorizmu; poudarja, da je usklajevanje notranjih in zunanjih ukrepov EU na področju varnosti nujno za učinkovito zaščito državljanov EU;

38.  poziva institucije EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj učinkovite in prave varnostne unije, v kateri bodo obravnavani vsi vidiki teroristične grožnje;

39.  meni, da sta deradikalizacija in preprečevanje radikalizacije absolutni prednostni nalogi EU, in se odločno zavzema za krepitev posebnih medsektorskih programov, namenjenih izobraževanju, prostovoljskim in kulturnim dejavnostim in mladinskemu delu, in programov deradikalizacije v institucijah, lokalnih skupnostih, civilni družbi, verskih skupnostih in regionalnih upravah; meni, da bi morali celovito politiko na tem področju spremljati dolgoročni proaktivni procesi deradikalizacije na področju pravosodja; poudarja, da je treba razviti strategije za socialno vključevanje in politike za boj proti diskriminaciji; poziva države članice, naj celovito obravnavajo radikalizacijo in izkoristijo strokovno znanje mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ustanovljene na pobudo Komisije; poudarja, da je radikalizacijo mogoče preprečevati tudi s pomočjo ukrepov, ki se financirajo iz programov EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in Evropa za državljane;

40.  poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju Direktive (EU) 2015/637 za zagotavljanje konzularne zaščite državljanov EU v tretjih državah, kjer njihove države članice nimajo predstavništva;

41.  poziva Komisijo, naj predlaga novo, varnejšo obliko potne listine EU za vrnitev za državljane EU brez predstavništva zunaj EU, katerih potni list je bil ukraden, izgubljen, uničen ali začasno ni na voljo, da se zagotovi, da se bodo lahko varno vrnili domov;

42.  poudarja, da je treba žrtvam kaznivih dejanj in terorizma v vsej EU zagotoviti ustrezno raven pravic, brez diskriminacije, ter da bi bilo treba z njimi ravnati spoštljivo in dostojanstveno in bi jim bilo treba nuditi ustrezno podporo v skladu z individualnimi potrebami in potrebami njihovih družin; poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki doživijo teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada; poudarja, da je treba pripraviti posebno direktivo za zaščito žrtev terorizma;

43.  obžaluje obstoj čezmejnih ovir v civilnih ali socialnih zadevah, na primer pri družinski zakonodaji ali pokojninah, kar mnogim državljanom onemogoča, da bi v polni meri uživali državljanstvo Evropske unije;

44.  obžaluje, da pravna sredstva, ki so na voljo staršem in otrokom ob ločitvi ali razvezi, niso enaka v vseh državah članicah, zaradi česar se je na stotine evropskih staršev obrnilo na Odbor za peticije s pozivom, naj bo bolj dejaven, čeprav ima na tem področju zelo omejene pristojnosti;

45.  poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami, da se zagotovita zaščita žrtev nasilja zaradi spola in upoštevanje najboljših otrokovih koristi v primerih čezmejnih družinskih sporov;

46.  pozdravlja uvedbo evropske solidarnostne enote za mlade evropske državljane ter poziva, naj bo ta pobuda ustrezno financirana in naj ne bodo kakovostna delovna mesta nadomeščena z neplačanim prostovoljnim delom;

47.  poziva države članice, naj vzpostavijo ukrepe za usklajevanje in sodelovanje, da bi učinkovito rešile vprašanje dvojne obdavčitve in davčne diskriminacije v vseh čezmejnih okvirih ter v večji meri upoštevale dejanske razmere na področju čezmejne mobilnosti delavcev; meni, da so vprašanja dvojne obdavčitve nezadostno obravnavana v obstoječih dvostranskih davčnih konvencijah ali enostranskih ukrepih držav članic ter da je potrebno usklajeno in hitro ukrepanje na ravni EU;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Dokument Sveta 6622/16. (2) Dokument Sveta 14268/15. (3) UL C 378, 9.11.2017, str. 146. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0013. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0063. (8) PE 601.177v04-00. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512. (10) PE 597.698v03-00. Glej tudi poročilo A8-0265/2017. (11) PE 603.107v02-00. Glej tudi poročilo A8-0265/2017. (12) UL L 106, 24.4.2015, str. 1. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0347. (14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0083. (15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0142.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 „Digitalni trgovinski strategiji naproti“ (2017/2065(INI))

P8_TA(2017)0488 A8-0384/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS),

–  ob upoštevanju Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o informacijski tehnologiji,

–  ob upoštevanju delovnega programa STO o e-trgovini,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za IKT držav G7 s srečanja v Takamatsuju, v Kagavi, 29. in 30. aprila 2016,

