Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 14. december 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Svoboda izražanja v Vietnamu, zlasti primer Nguyen Van Hoaja
 Kambodža: prepoved opozicije
 Salvador: primeri žensk, preganjanih zaradi spontanega splava
 Razmere v Afganistanu
 Položaj Rohingejcev
 Izvajanje direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji
 Razprave v Odboru za peticije v letu 2016
 Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami

Svoboda izražanja v Vietnamu, zlasti primer Nguyen Van Hoaja
PDF 256kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o svobodi izražanja v Vietnamu, zlasti primer Nguyen Van Hoaja (2017/3001(RSP))
P8_TA(2017)0496RC-B8-0685/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Vietnamu,

–  ob upoštevanju sedmega dialoga med EU in Vietnamom o človekovih pravicah z dne 1. decembra 2017,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Vietnamom, podpisanega 27. junija 2012,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, h kateremu je Vietnam pristopil leta 1982,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 26. februarja 2016 v primeru 1409/2014/MHZ o tem, da Evropska komisija ni vnaprej ocenila učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker EU ocenjuje, da je Vietnam pomemben partner v Aziji; ker je leto 2015 zaznamovala 25. obletnica odnosov med EU in Vietnamom; ker so se ti odnosi hitro razširili s področij trgovine in pomoči v obsežnejše partnerstvo;

B.  ker je družina 22-letnega videografa in pisca spletnih dnevnikov Nguyen Van Hoaja 11. januarja 2017 obvestila policijo, da je Nguyen pogrešan, pozneje pa se je izkazalo, da ga je policija pridržala brez uradnega naloga;

C.  ker je bil Nguyen Van Hoa najprej aretiran na osnovi 258. člena vietnamskega kazenskega zakonika in obtožen „zlorabe demokratičnih svoboščin z namenom škodovati interesom države“; ker je bila ta obtožnica aprila 2017 razširjena s kršitvijo 88. člena tega zakonika; ker se 88. člen kazenskega zakonika pogosto uporablja zoper zagovornike človekovih pravic, ki opozarjajo na zlorabe v Vietnamu;

D.  ker je bil Nguyen Van Hoa 27. novembra 2017 obsojen na sedemletno zaporno kazen, ker je v spletu objavil informacije in videe o okoljski katastrofi v pokrajini Ha Tinh, ki se je zgodila aprila 2016, ko je tajvanska jeklarna Formosa Ha Tinh v morje nezakonito izpustila strupene industrijske odplake, ki so imele uničujoče posledice 200 km vzdolž obale ter povzročile pogin morskih organizmov in zdravstvene težave ljudi;

E.  ker je ta nesreča sprožila vsesplošno ogorčenje vietnamskega prebivalstva, obsežno odzivanje prek družbenih omrežij in množične mirne demonstracije v večjih vietnamskih mestih; ker je bila aretacija Nguyen Van Hoaja samo ena od niza aretacij, ki so jih vietnamske oblasti izvedle v dnevih po vietnamskem novem letu (tetu);

F.  ker je ljudsko sodišče pokrajine Ha Tinh na sojenju, ki je trajalo dve uri in pol, Nguyen Van Hoaja spoznalo za krivega propagande zoper državo po 88. členu kazenskega zakonika; ker Nguyen Van Hoa ni smel poiskati pomoči odvetnika, ki bi ga zastopal na obravnavi;

G.  ker je 30. novembra 2017 vietnamsko sodišče potrdilo obsodbo na deset let zaporne kazni za Nguyen Ngoc Nhu Quynh, prav tako avtorico spletnih dnevnikov, zaradi protidržavne propagande, ker je objavljala kritične članke o uničevanju okolja, politiki in smrtih v policijskem priporu;

H.  ker je Urad OZN za človekove pravice v svojih posebnih postopkih in mehanizmih večkrat obsodil 88. člen in tudi druge določbe kazenskega zakonika, češ da kršijo mednarodno pravo na področju človekovih pravic;

I.  ker je večina medijskih hiš v lasti in pod nadzorom države; ker je svoboda tiska zelo omejena; ker se Vietnam v indeksu svobode medijev za leto 2017 organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvršča na 175. mesto; ker so oblasti v odgovor na vsesplošno ogorčenje vietnamskega prebivalstva po nesreči v pokrajini Ha Tinh nemudoma onemogočile dostop do družbenih omrežij, nasilno zatrle proteste in aretirale protestnike;

J.  ker je Vietnam aprila 2016 sprejel zakon o dostopu do informacij in spremenjeni zakon o tisku, ki omejujeta svobodo izražanja in zaostrujeta cenzuro, ter uredbe, ki prepovedujejo proteste pred sodišči v času sojenj;

K.  ker je svoboda veroizpovedi v Vietnamu zatirana, pripadniki katoliške cerkve in drugih nepriznanih verstev, kot so Združena vietnamska budistična cerkev in več protestantskih cerkva, ter tudi etnične manjšine Montagnardov pa so še naprej žrtve hudega verskega preganjanja;

L.  ker je med sedmim dialogom o človekovih pravicah med EU in Vietnamom potekala razprava o svobodi izražanja, združevanja, zbiranja, veroizpovedi in prepričanja, pa tudi o dostopu do informacij; ker je EU opozorila na razkroj državljanskih in političnih pravic v Vietnamu; ker je Vietnam spodbudila, naj izda trajna povabila za izvajalce posebnih postopkov OZN;

1.  obsoja sedemletno zaporno kazen za Nguyen Van Hoaja; poudarja, da je samo uveljavljal pravico do svobodnega izražanja; poziva vietnamske oblasti, naj ga nemudoma in brezpogojno izpustijo;

2.  je zaskrbljen zaradi vse pogostejših pridržanj, aretacij in obsodb vietnamskih državljanov, ker so izrazili svoje mnenje;

3.  je zaskrbljen zaradi vse bolj omejujočega pristopa oblasti do svobode izražanja in drugih svoboščin; v zvezi s tem obsoja, da se oblasti zatekajo k fizičnemu in psihološkemu ustrahovanju, zunajsodnim hišnim priporom, pritiskom na odvetnike, delodajalce, stanodajalce in družinske člane aktivistov ter vsiljivemu nadzoru; prav tako je zaskrbljen zaradi omejevanja svobode gibanja, da bi avtorjem spletnih dnevnikov in aktivistom preprečili udeležbo na javnih prireditvah, kot so razprave o človekovih pravicah, in na sojenju kolegom aktivistom;

4.  poziva vietnamske oblasti, naj izpustijo vse državljane, pridržane zaradi miroljubnega uveljavljanja svobode izražanja;

5.  poziva vietnamske oblasti, naj odpravijo vse omejitve za zagovornike človekovih pravic in opustijo njihovo preganjanje ter zagotovijo, da bodo lahko vedno opravljali svoje legitimne dejavnosti v prid človekovih pravic, svobodno in brez strahu pred maščevanjem ali sodnim pregonom;