–  ob upoštevanju ministrske izjave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o digitalnem gospodarstvu iz Cancuna leta 2016,

–  ob upoštevanju dinamične koalicije za trgovino na forumu o upravljanju interneta,

–  ob upoštevanju trenutnih trgovinskih pogajanj EU s tretjimi državami,

–  ob upoštevanju načelnega dogovora, ki ga je 6. julija 2017 napovedala Komisija, o sporazumu o gospodarskem partnerstvu EU–Japonska,

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. junija 2017 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (COM(2017)0338),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter o razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (COM(2017)0010),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. septembra 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. maja 2017 z naslovom Digital4Development: vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno politiko EU (SWD(2017)0157),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)(5),

–  ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju prihajajoče enajste ministrske konference STO v Buenos Airesu v Argentini od 10. do 13. decembra 2017, na kateri se bo verjetno razpravljalo o e-trgovini,

–  ob upoštevanju pobud Mednarodne telekomunikacijske zveze OZN v podporo državam v razvoju (ITU-D),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 8(1) Listine EU o temeljnih pravicah in člena 16(1) PDEU,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju poročil poročevalca OZN o varstvu svobode govora o svobodi izražanja in zasebnem sektorju v digitalni dobi (A/HRC/32/38) in o vlogi ponudnikov digitalnega dostopa (A/HRC/35/22),

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Serija Evropskih pogodb št. 108, in njenega dodatnega protokola,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0384/2017),

A.  ker so tehnološki razvoj, dostop do odprtega interneta in digitalizacija gospodarstva gonilo rasti, saj podjetjem, še posebej zagonskim in mikropodjetjem ter MSP, omogočajo ustvarjanje novih priložnosti pri razvoju, naročanju, proizvodnji, trženju ali dobavljanju proizvodov in storitev ter doseganje strank po vsem svetu, in sicer hitreje in z nižjimi stroški kot kadarkoli prej; ker imajo nove tehnologije, kot je na primer tehnologija distribuirane knjige transakcij, potencial za povečanje digitalne trgovine z izboljšanjem preglednosti mednarodnih pogodb in pospešitvijo prenosa vrednosti; ker so trgovino s fizičnim blagom nadomestili vedno številčnejši čezmejni prenosi digitalnih vsebin, kar mestoma zamegljuje razlikovanje med blagom in storitvami;

B.  ker imajo zbiranje in združevanje podatkov ter zmožnost čezmejnega prenosa podatkov potencial, da postanejo ključno gonilo inovacij, produktivnosti in gospodarske konkurenčnosti;

C.  ker sta globalizacija in digitalizacija naših gospodarstev in mednarodne trgovine omogočili rast za podjetja, državljanom pa ponudili gospodarske priložnosti; ker digitalizacija tradicionalnih panog vpliva na dobavne verige, industrijsko proizvodnjo in modele storitev, kar bi lahko pripeljalo do ustvarjanja delovnih mest v novih panogah, utegnilo pa bi tudi ogroziti obstoječa delovna mesta in privesti do bolj negotovih pogojev dela, saj se vedno več nalog, ki so jih tradicionalno opravljali ljudje, bodisi avtomatizira bodisi premešča v tujino ali pa oboje; v zvezi s tem opozarja, da je treba sprejeti ustrezne spremljajoče družbene ukrepe, kot so čvrste politike izobraževanja in usposabljanja, aktivne politike trga dela in ukrepi za premagovanje digitalnega razkoraka, da bi to koristilo celotni družbi;

D.  ker je za digitalno gospodarstvo potreben okvir, ki temelji na pravilih, tudi sodobnih trgovinskih pravilih, ki lahko uskladijo hitre spremembe na trgu s pravicami potrošnikov ter obenem zagotavljajo politični prostor za nove regulativne pobude, ki jih potrebujejo vlade, da bi zaščitile in okrepile varstvo človekovih pravic;

E.  ker je dostop do brezplačnega, odprtega in varnega interneta temeljni pogoj za trgovino, ki temelji na pravilih, in razvoj v digitalnem gospodarstvu; ker bi moralo biti načelo internetne nevtralnosti osrednji del digitalne trgovinske strategije EU, da bi se omogočila poštena konkurenca in inovacije v digitalnem gospodarstvu ter obenem zagotavljala svoboda govora v spletu;

F.  ker naložbe v infrastrukturo in dostop do veščin ostajajo ključni izzivi za povezljivost in torej za digitalno trgovino;

G.  ker je v ciljih trajnostnega razvoja OZN poudarjeno, da bo zagotovitev univerzalnega in cenovno sprejemljivega dostopa do interneta za ljudi v najmanj razvitih državah do leta 2020 odločilnega pomena za spodbujanje razvoja, saj bi razvoj digitalnega gospodarstva lahko predstavljal gonilo za ustvarjanje delovnih mest in za rast, e-trgovina je namreč ena od priložnosti za povečanje števila majhnih izvoznikov ter obsega in diverzifikacije izvoza;

H.  ker imajo lahko ženske v vlogi podjetnic in delavk koristi od boljšega dostopa do svetovnih trgov, v vlogi potrošnic pa od nižjih cen; ker številni izzivi in neenakost na številnih področjih še vedno ovirajo sodelovanje žensk v svetovnem gospodarstvu, saj v državah z nizkimi in srednjimi dohodki številne še vedno nimajo dostopa do interneta;

I.  ker je e-trgovina v razcvetu tudi v državah v razvoju;

J.  ker poleg tega vlade po vsem svetu izvajajo ukrepe digitalnega protekcionizma, s katerimi ustvarjajo ovire, ki preprečujejo dostop do trga in neposredne naložbe, ali ustvarjajo nepoštene prednosti za domača podjetja; ker več širokih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele v imenu nacionalne (kibernetske) varnosti, vedno bolj negativno vpliva na trgovino s proizvodi IKT;

K.  ker tuja podjetja trenutno uživajo občutno večji dostop do evropskega trga kot ga imajo Evropejci do trgov tretjih držav; ker med našimi trgovinskimi partnerji številni vedno bolj zapirajo svoje domače trge in se zatekajo k digitalnemu protekcionizmu; ker bi morala EU svojo digitalno trgovinsko strategijo utemeljiti na načelih vzajemnosti, poštene konkurence, pametne pravne ureditve in preglednosti, da bi obnovila zaupanje potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

L.  ker bi bilo treba odpraviti geografsko blokiranje ter v prihodnosti preprečiti vse oblike neupravičene diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža stranke na notranjem trgu;

M.  ker bi bilo treba v vseh trgovinskih pogajanjih spodbujati ključne elemente, ki ohranjajo odprti internet na enotnem digitalnem trgu EU, vključno z načeli, kot so poštena konkurenca, internetna nevtralnost in varovala glede odgovornosti posrednika; ker je zaradi globalne razsežnosti digitalne trgovine STO logično prizorišče za pogajanja o večstranskem okviru, ki temelji na pravilih; ker enajsta ministrska konferenca STO decembra 2017 nudi podlago za začetek tega procesa;

N.  ker Evropsko unijo zavezujejo Listina EU o temeljnih pravicah, vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, člen 16 PDEU o isti temeljni pravici ter člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker je pravica do zasebnosti univerzalna človekova pravica; ker visoki standardi varstva podatkov pripomorejo h gradnji zaupanja v digitalno gospodarstvo med evropskimi državljani in tako spodbujajo razvoj digitalne trgovine; ker morata biti spodbujanje visokih standardov varstva podatkov, zlasti občutljivih podatkov, in spodbujanje mednarodne trgovine v digitalni dobi tesno povezana, da bi se podpirali svoboda izražanja in obveščanja, e-trgovina in šifriranje ter zavrnili digitalni protekcionizem, množični nadzor, kibernetsko vohunjenje in cenzura v spletu;

O.  ker mora digitalna trgovina varovati prostoživeče vrste in ker morajo spletne tržnice na svojih platformah prepovedati prodajo prostoživečih vrst in proizvodov iz njih;

P.  ker zasebna podjetja vedno bolj določajo pravila in standarde v digitalnem gospodarstvu, kar bo neposredno vplivalo na državljane in potrošnike ter tudi na domačo in mednarodno trgovino, obenem pa bo tudi pospešilo razvoj tehnoloških rešitev za zaščito podjetij in strank;

Q.  ker so priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter načrti EU za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb izpostavili potrebo po obravnavi številnih izzivov na področju obdavčenja, tudi takšnih, ki jih predstavlja digitalno gospodarstvo; ker bi bilo treba davek plačati tam, kjer se ustvari dobiček; ker bi moral preglednejši, učinkovitejši in pravičnejši sistem za izračun davčne osnove čezmejnih družb preprečevati preusmerjanje dobička in izogibanje davkom; ker EU potrebuje dosleden pristop do obdavčenja v digitalnem gospodarstvu, da bi dosegla pošteno in učinkovito obdavčenje vseh podjetij in vzpostavila enake konkurenčne pogoje; spominja, da bi morali trgovinski sporazumi vključevati klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, ki bi potrjevala, da se podpisnice zavezujejo izvajanju dogovorjenih mednarodnih standardov v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom;

R.  ker je po podatkih OECD ponarejenega do 5 % blaga, ki se uvozi v EU, kar povzroča velike izgube delovnih mest in davčnih prihodkov;