6.  je globoko zaskrbljen zaradi pogoste uporabe določb o državni varnosti iz vietnamskega kazenskega zakonika;

7.  obsoja Vietnam, ker še naprej uporablja smrtno kazen za nekatere zločine proti državni varnosti, kot določa spremenjeni kazenski zakonik, in ker obsodbe na smrt še vedno izreka; ponavlja, da EU odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in brez izjem; znova poziva vietnamske oblasti, naj uvedejo moratorij na smrtno kazen kot prvi korak k njeni odpravi za vse zločine;

8.  poziva vietnamsko vlado, naj spremeni nekatere člene kazenskega zakonika, vključno z 88. členom o propagandi in 79. členom o dejavnostih za strmoglavljenje vlade, ki po mnenju Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice kršijo mednarodno pravo na področju človekovih pravic, ter poskrbi, da se skrbi glede državne varnosti ne bodo izrabljale kot izgovor za zatiranje človekovih pravic, med drugim svobode izražanja ter svobode veroizpovedi in prepričanja; je zaskrbljen zaradi novega zakona o združevanju ter zakona o veroizpovedi in prepričanju, ki ne ustrezata mednarodnim normam;

9.  poziva Vietnam, naj izda trajno povabilo za izvajalce posebnih postopkov OZN, zlasti posebnega poročevalca o spodbujanju in varstvu pravice do mnenja in izražanja ter posebnega poročevalca o položaju zagovornikov človekovih pravic, ter jim omogoči prost in neoviran dostop do vseh, s katerimi se želijo posvetovati;

10.  pozdravlja, da je Vietnam ratificiral konvencijo OZN proti mučenju, in ga poziva, naj jo dejansko izvaja, med drugim s pripravo rednih in podrobnih poročil, ki jih zahtevajo njene določbe; vztraja, da izjave, pridobljene z mučenjem in drugim slabim ravnanjem, niso zanesljivo dokazno gradivo, na osnovi katerega bi lahko obsodili posameznike, ki so bili obtoženi propagande ali so bili tarča drugih politično motiviranih obtožb;

11.  pozdravlja okrepljeno partnerstvo in dialog o človekovih pravicah med EU in Vietnamom in opozarja na pomen tega dialoga kot ključnega instrumenta, ki bi ga lahko učinkovito uporabili, da bi Vietnamu pomagali in ga spodbujali pri izvajanju potrebnih reform;

12.  pozdravlja dejstvo, da je EU med sedmim dialogom o človekovih pravicah z Vietnamom načela vprašanje svobode izražanja in združevanja ter vse pogostejših primerov pridržanja, aretacij in obsodb; odločno spodbuja Komisijo, naj uvede primerjalna merila in mehanizme za spremljanje, da bi sledila napredku dialoga; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj v rednem dialogu z Vietnamom še naprej razpravljata o svobodi izražanja, tudi med prihodnjim azijsko-evropskim vrhom ASEM v Bruslju leta 2018;

13.  poziva vietnamske oblasti, naj posledice nesreče v pokrajini Ha Tinh, ki je povzročila množični pogin rib v tej regiji in prizadela življenja na tisoče ljudi, odpravijo z zakonodajnimi ukrepi, ki bodo obnovili in oživili lokalno gospodarstvo;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju združenja ASEAN ter vladi in narodni skupščini Vietnama.


Kambodža: prepoved opozicije
PDF 255kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o Kambodži: zlasti o razpustitvi kamboške stranke za rešitev naroda (2017/3002(RSP))
P8_TA(2017)0497RC-B8-0686/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kambodži, zlasti z dne 14. septembra 2017(1),

–  ob upoštevanju obiska delegacije Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v Evropskem parlamentu 30. in 31. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 16. novembra 2017 o razpustitvi kamboške stranke za rešitev naroda,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Kambodžo iz leta 1997,

–  ob upoštevanju lokalnih izjav EU z dne 22. februarja 2017 o političnih razmerah v Kambodži ter izjav tiskovne predstavnice delegacije EU z dne 3. septembra 2017 in z dne 25. avgusta 2017 o omejitvah političnega prostora v Kambodži,

–  ob upoštevanju resolucije (A/RES/53/144) generalne skupščine OZN z dne 8. marca 1999 o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju pariškega mirovnega sporazuma iz leta 1991, ki v členu 15 vsebuje zavezo o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Kambodži, tudi s strani mednarodnih podpisnikov,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja,

–  ob upoštevanju kamboške ustave, zlasti člena 41, v katerem so zapisane pravice in svobode izražanja in zbiranja, člena 35 o pravici do političnega udejstvovanja in člena 80 o parlamentarni imuniteti,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se v Kambodži leta 2017 razmere na področju človekovih pravic še poslabšale in se povečuje število aretacij članov politične opozicije, aktivistov za človekove pravice in predstavnikov civilne družbe;

B.  ker je kamboški parlament leta 2017 sprejel dva niza represivnih sprememb k zakonu o političnih strankah, ki vsebujejo številne omejitve, katerih namen je ovirati opozicijske stranke;

C.  ker je ministrstvo za notranje zadeve 6. oktobra 2017 pred vrhovnim sodiščem vložilo zahtevo za razpustitev Kamboške stranke za rešitev naroda v skladu z zakonom o političnih strankah;

D.  ker je vrhovno sodišče 16. novembra 2017 po koncu enodnevne obravnave razglasilo razpustitev Kamboške stranke za rešitev naroda; ker je poleg tega 118 politikom te stranke za pet let prepovedalo politično udejstvovanje; ker vlada zaradi te odločitve, ki temelji na dveh nizih spornih sprememb zakona o političnih strankah, pred splošnimi volitvami, ki bodo julija 2018, nima več opozicije;

E.  ker kamboške oblasti že leta preganjajo in nadlegujejo člane opozicijske stranke; ker je v Kambodži ostalo manj kot 40 % poslancev Kamboške stranke za rešitev naroda, potem ko so morali preostali njeni poslanci zaradi groženj z aretacijo pobegniti iz države;

F.  ker ima ministrstvo za notranje zadeve obsežna pooblastila za začasno prekinitev delovanja političnih strank na podlagi nejasno določenih meril; ker je ministrstvo za notranje zadeve 2. oktobra 2017 v skladu s členoma 19 in 20 zakona o političnih strankah razpustilo 20 političnih strank;

G.  ker je bil predsednik Kamboške stranke za rešitev naroda Kem Sokha 3. septembra 2017 aretiran in v skladu s členom 443 kamboškega kazenskega zakonika obtožen izdaje, čeprav je užival parlamentarno imuniteto; ker je bila zahteva Kema Sokhe za določitev varščine 26. septembra 2017 zavrnjena, ko se ni mogel udeležiti obravnave, saj je oddelek za zapore izjavil, da mu ne morejo zagotoviti varnosti; ker je bil po podatkih organizacij za človekove pravice 24. novembra 2017 zaslišan, čeprav ni imel ustreznega dostopa do pravnega svetovanja ali zasebne zdravstvene nege; ker je treba ugotoviti njegov pravni status; ker o zahtevi za določitev varščine zdaj odloča vrhovno sodišče; ker mu v primeru obsodbe grozi do 30 let zapora; ker je predsednik sodišča Dith Munti član stalnega odbora vladajoče stranke;

H.  ker vprašanje prilaščanja zemlje v Kambodži ostaja zelo zaskrbljujoče; ker se v Kambodži vztrajno povečuje število aretacij in pridržanj članov politične opozicije, političnih komentatorjev, sindikalistov, borcev za človekove pravice in predstavnikov civilne družbe, vključno s člani organizacije ADHOC 5; ker je zagovornik človekovih pravic Tep Vani iz skupnosti Boeung Kak še vedno v zaporu, kjer služi dveinpolletno kazen v zvezi z mirnim protestom leta 2013; ker je vrhovno sodišče 8. decembra 2017 potrdilo njegovo obsodbo;

I.  ker je bil prejšnji predsednik Kamboške stranke za rešitev naroda Sam Rainsi prisiljen odstopiti zaradi pravnih groženj; ker je bil v odsotnosti obsojen kaznivega obrekovanja in zdaj živi v izgnanstvu; ker so številni poslanci te stranke po razpustitvi opozicije pobegnili iz države; ker so po poročilih organizacij za človekove pravice nekateri zaprosili za azil;

J.  ker ima Kitajska pomembno vpliva na politično življenje v Kambodži in na njeno vlado;

K.  ker je Kambodža deležna najugodnejše ureditve v okviru splošne sheme preferencialov (GSP) EU, in sicer sheme Vse razen orožja; ker je EU Kambodži namenila do 410 milijonov EUR za finančno obdobje 2014–2020, od tega je 10 milijonov EUR namenjenih podpori reforme volilnega procesa v Kambodži;

L.  ker je pravica do politične udeležbe zapisana v členu 41 kamboške ustave; ker je odločitev o razpustitvi Kamboške stranke za rešitev naroda velik odmik od pluralizma in demokracije, ki sta zapisana v kamboški ustavi;

M.  ker je 55 nevladnih organizacij izdalo poziv k novi pariški konferenci o Kambodži, na kateri bi deležniki razpravljali o pravni državi in demokraciji v tej državi, da bi spodbudili kamboško vlado, naj ponovno razmisli o svoji politiki o opozicijskih strankah;

1.  izraža resno zaskrbljenost zaradi razpustitve Kamboške stranke za rešitev naroda; globoko obžaluje, da je bila ta stranka prepovedana, kar dokazuje nadaljnje avtokratske ukrepe predsednika vlade Huna Sena; poziva vlado, naj razveljavi odločitev o razpustitvi kamboške stranke za rešitev naroda, naj izvoljene poslance nacionalnega parlamenta in občinskega sveta vrne na njihove položaje, omogoči polno udeležbo opozicijskih strank v javnem življenju in zagotovi prostor za ukrepanje za medije in organizacije civilne družbe ter odpravi ozračje strahu in ustrahovanja, saj so to pogoji za svobodne, vključujoče in pregledne volitve;

2.  ponavlja resne pomisleke, ki jih je izrazil v prejšnjih resolucijah, o nadaljnjem poslabšanju razmer za opozicijske politike, zagovornike človekovih pravic in člane civilne družbe v Kambodži;

3.  podpira stališče visokega komisarja OZN za človekove pravice, da so obtožbe, usmerjene proti kamboški stranki za rešitev naroda in njenim članom, nejasne, kar velja tudi za pravne določbe v podporo njeni razpustitvi;

4.  meni, da vrhovno sodišče v Phnom Penhu nesprejemljivo posega v pravice Kambodžanov do svobodnega izbiranja političnih predstavnikov volitev teh predstavnikov na nacionalnih volitvah leta 2018; obžaluje odsotnost neodvisnega in nepristranskega sodstva v tej državi;

5.  poziva kamboško vlado, naj razveljavi vse nedavne spremembe zakona o političnih strankah in volilnih zakonov, ki omejujejo svobodo govora in politične svoboščine;

6.  odločno obsoja aretacijo Kema Sokhe in drugih političnih aktivistov; poziva kamboške oblasti, naj nemudoma prekličejo nalog za prijetje opozicijskega voditelja Sama Rainsija in umaknejo vse obtožbe proti njemu ter nemudoma in brezpogojno izpustijo Kema Sohko iz zapora ter umaknejo vse obtožbe proti njemu in drugim opozicijskim poslancem;

7.  izraža resno zaskrbljenost zaradi izvedbe verodostojnih in preglednih volitev v Kambodži leta 2018, potem ko je vrhovno sodišče razpustilo Kamboško stranko za rešitev naroda; poudarja, da volilni proces, iz katerega je bila samovoljno izključena glavna opozicijska stranka, ni legitimen in da so pregledne in konkurenčne volitve ključen instrument za zagotavljanje miru in stabilnosti v državi in vsej regiji;

8.  pozdravlja odločitev EU, da bo umaknila vso volilno podporo, dokler Kambodža ne bo začela reform v skladu z mednarodnimi volilnimi standardi, da bi dosegla napredek na področju demokracije in zaščitila prostor civilne družbe;

9.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini ter posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj uporabita vsa razpoložljiva sredstva, da bi zaščitila temeljne pravice Kambodžanov, da volijo in so izvoljeni, zagotovila pluralizem in demokratična načela, ki bodo strogo v skladu s kamboško ustavo;

10.  opominja kamboško vlado, da mora izpolnjevati svoje obveznosti in spoštovati svoje zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistven element sporazuma o sodelovanju;

11.  poudarja, da je spoštovanje temeljnih človekovih pravic eden temeljnih pogojev za Kambodžo, da bo lahko še naprej koristila preferenčno shemo EU Vse razen orožja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in komisarko Malmström, naj nemudoma pregledata obveznosti Kambodže v okviru konvencij iz člena 19 uredbe o shemi Vse razen orožja; poudarja je treba tarifne preferenciale, ki jih Kambodža trenutno uživa, začasno umakniti, če krši svoje obveznosti v okviru uredbe o shemi Vse razen orožja;

12.  poziva ESZD in Komisijo, naj pripravita seznam posameznikov, odgovornih za razpustitev opozicije in druge hude kršitve človekovih pravic v Kambodži, da bi bilo mogoče zoper nje uveljaviti vizumske omejitve in zamrznitev sredstev;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju ASEAN, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in narodni skupščini Kambodže.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0348.