S.  ker občutljivi sektorji, kot so avdiovizualne storitve, in temeljne pravice, kot je varstvo osebnih podatkov, ne bi smeli biti vključeni v trgovinska pogajanja;

T.  ker mora biti med cilji digitalne trgovine tudi spodbujanje rasti MSP ter zagonskih podjetij in ne zgolj mednarodnih podjetij;

U.  ker Mehika izpolnjuje pogoje za pristop h Konvenciji Sveta Evrope št. 108 o varstvu podatkov;

V.  ker je varstvo osebnih podatkov izključeno iz pogajanj o trgovinskih sporazumih in ker varstvo podatkov nikoli ni bilo del mandatov za trgovinska pogajanja EU;

W.  ker so lahko trgovinski sporazumi spodbuda za izboljšanje digitalnih pravic; ker lahko vključitev določb o internetni nevtralnosti, prepovedi prisilnih in neupravičenih zahtev za lokalizacijo podatkov, varnosti podatkov, varnosti obdelave in shranjevanja podatkov, šifriranju in odgovornosti posrednikov v trgovinskih sporazumih okrepi zlasti varstvo svobode govora;

1.  poudarja, da bi morala EU kot skupnost vrednot in največja svetovna izvoznica storitev v mednarodnih pravilih in sporazumih o digitalnih trgovinskih tokovih določiti standarde na podlagi treh elementov: (1) zagotavljanja dostopa do trga za digitalno blago in storitve v tretjih državah, (2) zagotavljanja, da trgovinska pravila ustvarjajo oprijemljive koristi za potrošnike, ter (3) zagotavljanja in spodbujanja spoštovanja temeljnih pravic;

2.  poudarja, da strategija za enotni digitalni trg sicer obravnava številne težave, s katerimi se sooča digitalna trgovina, a se podjetja EU še vedno soočajo z velikimi globalnimi ovirami, kot so nepregledni predpisi, poseganje države in neupravičena lokacija ali shranjevanje podatkov; poudarja, da imajo nekateri ključni ukrepi v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot sta evropska pobuda za računalništvo v oblaku in reforma avtorskih pravic, mednarodno razsežnost, ki bi se lahko obravnavala z evropsko digitalno trgovinsko strategijo;

3.  poudarja, da je treba premostiti digitalno vrzel, da bi čim bolj zmanjšali morebitne negativne socialne in razvojne učinke; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja udeležbe žensk v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, odprave ovir za vseživljenjsko učenje ter odprave razlik med spoli pri dostopu do nove tehnologije in njeni uporabi; poziva Komisijo, naj nadalje preuči, kako sta povezani sedanja trgovinska politika in enakost spolov ter kako bi lahko trgovina spodbudila krepitev ekonomskega položaja žensk;

4.  je seznanjen, da mrežni učinek digitalnega gospodarstva omogoča, da ima eno podjetje ali manjše število podjetij velik tržni delež, kar lahko vodi k prekomerni tržni koncentraciji; poudarja, kako pomembno je v trgovinskih sporazumih spodbujati pošteno in dejansko konkurenco, zlasti med ponudniki digitalnih storitev, kot so spletne platforme, in uporabniki, kot so mikropodjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja, ter spodbujati potrošniško izbiro, zmanjšati transakcijske stroške, zagotoviti nediskriminatorno obravnavo vseh tržnih akterjev ter preprečiti nastajanje dominantnih položajev, ki izkrivljajo trge; v zvezi s tem poudarja pomen vključitve internetne nevtralnosti kot ključnega dela digitalne trgovinske strategije; meni, da je treba digitalno trgovinsko strategijo dopolniti z okrepljenim in učinkovitim mednarodnim okvirom za politiko konkurence, vključno z večjim sodelovanjem med organi za varstvo konkurence in močnim poglavjem o konkurenci v trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podjetja in družbe upoštevale pravila glede konkurence in da ne bo diskriminacije tekmecev v škodo interesu potrošnikov;

5.  poudarja, da so dostop do varne širokopasovne internetne povezljivosti in digitalnih metod plačevanja, učinkovito varstvo potrošnikov, zlasti mehanizmi pravnih sredstev za spletno čezmejno prodajo, ter predvidljivi carinski postopki bistvene prvine pri omogočanju digitalnega trgovanja, trajnostnega razvoja in vključujoče rasti;

6.  meni, da bi morali trgovinski sporazumi omogočati večje sodelovanje med agencijami za varstvo potrošnikov, ter pozdravlja pobude za spodbujanje ukrepov za krepitev zaupanja potrošnikov v trgovinskih pogajanjih, na primer obveznosti glede elektronskih podpisov in pogodb ter nezaželenih sporočil; poudarja, da je treba varovati pravice potrošnikov in da se jih v nobenem primeru ne sme zmanjševati;