Salvador: primeri žensk, preganjanih zaradi spontanega splava
PDF 278kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o Salvadorju: primeri žensk, preganjanih zaradi spontanega splava (2017/3003(RSP))
P8_TA(2017)0498RC-B8-0695/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 8, 19, 157, 216 in točke (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

–  ob upoštevanju sedmega poglavja akcijskega načrta EU-CELAC (Skupnost latinskoameriških in karibskih držav) za obdobje 2015–2017 za enakost spolov,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonija, Bolgarija in Avstrija) z dne 19. julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju(2),

–  ob upoštevanju petega razvojnega cilja tisočletja ZN – izboljšanja zdravja mater,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju pregleda pravic žensk v Salvadorju iz februarja 2017, ki ga je pripravil Odbor OZN za odpravo diskriminacije žensk, in njegovih sklepnih ugotovitev,

–  ob upoštevanju 6., 24. in 39. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju, ki jo je Salvador podpisal leta 1996,

–  ob upoštevanju 144. člena ustave Republike Salvador, ki navaja, da mednarodne pogodbe, sklenjene z drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami, veljajo za zakone republike in da v primerih, kjer pogodba in zakon nista skladna, prevlada pogodba,

–  ob upoštevanju okvira za enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet prek zunanjih ukrepov EU v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju izjave delovne skupine OZN o vprašanju diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi z dne 11. maja 2015,

–  ob upoštevanju Medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (Konvencija iz Belem do Para) iz leta 1994,

–  ob upoštevanju salvadorskega zakonodajnega odloka št. 520 (posebni celoviti zakon za življenje žensk brez nasilja),

–  ob upoštevanju 133., 135. in 136. člena salvadorskega kazenskega zakonika,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Husejna ob zaključku njegove misije v Salvadorju z dne 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju prvega člena ustave Republike Salvador,

–  ob upoštevanju salvadorskega zakona o enakosti, enakem obravnavanju in odpravi diskriminacije žensk, sprejetega leta 2016, zakona o življenju brez nasilja za ženske, sprejetega leta 2012, in zakona o celoviti zaščiti otrok in mladostnikov (LEPINA), sprejetega aprila 2009, ki ministrstvu za izobraževanje podeljuje mandat za izvedbo izobraževanja o enakosti spolov in reproduktivnem zdravju ter obravnavanje diskriminacije žensk v izobraževalnem sistemu,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU; ker je pravica do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljna pravica, zapisana v pogodbah in evropski listini o temeljnih pravicah, ter bi se morala v celoti spoštovati, spodbujati in uporabljati v zakonodaji, praksi, sodni praksi in v vsakdanjem življenju;

B.  ker Odbor OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk v 36. in 37. členu sklepnih ugotovitev pregleda pravic žensk v Salvadorju poziva k razveljavitvi salvadorskih zakonov, v skladu s katerimi se splav kaznuje;

C.  ker je bilo od leta 2000 vsaj 120 žensk v Salvadorju sodno preganjanih zaradi splava ali umora, ko je prišlo do smrti ploda v zadnjih mesecih nosečnosti, pri čemer jih je bilo 26 obsojenih umora, 23 pa obsojenih zaradi splava, vsem pa so bile izrečene izjemno dolge kazni, čeprav v skladu z mednarodnimi standardi niso storilke kaznivih dejanj; ker je večina teh žensk mladih in revnih, imajo nizko stopnjo izobrazbe ter prihajajo iz odročnih skupnosti; ker trenutno na sojenje čakata še dva primera; ker je drugostopenjsko sodišče 13. decembra 2017 pregledalo primer Teodore del Carmen Vásquez, potem ko je zadnjih deset let preživela v zaporu, in ker je bila njena pritožba zavrnjena, kazen Evelyn Beatriz Hernandez Cruz pa je bila potrjena oktobra 2017;

D.  ker so ženske iz skupine „Las 17“ med najhuje kaznovanimi ženskami, saj so bile med letoma 2000 in 2011 obsojene na več desetletij zaporne kazni; ker je bila peščica izmed njih izpuščena na prostost, potem ko so sodišča razveljavila predhodne odločbe;

E.  ker je nasilje na podlagi spola velik problem v Salvadorju, podatki pa kažejo, da je vsake tri ure ena ženska žrtev spolnega napada, na primer posilstva, kar pogosto povzroči neželene nosečnosti in grozljivo število feminicidov, le 5 % teh pa je bilo predmet sodnega postopka;

F.  ker morajo javni uslužbenci vseh organov oblasti, vključno z bolnišnicami in klinikami, poročati o pacientih, ki potrebujejo nujno porodniško pomoč, kar je kršitev pravice do zaupnosti do pacienta in ustvarja okolje, v katerem so ženske žrtve stigmatizacije; ker obveznost poročanja o pacientih pomeni, da se ženske, ki utrpijo resne zaplete med nosečnostjo, zaradi strahu pred sodnim preganjanjem in zaporom odločijo, da ne bodo poiskale zdravniške pomoči; ker neporočanje v splošnem velja za kaznivo dejanje;

G.  ker je stopnja ubijanja žensk in deklet na podlagi spola v Salvadorju izjemno visoka; ker je bilo v letih 2015 in 2016 umorjenih 1097 žensk, od januarja do junija 2017 pa 201 ženska; ker je državna policija v Salvadorju zabeležila 3947 prijav spolnih zlorab, med katerimi je bilo po podatkih salvadorske organizacije žensk za mir ORMUSA 1049 primerov posilstev, tudi znotraj družine, 1 873 žrtev pa je bilo mladoletnih ali veljajo za „nezmožne osebe“;

H.  ker ima Salvador visoko stopnjo nosečnosti pri mladostnicah, kar je tudi posledica pomanjkanja spolne vzgoje v šolah; ker so spolne zlorabe in posilstva glavni vzroki za zgodnje nosečnosti; ker je bilo leta 2015 po podatkih ministrstva za zdravje 1445 primerov nosečih deklet, starih med 10 in 14 let;

I.  ker je Salvador leta 1998 splav opredelil kot kaznivo dejanje v vseh okoliščinah, vključno s primeri, ko je zaradi zapletov v nosečnosti ogroženo življenje ženske ali dekleta, in s primeri posilstva ali incesta oziroma primeri, v katerih zarodek ne more preživeti; ker je bila poleg tega leta 1999 sprejeta ustavna sprememba, ki priznava zarodek kot človeško bitje „od spočetja“; ker se lahko tako vsako osebo, ki opravi ali sama povzroči splav še pred nastopom fetalne stopnje, sodno preganja, pri čemer je zagrožena kazen od dveh do osmih let zapora, vendar so v mnogih primerih tožilci zahtevali obtožbo zaradi naklepnega umora, ki pomeni do 50 let zapora; ker zakonodaja, ki bi morda omogočala splav v teh okoliščinah, že od oktobra 2016 čaka na obravnavo v državnem zboru, vendar pa trenutno potekajo razprave glede nadaljnjega napredka;