7.  poudarja, da mala in srednja podjetja v državah v razvoju predstavljajo večino podjetij in zaposlujejo večino delavcev v sektorju proizvodnje in storitev; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje možnosti za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja;

8.  želi spomniti, da nič v trgovinskih sporazumih ne preprečuje EU in njenim državam članicam, da ne bi ohranile, izboljšale in izvajale svojih pravil o varstvu podatkov; želi spomniti, da se lahko osebni podatki prenesejo v tretje države brez uporabe splošnih obveznosti iz trgovinskih sporazumov, kadar so izpolnjene zahteve – tako v sedanjosti kot v prihodnosti – iz poglavja IV Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(7) in poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 ; priznava, da so sklepi o ustreznosti, vključno z delnimi in sektorskimi sklepi, eden temeljnih mehanizmov za zaščito prenosa osebnih podatkov iz EU v tretjo državo; ugotavlja, da je EU sprejela sklepe o ustreznosti s samo štirimi od svojih 20 največjih trgovinskih partnerjev; želi spomniti, kako pomembno je zagotoviti prenos podatkov iz tretjih držav v EU, zlasti prek dialogov o ustreznosti;

9.  poziva Komisijo, naj nameni prednost sprejemanju sklepov o ustreznosti in ga pospeši, v kolikor tretje države v skladu s svojo zakonodajo ali svojimi mednarodnimi obveznostmi zagotovijo raven zaščite, ki je „v bistvu enakovredna“ ravni, zagotovljeni v EU; poziva jo, naj sprejme in objavi posodobljene in podrobne zavezujoče postopke z določenim časovnim okvirom za sprejetje teh odločitev, pri tem pa v celoti upošteva pristojnosti nacionalnih nadzornih organov in mnenje Parlamenta;

10.  želi spomniti, da je možnost čezmejnega dostopa do, zbiranja, obdelave in prenosa podatkov vedno bolj pomembna za vse vrste podjetij, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve na mednarodni ravni; ugotavlja, da je to pomembno za osebne in neosebne podatke ter vključuje komunikacijo stroj-stroj;

11.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pravila za čezmejni prenos podatkov, ki bodo v celoti upoštevala veljavna in bodoča pravila EU glede varstva podatkov in zasebnosti; poziva jo tudi, naj se v trgovinske sporazume EU vključi horizontalna določba, ki bo v celoti ohranjala pravico stranke do varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, pod pogojem, da se ne bo neupravičeno uporabljala z namenom izogibanja pravilom za čezmejni pretok podatkov iz razlogov, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov; meni, da bi morala biti takšna pravila in določbe del vseh novih in nedavno začetih trgovinskih pogajanj s tretjimi državami; poudarja, da bi morale biti vse obveznosti v zvezi s tem izvzete iz področja uporabe vseh bodočih poglavij o zaščiti vlagateljev;

12.  poziva Komisijo, naj strogo prepove neupravičene zahteve glede lokalizacije podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; meni, da bi morala biti odprava teh zahtev glavna prednostna naloga, ter poudarja, da bi bilo treba spoštovati ustrezno zakonodajo o varstvu podatkov; obžaluje, da se te zahteve poskušajo uporabljati kot oblika netarifnih ovir za trgovino in kot vrsta digitalnega protekcionizma; meni, da tak protekcionizem resno ovira možnosti za evropska podjetja na trgih tretjih držav in ogroža koristi digitalne trgovine, povezane z učinkovitostjo;

13.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži svoje stališče o čezmejnem prenosu podatkov, neupravičenih zahtevah glede lokalizacije podatkov in zaščitnih ukrepih na področju varstva podatkov v trgovinskih pogajanjih, v skladu s stališčem Parlamenta, da bi ga vključili v vsa nova in nedavno začeta pogajanja in preprečili, da bi bila EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih potisnjena ob stran;

14.  poziva Komisijo, naj se bori proti ukrepom v tretjih državah, kot so politike „kupuj lokalno“, zahteve glede lokalne vsebine ali prisilni prenosi tehnologij, v kolikor niso utemeljeni s programi pod okriljem OZN glede premostitve digitalne vrzeli ali izjemami v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine, da bi zagotovila, da bodo lahko evropska podjetja delovala v poštenem in predvidljivem okolju;

15.  poudarja, da bi si morala EU še naprej na dvostranski, večstranski in mnogostranski ravni prizadevati za to, da bi tretje države omogočile stopnjo odprtosti za tuje naložbe, enakovredno tisti, ki jo omogoča EU, in da bi ohranjale enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte EU; pozdravlja predlog EU za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled tujih neposrednih naložb v Unijo in podpira njene cilje glede boljše zaščite ključne infrastrukture in tehnologije;

16.  poudarja, da mora biti digitalna trgovinska strategija v celoti skladna z načelom internetne nevtralnosti in mora varovati enako obravnavo spletnega prometa, brez diskriminacije, omejevanja ali poseganja, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo; želi spomniti tudi, da bi morali biti ukrepi upravljanja prometa dovoljeni zgolj v izjemnih primerih, kadar so nujno potrebni, in za toliko časa, kot je potrebno, da bi se upoštevale pravne zahteve, ohranila celovitost in varnost omrežja ali preprečila bližajoča se preobremenjenost omrežja;

17.  poudarja, da sta razvoj in dostop do ustrezne infrastrukture – zlasti na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih –, ki zagotavlja zadostno pokritost, kakovost in varnost ter podpira internetno nevtralnost, bistvena za digitalizacijo evropskega gospodarstva in krepitev e-upravljanja;

18.  globoko obžaluje prakse tretjih držav, ki dostop do trga pogojujejo z razkritjem izvorne kode programske opreme, ki jo nameravajo podjetja prodajati, in njenim prenosom na državne organe; meni, da so takšni ukrepi nesorazmerni kot splošna zahteva za dostop do trga; poziva Komisijo, naj vladam podpisnicam prostotrgovinskih sporazumov prepove uporabo tovrstnih praks; poudarja, da navedeno ne bi smelo preprečevati državnim organom, da spodbujajo preglednost programske opreme, spodbujajo javno razkritje izvorne kode prek brezplačne ali odprtokodne programske opreme ali izmenjujejo podatke prek licenc za odprte podatke;

19.  želi spomniti, da so v nekaterih primerih zahteve glede lokalne prisotnosti nujne za zagotovitev učinkovitega bonitetnega nadzora ali regulativnega nadzora in izvrševanja; zato ponovno poziva Komisijo, naj za način 1 sprejme omejene zahteve, da bi se izognila regulativni arbitraži;

20.  meni, da bi bilo treba v politikah javnih naročil še naprej poenostavljati digitalno trgovino, tudi z izkoriščanjem možnosti daljinskega opravljanja storitev, evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa omogočiti dostop do javnih in zasebnih naročil;

21.  je seznanjen, da obveznosti glede digitalne trgovine ne bi smele izključiti zahtev glede prenosa tehnologij v prid razvoju;

22.  poziva Komisijo, naj organom tretjih držav prepove, da zahtevajo razkritje ali prenos podrobnosti o (kriptografski) tehnologiji, ki se uporablja pri proizvodih, kot pogoj za proizvodnjo, prodajo ali distribucijo teh proizvodov;

23.  ugotavlja, da je zaščita pravic intelektualne lastnine ter naložb v raziskave in razvoj temeljni pogoj za gospodarstvo EU, ki bo temeljilo na znanju, in da je mednarodno sodelovanje ključno v boju proti trgovini s ponarejenimi proizvodi v celotni vrednostni verigi; zato spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje mednarodnih standardov, kot so Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in internetne pogodbe WIPO, po vsem svetu; želi spomniti, da je pravno varstvo po vsej EU, tako v spletu kot zunaj njega, potrebno za nove stvaritve, saj bo spodbudilo naložbe in vodilo k nadaljnjim inovacijam; poudarja, da trgovinski sporazumi niso namenjeni dvigu ravni zaščite imetnikov pravic intelektualne lastnine z zagotavljanjem obsežnejših pooblastil za uveljavljanje avtorskih pravic; poudarja, da dostop do zdravil v tretjih državah ne bi smel biti ogrožen zaradi varstva intelektualne lastnine; poudarja, da je za trgovino s ponarejenim blagom potreben popolnoma drugačen pristop kot h kršitvam pravic intelektualne lastnine v digitalnem gospodarstvu;

24.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja program generične vrhnje domene organizacije ICANN, ki imena domen razširja na več tisoč generičnih imen, in naj v skladu s svojimi zavezami glede svobodnega in odprtega interneta zagotovi zaščito imetnikov pravic, zlasti tistih, povezanih z geografskimi označbami;

25.  poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume, da bi pogodbenicam preprečila uvedbo omejitev tujega lastniškega kapitala, določila pravila za veleprodajni dostop, ki bodo spodbujala konkurenčnost, za omrežja obstoječih operaterjev, zagotovila pregledna in nediskriminatorna pravila in pristojbine za licenciranje ter zagotovila dejanski dostop do zaključnega dela infrastruktur na izvoznih trgih za ponudnike telekomunikacijskih storitev v EU; želi spomniti, da konkurenca, ki temelji na pravilih, v telekomunikacijskem sektorju vodi k višji kakovosti storitev in nižjim cenam;