J.  ker Salvador iz verskih, kulturnih in drugih razlogov ženskam in dekletom še naprej odreka možnost varnega in zakonitega splava, s tem pa krši njihovo pravico do zdravja, življenja ter telesne in duševne celovitosti;

K.  ker je ministrstvo za izobraževanje pred nedavnim pripravilo gradivo za vključitev spolnega in reproduktivnega zdravja v nacionalni šolski učni načrt, a se zaradi odpora različnih akterjev končno objavljeno gradivo osredinja na spolno vzdržnost, čeprav je do starosti 20 let nosečih 42 % žensk;

L.  ker je tveganje umrljivosti mater med mladostnicami, starimi do 16 let, v Latinski Ameriki štirikrat višje; ker se pri 65 % nosečih mladostnic pojavi fistula, zaradi česar vse življenje trpijo hude posledice, tudi resne zdravstvene težave in socialno izključenost; ker je nosečnost v zelo mladih letih nevarna tudi za dojenčke, saj je njihova umrljivost za 50 % višja od povprečja; ker je bilo kar 40 % žensk v tej regiji žrtev spolnega nasilja; ker je 95 % splavov, ki se izvedejo v Latinski Ameriki, opravljenih nevarno;

M.  ker je po poročilih ministrstva za zdravje med letoma 2011 in 2015 14 žensk umrlo zaradi zapletov v zvezi s splavom, 13 jih je umrlo zaradi ektopične nosečnosti, 63 pa zaradi sedanje zakonodaje o prekinitvi nosečnosti; ker je samomor vzrok smrti 57 % nosečnic, starih od 10 do 19 let; ker se mnogo žensk boji zaprositi za zdravniško pomoč, ko trpijo zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo, kar povzroči več smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti; ker to še zlasti prizadene ženske z najmanjšimi ekonomskimi sredstvi, ki ne morejo uporabljati storitev in uveljavljati pravic spolnega in reproduktivnega zdravja;

N.  ker organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International ugotavljata, da so ženske, ki so doživele spontani splav ali rodile mrtvega otroka, v Salvadorju pogosto sodno preganjanje zaradi suma, da so opravile umetno prekinitev nosečnosti; ker medicinsko osebje ženske v takih primerih pogosto prijavi in so nato aretirane, medtem ko so v bolnišnici;

O.  ker strokovnjaki OZN opozarjajo, da odločitev salvadorskih organov pomeni hudo kršitev pravic žensk in deklet do življenja, zdravja ter telesne in duševne celovitosti, s tem pa so ogrožene njihove ekonomske in socialne možnosti;

P.  ker je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice marca 2015 zahteval, naj Salvador pregleda in spremeni svojo zakonodajo o splavu in tako zagotovi, da bo skladna z drugimi pravicami, kot sta pravici do zdravja in življenja; ker pomeni telesno, spolno in duševno nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic;

Q.  ker je Salvador aktivno sodeloval na 61. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk; ker bi morale vse strani še naprej spodbujati pekinška izhodišča OZN za ukrepanje, kar med drugim zadeva dostop do izobraževanja in zdravja kot temeljni človekovi pravici ter spolne in reproduktivne pravice;

R.  ker so organi OZN za spremljanje izvajanja sporazumov, tudi Odbor za človekove pravice in Odbor za odpravo diskriminacije žensk, pozvali več držav Latinske Amerike, naj uvedejo izjeme k omejevalni zakonodaji o splavu, kadar nosečnost ogroža življenje ali zdravje žensk, kadar je plod močno poškodovan in kadar je nosečnost posledica posilstva ali krvoskrunstva;

S.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husejn izrazil pomisleke o položaju žensk in deklet v Salvadorju po tamkajšnjem obisku novembra 2017; ker je pozval Salvador, naj sprejme moratorij na uporabo 133. člena kazenskega zakonika in pregleda primere žensk, ki so zaprte zaradi kaznivih dejanj, povezanih s splavom;

T.  ker so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Konvencija o otrokovih pravicah in Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice izrecno priznali povezavo med nevarnim nezakonitim splavom in visoko stopnjo umrljivosti mater; ker Konvencija proti mučenju določa, da države s popolno prepovedjo splava žensk in deklet v nobenem primeru ne smejo izpostavljati razmeram, ko se jih ponižuje in se z njimi kruto ravna;

U.  ker je splošni redni pregled OZN predstavil 10 priporočil salvadorski državi, da bi uskladila svojo zakonodajo o splavu z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah, vlada pa je vsa zavrnila;

V.  ker bi morale biti ženske, ki so dolžne skrbeti za otroke, in nosečnice v skladu s pravili OZN za ravnanje z zapornicami in ukrepe brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (bangkoška pravila) obsojene na kazni brez odvzema prostosti, kjer je to mogoče in primerno;

W.  ker je preprečevanje nenačrtovanih nosečnosti in zmanjšanje števila mladostnic, ki postanejo matere, prek univerzalnega dostopa do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja eden izmed ciljev trajnostnega razvoja;

1.  izraža močno zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic deklet in žensk, vključno z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami, v Salvadorju in obsoja vse oblike nasilja nad ženskami opozarja, da pomenijo hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet; poudarja, da 7. člen Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ki ga je Salvador ratificiral 3. marca 2016) opredeljuje prisilno nosečnost kot hudodelstvo zoper človečnost in obliko nasilja nad ženskami na podlagi spola, kar je huda kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet;

2.  odločno zavrača obsodbo in zaporno kazen za ženske in dekleta, ki rodijo mrtvega otroka ali doživijo spontani splav, ter poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; meni, da zaradi teh prepričanj ne bi smeli zapreti nikogar;

3.  obsoja preganjanje žensk zaradi splava, dolga obdobja pridržanja pred sojenjem in nesorazmerne kazenske sankcije za ženske, ki želijo opraviti splav, pa tudi odvzem prostosti žensk, ker jih zdravstveno osebje takoj, ko pridejo po zdravstveno oskrbo v bolnišnico, prijavi oblastem, ker se boji, da bo samo kaznovano;

4.  obsoja absolutno kriminalizacijo splava v skladu s 133., 135. in 136. členom kazenskega zakonika ter njene resne in diskriminacijske posledice za ženske, ki so se prisiljene zateči k nevarnim metodam splava in zato močno ogrožajo svoje zdravje in življenje; poziva zakonodajno skupščino Salvadorja, naj upošteva priporočila visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Husejna in priporočilo odbora za Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, da uvede moratorij na njegovo izvajanje;