26.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za oblikovanje zavezujočih večstranskih pravil o elektronskem trgovanju v STO in naj se še naprej osredotoča na konkretne in uresničljive rezultate;

27.  poziva Komisijo, naj nujno znova začne pogajanja o sporazumu TiSA v skladu s sprejetimi priporočili Parlamenta; meni, da bi morala EU izkoristiti priložnost in prevzeti vodilno vlogo pri določitvi najsodobnejših globalnih digitalnih standardov;

28.  želi spomniti, da članice STO od leta 1998 izvajajo moratorij na tarife za elektronske prenose; poudarja, da bi takšne tarife povzročile nepotrebne dodatne stroške za podjetja in potrošnike; poziva Komisijo, naj moratorij preoblikuje v trajni sporazum o prepovedi tarif za elektronske prenose, v skladu s podrobno analizo posledic na področju 3D-tiskanja;

29.  je seznanjen s prizadevanji STO za napredek pri delovnem programu o e-trgovini; poziva Komisijo, naj si prizadeva za nadaljnjo razširitev Sporazuma STO o informacijski tehnologiji na več izdelkov in več držav članic STO, in je seznanjen, da bo decembra 2017 v Buenos Airesu potekala ministrska konferenca STO; poziva Komisijo, naj se o svojem stališču do e-trgovanja in drugih digitalnih trgovinskih zadev, o katerih naj bi sklenili dogovor na tej konferenci, čim prej posvetuje z evropskimi podjetji in državami članicami, da bi dosegli enotno evropsko stališče;

30.  poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume za spodbujanje interoperabilnosti standardov IKT, ki prinašajo koristi tako za potrošnike kot za proizvajalce, zlasti v okviru varnega interneta stvari, 5G in kibernetske varnosti, pri tem pa naj se ne izogiba legitimnim forumom za upravljanje z več deležniki, ki koristijo odprtemu internetu;

31.  podpira sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176); poudarja, da mora standardizacija IKT sicer še naprej potekati predvsem pod vodstvom panoge, biti prostovoljna ter temeljiti na soglasju in načelih preglednosti, odprtosti, nepristranskosti, soglasja, učinkovitosti, relevantnosti in doslednosti, da pa bo bolj jasen niz prednostnih nalog za standardizacijo IKT – skupaj s politično podporo na visoki ravni – spodbudil konkurenčnost; ugotavlja, da bi bilo treba pri tem procesu uporabljati instrumente evropskega standardizacijskega sistema, vanj pa bi morala biti vključena široka paleta deležnikov, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni, da bi v skladu s skupno pobudo za standardizacijo izboljšali proces določanja standardov; poziva Komisijo, naj podpira nastajanje svetovnih panožnih standardov pod vodstvom EU za ključne tehnologije in omrežne arhitekture 5G, zlasti z izkoriščanjem rezultatov javno-zasebnih partnerstev na področju 5G na ravni ključnih organov za standardizacijo na ravni EU in na mednarodni ravni;

32.  poudarja pomen mednarodnih standardov na področju digitalne opreme in storitev, zlasti na področju kibernetske varnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo temeljnih ukrepov na področju kibernetske varnosti za proizvode interneta stvari in storitve v oblaku;

33.  meni, da se je treba posebej posvetiti vse večjemu številu potrošnikov in posameznikov, ki prodajajo in kupujejo izdelke na internetu in imajo opraviti s težavnimi carinskimi postopki v zvezi z blagom, ki je bilo kupljeno prek spleta; želi spomniti, da je treba uvesti poenostavljeno carinsko obravnavo brez davkov in dajatev za izdelke, kupljene prek spleta, in za neuporabljena vračila; želi spomniti, da je namen sporazuma STO o olajševanju trgovine pospešiti carinske postopke ter povečati njihovo odgovornost in preglednost; poudarja, da je treba digitalizirati carinske informacije in upravljanje prek spletne registracije in obdelave informacij, kar bi moralo olajšati postopke na mejnih prehodih, okrepiti sodelovanje pri odkrivanju goljufij, protikorupcijska prizadevanja ter preglednost cen v zvezi s carino; meni, da bi bila za potrošnike koristna širša uporaba orodij, kot je spletno reševanje sporov;

34.  poziva Komisijo, naj spodbuja podpisnice trgovinskih sporazumov, da v poglavja o telekomunikacijah svojih prostotrgovinskih sporazumov vključijo določbe, po katerih se bodo cene za mednarodno gostovanje in pristojbine, ki se zaračunavajo za mednarodne klice in sporočila, oblikovale tako, da bodo pregledne, pravične, razumne in potrošnikom prijazne; poziva jo, naj podpira politike, ki spodbujajo stroškovno naravnane maloprodajne cene za storitve gostovanja, da bi zmanjšali cene, spodbudili preglednost in preprečili poslovne prakse, ki so nepoštene ali kakor koli negativne za potrošnike;

35.  priznava, da so načela iz direktive o e-trgovini (2000/31/ES) prispevala k razvoju digitalnega gospodarstva, saj so omogočila ugodne pogoje za inovacije in zagotovila svobodo govora in svobodo gospodarske pobude; želi spomniti, da Komisijo pri trgovinskih pogajanjih zavezuje pravni red EU;

36.  poziva Komisijo, naj nadalje vključi digitalne tehnologije in storitve v razvojno politiko EU, kot je med drugim navedeno v agendi Digital4Development; poziva jo, naj s trgovinskimi sporazumi izboljša razmere na področju digitalnih pravic in spodbuja te pravice; priznava, da ima samo 53,6 % vseh gospodinjstev po svetu dostop do interneta; obžaluje, da je še vedno prisotna znatna digitalna vrzel; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v digitalno infrastrukturo na svetovnem jugu, da bi premostili to digitalno vrzel, tudi s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev, vendar ob spoštovanju načel učinkovitosti razvoja; v zvezi s tem je seznanjen s prispevkom zveze ITU-D OZN pri vzpostavitvi, razvoju in izboljševanju telekomunikacijske in IKT opreme in omrežij; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo naložbe v širokopasovno infrastrukturo v državah v razvoju bistveno prispevale k spoštovanju svobodnega, odprtega in varnega interneta ter bodo pogojene s tem, in naj razvije ustrezne rešitve za spodbujanje mobilnega dostopa do interneta; poudarja, da so takšne naložbe še zlasti pomembne za lokalna mikro-, mala in srednja podjetja, zlasti v državah v razvoju, da bi lahko ta podjetja digitalno komunicirala z mednarodnimi podjetji in dostopala do globalnih vrednostnih verig; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje sredstev za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja; želi spomniti na morebiten prispevek teh prizadevanj k enakosti spolov, saj so ženske lastnice številnih takih podjetij ter jih vodijo; ponavlja, da bi lahko bila digitalna trgovina tudi sredstvo za javne uprave in bi tako lahko podpirala razvoj e-uprave;

37.  poudarja, da je bistveno, da je vsaka morebitna digitalna trgovinska strategija popolnoma skladna z načelom skladnosti politik za razvoj in bi si morala zlasti prizadevati spodbujati in podpirati mikro-, mala in srednja podjetja pri udejstvovanju v čezmejnem e-poslovanju, pri tem pa opominja na morebiten prispevek tega k enakosti spolov;

38.  meni, da bi morala biti digitalna vprašanja bolj obravnavana v politiki EU o pomoči za trgovino, da bi spodbudili rast e-poslovanja z večjo podporo za inovacije in infrastrukturo ter dostop do financiranja, zlasti prek pobud za mikrofinanciranje, pa tudi s pomočjo za povečanje spletne prepoznavnosti za podjetja na področju e-poslovanja v državah v razvoju, s čimer bi se olajšal dostop do platform ter spodbujala razpoložljivost rešitev za e-plačila in dostop do stroškovno ugodnih logističnih in dobavnih storitev;

39.  poudarja, da mora biti vsaka digitalna trgovinska strategija, vključno s svojimi spremljevalnimi ukrepi, popolnoma skladna z uresničevanjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in prispevati k temu; ugotavlja, da so v zvezi s tem še zlasti pomembni cilji trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostni izobrazbi: zagotoviti brezplačno, enakopravno in kakovostno osnovno in srednjo šolo vsem deklicam in dečkom, št. 5 o doseganju enakosti spolov in krepitvi vloge vseh žensk in deklic, št. 8.10 o spodbujanju vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti domačih finančnih ustanov in širjenjem splošnega dostopa do finančnih storitev, pa tudi št. 9.1 o vzpostavitvi zanesljive in vzdržljive infrastrukture, ki bo za vse enakopravno dostopna, ter št. 9.3 o povečanju dostopa do finančnih storitev in ugodnih posojil za mala podjetja zlasti iz držav v razvoju ter njihovem vključevanju v vrednostne verige in na trge;

40.  se zavezuje, da bo svojo digitalno trgovinsko strategijo posodobil na vsakih 5 let;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1. (2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041. (5) UL C 265, 11.8.2017, str. 35. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233. (7) UL L 281, 23.11.1995, str. 31