5.  poziva Salvador, da ženskam in dekletom omogoči varen in zakonit splav; poziva zakonodajno skupščino Salvadorja, naj v zvezi s tem podpre osnutek zakona o reformi 133., 135. in 136. člena kazenskega zakonika, da bi se splav čim bolj dekriminaliziral v primerih, ko nosečnost ogroža življenje ali telesno in duševno zdravje noseče ženske ali dekleta, ko je plod močno in usodno poškodovan ali ko je nosečnost posledica posilstva ali krvoskrunstva;

6.  poziva oblasti v Salvadorju, naj uvedejo moratorij na izvajanje sedanjega zakona in pregledajo pridržanja žensk, obtoženih zaradi spontanega splava, rojstva mrtvega otroka ali kaznivih dejanj, povezanih s splavom, omogočijo dolžno pravno postopanje v postopkih, povezanih s splavom, omogočijo obtoženkam, da sodbo pričakajo na prostosti, in zagotovijo spoštovanje poklicne skrivnosti za zdravstveno osebje in zaupnosti za paciente; obsoja vse kazenske ukrepe zoper ženske in dekleta, ki želijo opraviti splav, pa tudi zoper vse zdravstvene delavce in druge, ki jim pomagajo pri iskanju izvajalca ali izvedejo splav, ter poziva k odpravi teh ukrepov;

7.  opozarja na dolžnost salvadorske vlade, da zaščiti pravice svojih državljanov in uveljavlja pravno državo, ob tem pa spoštuje načelo o domnevi nedolžnosti, po katerem bi morali posamezniki med sojenjem veljati za nedolžne, dokler se jim ne dokaže krivda, za dokazno breme bi morali biti pristojni organi kazenskega pregona, ne posamezni obtoženci, pri tem pa bi morali spoštovati Rimski statut, ki ga je ratificiral tudi Salvador; poziva salvadorske oblasti, naj poskrbijo za usposabljanje javnih uslužbencev, tudi vladnih uradnikov in trgovinskih pogajalcev, na področju enakosti spolov; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj financirata in podpreta ta prizadevanja;

8.  obsoja nečloveško ravnanje v zaporih z mučenjem, osamitvijo zapornikov in prepovedjo družinskih obiskov; poziva salvadorsko vlado, naj ratificira opcijski protokol h Konvenciji proti mučenju kot ukrep za preprečevanje mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja v vseh zaporih in krajih za pridržanje; poziva, naj se neodvisnim mednarodnim organizacijam odobri dostop do centrov za pridržanje; poziva oblasti, naj izboljšajo razmere in položaj zapornic in jim omogočijo dostop do sanitarnih izdelkov ter jim s tem zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic;

9.  opominja vlado in sodstvo, da sta dolžna spoštovati mednarodne standarde enakega dostopa do sodnega varstva ter načel, ki vsem posameznikom zagotavljajo pošteno sojenje, ter da je krivdo mogoče dokazati samo na podlagi konkretnih in ustreznih dokazov, kar je v skladu z Rimskim statutom, ki ga je podpisal in ratificiral tudi Salvador; poziva vlado, naj da na voljo zadostna javna sredstva za pravno zastopanje tistih, ki si ga ne morejo privoščiti;

10.  poziva, naj pravosodje Teodori del Carmen Vásquez in Evelyn Beatriz Hernandez Cruz zagotovi pošteno sojenje z vsemi jamstvi in naj razveljavi njuni obsodbi; izraža solidarnost s kampanjo „Las 17“ za ženske, ki so bile za spontani splav, mrtvorojene otroke in druge obporodne zaplete neupravičeno obsojene na zaporne kazni do 40 let; izraža solidarnost z vsemi Salvadorkami, ki so jim sodili iz podobnih razlogov ali ki so jih obsodili zaradi umora; poziva pristojne organe, naj ponovno preučijo vse te zadeve in obsojenke pomilostijo;

11.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikega števila otroških nosečnosti v Salvadorju; poziva salvadorske oblasti, naj izpolnijo svoje mednarodne obveznosti in zaščitijo človekove pravice, tako da bodo imela vsa dekleta dostop do vseh razpoložljivih informacij in zdravstvenih storitev za obvladovanje močno tveganih nosečnosti, ki so posledica posilstva;

12.  obžaluje, da o telesih žensk in deklet, zlasti pa o njihovem spolnem zdravju in reproduktivnih pravicah, še vedno potekajo ideološki spori, in poziva Salvador, naj prizna neodtujljivo pravico žensk in deklet do telesne celovitosti in samostojnega odločanja glede pravice do prostovoljnega načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava in podobnega; meni, da sta splošna prepoved splava iz zdravstvenih razlogov in splava pri nosečnostih, ki so posledica posilstva in incesta, ter zavrnitev brezplačnega zdravstvenega varstva v primeru posilstva v bistvu mučenje;

13.  pozdravlja, da je bil po nadstrankarskem glasovanju članic salvadorske zakonodajne skupščine sprejet celovit posebni zakon o življenju žensk brez nasilja, in opozarja salvadorske oblasti, da ga je treba v celoti izvajati, še posebej obveznost, da se ženske in dekleta zaščiti pred nasiljem;

14.  pozdravlja, da je Salvador nedavno uvedel politiko spolnega in reproduktivnega zdravja, pa tudi program „Ciudad Mujer“, s katerim so po vsej državi vzpostavili storitve za 1,5 milijona žensk, še posebej z ozaveščanjem in informacijami o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah, ki so s tem povezane; podpira cilje programa in izrecno poziva salvadorsko vlado, naj omogoči obveščanje o sodobni kontracepciji in ustreznih storitvah ter si prizadeva za celovito spolno vzgojo v javnih šolah;

15.  poziva Svet, naj si pospešeno prizadeva, da bo lahko EU ratificirala in izvajala Istanbulsko konvencijo in bo zagotovljena skladnost med notranjimi in zunanjimi ukrepi EU zoper nasilje nad otroki, ženskami in dekleti;

16.  poziva Svet, naj vprašanje varnega in zakonitega splava vključi v smernice EU o posilstvih žensk in deklet ter nasilju nad njimi; poudarja, da je univerzalno omogočanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezanih pravic temeljna človekova pravica;

17.  poziva vodje držav in vlad EU-CELAC, naj na svojem vrhu namenijo več prostora nasilju na podlagi spola v akcijskem načrtu EU-CELAC, da bo mogoče izdelati jasen časovni načrt delovanja in izvedbenih ukrepov, na podlagi katerih bo dovolj pozornosti posvečene preprečevanju, preiskovanju in kaznovanju vseh nasilnih dejanj nad ženskami, za žrtve pa predvidena primerna odškodnina;

18.  pozdravlja, da je delegacija EU v Salvadorju sklenila, da bo z nacionalnimi organi obravnavala vprašanje pravic žensk, tudi inkriminacije splava; vztraja, da je treba to vprašanje prednostno obravnavati, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj redno poroča Parlamentu o ukrepih na tem področju; vztraja, da mora delegacija EU nuditi vso ustrezno podporo ženskam, ki so trenutno v zaporu zaradi kaznivih dejanj, povezanih s splavom, tudi tako, da jih redno obiskuje, pomaga njihovim sorodnikom in nudi pravno pomoč;

19.  opozarja EU na njene zaveze iz okvira za enakost spolov in krepitev vloge žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremlja revizijske postopke na kraju samem, Komisijo pa, naj poskrbi, da bo evropsko razvojno sodelovanje temeljilo na spoštovanju človekovih pravic, posebna pozornost pa namenjena enakosti spolov in boju proti vsem oblikam spolnega nasilja nad ženskami in dekleti; poziva države članice in institucije EU, naj povečajo podporo lokalnim zagovornikom človekovih pravic in nevladnim organizacijam, ki se borijo za pravice žensk in deklet, zlasti spolno in reproduktivno zdravje in s tem povezane pravice ter načrtovanje družin v Salvadorju in njihovo financiranje;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, organom Salvadorja, Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice, Srednjeameriškemu parlamentu, Latinskoameriškemu parlamentu, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.
(2) UL L 224, 6.9.2003, str. 1.


Razmere v Afganistanu
PDF 189kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razmerah v Afganistanu (2017/2932(RSP))
P8_TA(2017)0499RC-B8-0678/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju rezultatov bruseljske mednarodne konference o Afganistanu, ki je potekala 5. oktobra 2016 in ki ji je sopredsedovala Evropska unija,

–  ob upoštevanju preteklih resolucij o Afganistanu, zlasti resolucije z dne 26. novembra 2015 o Afganistanu, zlasti o pobojih v provinci Zabul(1) in z dne 13. junija 2013 o pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in Afganistanom(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Afganistanu z dne 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta OZN z dne 14. septembra 2016 o razmerah v Afganistanu,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2344 (2017) in mandata misije pomoči OZN v Afganistanu (UNAMA),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 24. julija 2017 Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Elementi strategije EU za Afganistan (JOIN(2017)0031),

–  ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 13. februarja 2017 z naslovom „Pakistan Coercion, UN Complicity: The Mass Forced Return of Afghan Refugees“ (Prisila Pakistana, sostorilstvo OZN: množično prisilno vračanje afganistanskih beguncev),

–  ob upoštevanju četrtletnega poročila posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana, predstavljenega v kongresu Združenih držav Amerike 30. januarja 2017,

–  ob upoštevanju dogovora EU in Afganistana o skupnih nadaljnjih ukrepih glede migracijskih vprašanj, podpisanega 3. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom, podpisanega 18. februarja 2017,

–  ob upoštevanju poročila OZN o ravnanju s priporniki, pridržanimi med konfliktom v Afganistanu, iz aprila 2017,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija in njene države članice že od leta 2001 sodelujejo z Afganistanom in širšo mednarodno skupnostjo v boju proti terorizmu in ekstremizmu, ob tem pa si prizadevajo doseči trajen mir in razvoj; ker so ti cilji in ves že doseženi napredek ogroženi zaradi povečevanja uporniških in terorističnih pritiskov, gospodarstva v težavah in politične nestabilnosti;

B.  ker so Evropska unija in države članice od leta 2002 prispevale že milijarde evrov za humanitarno in razvojno pomoč ter podporo Afganistanu; ker so se EU in njene države članice na bruseljski konferenci o Afganistanu oktobra 2017 zavezale nameniti 5 milijard EUR od skupno 13,6 milijarde EUR, kolikor je bilo Afganistanu obljubljeno za obdobje 2017–2020;

C.  ker so zagotavljanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja v tranzicijskem obdobju v Afganistanu ter v desetletju njegovega spreminjanja (2015–2024) bistveni za vzpostavitev stabilne in napredne države;

D.  ker se je od leta 2001 življenjski standard v zadnjih 15 letih najbolj povišal, in sicer se je zaradi dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe in izobraževanja ter okrepljene vloge žensk bruto domači proizvod na prebivalca povečal za petkrat, pričakovana življenjska doba pa podaljšala za 15 let; ker se je po podatkih posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana od padca talibanov leta 2001 število šolarjev v osnovnih šolah povečalo z milijona večinoma dečkov, na skoraj devet milijonov učencev v letu 2015, od tega je 39 % deklic;

E.  ker sta Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 24. julija 2017 objavili skupno sporočilo o strategiji EU za Afganistan; ker štiri prednostna področja EU, ki so bistvena za doseganje napredka v Afganistanu, zajemajo: (a) spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti; (b) krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje dobrega upravljanja in krepitve vloge žensk; (c) spodbujanje gospodarskega in človekovega razvoja; (d) reševanje izzivov, povezanih z migracijami;

F.  ker je reformni program vlade narodne enotnosti po krizi v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2014 obstal, kar se odraža v vedno bolj nestabilnih političnih razmerah; ker je stopnja brezposelnosti v Afganistanu 39-odstotna in več kot 39 % prebivalstva živi v revščini;

G.  ker splošno razširjena korupcija, prepleteni sistemi nepotizma in nezmožnost politično razdrobljene afganistanske vlade, da bi izvedla reforme, ogrožajo razvoj ali izničujejo pretekle dosežke;

H.  ker misija OZN za pomoč v Afganistanu (UNAMA), ki je bila ustanovljena leta 2002, podpira afganistansko vlado pri njenih prizadevanjih za vzpostavitev miru, varstvo človekovih pravic in dobro upravljanje; ker varnostni svet OZN vsako leto podaljša njen mandat, nazadnje je bil soglasno podaljšan do leta 2018;

I.  ker se lahko sedanja nestabilnost kljub doseženemu socialno-ekonomskemu in političnemu napredku v zadnjih letih zaradi ponovnega vzpona talibanov, Al Kaide in na novo ustvarjene Islamske države v Afganistanu, na primer njene nove lokalne podružnice (Islamska država province Horasan), hitro prelevi v obsežnejše spopade; ker je bilo v nedavnem poročilu UNAMA zabeleženo največje število žrtev od leta 2009, saj je leta 2016 umrlo 11 318 civilistov, medtem ko jih je od januarja do septembra 2017 umrlo že 8019; ker se je zaradi tega povečalo tudi preseljevanje v Evropo;

J.  ker se bo sedanjemu kontingentu 8400 vojakov ZDA v sklopu nove strategije ZDA za Afganistan in južno Azijo pridružilo še 4000 vojakov; ker ZDA v svoji novi strategiji od Pakistana zahtevajo, naj ne daje več zatočišča in podpore teroristom, Republiko Indijo pa pozivajo, naj pomaga stabilizirati razmere v regiji; ker bo misija Odločna podpora (Resolute Support) pod vodstvom zveze NATO povečala število vojakov s sedanjih 13 000 na 16 000; ker se bo nova strategija ZDA opirala na pristop pogojevanja, ko bodo v okvir vojaških prizadevanj vključeni tudi diplomatski in gospodarski sporazumi;

K.  ker se Afganistan sooča z doslej najbolj množičnim vračanjem svojih državljanov z veljavnimi dokumenti ali brez dokumentov, zlasti iz Pakistana; ker v Iranu živita približno dva milijona Afganistancev brez veljavnih dokumentov in milijon Afganistancev s statusom begunca, ki se bodo vrnili v Afganistan; ker je po navedbah posebne poročevalke OZN o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb zaradi konflikta v tej državi več kot 1,8 milijonov razseljenih oseb, v letu 2016 pa je na druga, varnejša območja v državi zbežalo rekordnih 650 000 ljudi, kar je v povprečju 1500 ljudi na dan; ker smo bili v drugi polovici leta 2016 priča največjemu porastu števila afganistanskih beguncev, ki so jih vračali iz Pakistana, v zadnjih desetih letih, saj je njihovo število s 55 000 leta 2015 naraslo na 370 000;

L.  ker je Republika Indija največja regionalna donatorica za Afganistan, saj je zagotovila približno 3 milijarde USD podpore, odkar je bila leta 2001 strmoglavljena talibanska vlada; ker je bila s temi sredstvi financirana tudi gradnja več kot 200 šol v Afganistanu, afganistanskih dijakom in študentom je bilo podeljenih več kot 1000 štipendij, približno 16 000 Afganistancev pa je dobilo možnost študija v Indiji; ker je Indija zagotovila tudi pomoč pri izgradnji najpomembnejše infrastrukture, kot je približno 4000 km cest v Afganistanu, z najpomembnejšo avtocesto med mestoma Zarandž in Dilaram, jez Salma, električni daljnovodi in stavba afganistanskega parlamenta;

M.  ker ima nestabilnost v Afganistanu negativne posledice za gospodarstvo in varnost v Iranu in vsej širši regiji; ker je afganistansko gospodarstvo močno odvisno od proizvodnje maka, ki je v zadnjih letih močno narasla in povzročila velik porast uporabe drog v sosednjem Iranu; ker talibani z nezakonito trgovino z drogami financirajo svoje dejavnosti; ker bi omejitev tega trgovanja in uvedba nadomestnih gospodarskih dejavnosti koristila tako Iranu kot Afganistanu; ker je afganistanski opij glavni vir heroina v EU; ker je za omejitev pretoka opiatov na ruski in evropski trg potrebno sodelovanje z Iranom in drugimi sosednjimi državami, namreč s Tadžikistanom, Turkmenistanom in Uzbekistanom;

N.  ker bodo nove razsežnosti infrastrukture preobrazile prihodnost Afganistana, saj bodo tej državi, ki sodi med najrevnejše na svetu, ponudile povsem nove ekonomske in socialne možnosti; ker bo novi program za razvoj infrastrukture privabil pozitivne in naraščajoče regionalne naložbe v okviru nove svilne poti;

O.  ker poročila navajajo, da ima Afganistan neizkoriščene zaloge rudnin v vrednosti med enim in tremi bilijoni dolarjev; ker je nezakonito rudarjenje velik problem, ki bi lahko ta potencial za razvoj Afganistana prelevil v vir spopadov in nestabilnosti; ker je rudarstvo drugi največji vir dohodkov talibanov;

1.  priznava, da se Afganistan kljub precejšnjim mednarodnim prizadevanjem v daljšem časovnem obdobju še vedno sooča z resnim konfliktom, ki znatno ovira njegov gospodarski in socialni razvoj; opozarja, da so po tej državi skoraj 40 let pustošile vojne in spopadi; ponovno poudarja, da so cilji Evropske unije spodbujanje miru, stabilnosti in regionalne varnosti, krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, spodbujanje dobrega upravljanja in krepitve vloge žensk, podpiranje gospodarskega in človeškega razvoja ter reševanje izzivov, povezanih z migracijami;

2.  opozarja, da je Afganistan v zadnjem desetletju in pol dosegel napredek na političnem, varnostnem, ekonomskem in razvojnem področju; poudarja, da se je BDP na prebivalca povečal za petkrat, pričakovana življenjska doba za skoraj 15 let, in da se je število deklic, ki obiskujejo šolo, v primerjavi z letom 2001 občutno povečalo in danes znaša približno 40 % skupnega števila 8 do 9 milijonov otrok; poudarja, da nič od navedenega ne bi bilo mogoče brez zavzetosti afganistanskega prebivalstva in zavezanosti mednarodne skupnosti, sredstev, znanja in osebja na terenu; poudarja, da je doseženi napredek še vedno zelo krhek in lahko hitro nazaduje; poudarja, da bo za napredek treba izvesti nadaljnje reforme, vzpostaviti stabilne odnose s sosedami in zagotoviti potrebno raven varnosti in stabilnosti;

3.  izraža priznanje prizadevanjem in spoštovanje požrtvovalnosti mednarodne skupnosti, ki Afganistanu zagotavlja varnost z več kot desetletje trajajočo operacijo Nespremenljiva svoboda in misijo ISAF v Afganistanu, med katero je umrlo skoraj 3500 vojakov in vojakinj; pozdravlja misijo Odločna podpora, ki pod vodstvom 39 držav Nata poteka od 1. januarja 2015 in katere cilj je zagotavljati usposabljanje, nasvete in pomoč afganistanskim varnostnim silam in institucijam; želi pohvaliti velike žrtve afganistanskih obrambnih in varnostnih sil, ki v boju proti upornikom vsako leto utrpijo velike izgube; opozarja na letni prispevek mednarodne skupnosti v višini približno 1 milijarde USD za podporo financiranju teh sil do leta 2020;

4.  pozdravlja zavezanost afganistanske vlade izvajanju nacionalne strategije, usmerjene v politično, socialno, gospodarsko in varno okolje, ki bo Afganistanu omogočilo mir, varnost in trajnost, kot je poudarjeno v sklepih ministrske konference o Afganistanu, ki je potekala v Bruslju 5. oktobra 2016; poziva, naj se delovno mesto predsednika vlade vnese v afganistansko ustavo, da se državi omogoči večja politična stabilnost; poziva afganistansko vlado, naj zagotovi pregleden volilni proces v letu 2018; poziva afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija, naj svojo javno izraženo zavezanost varstvu pravic in svoboščin dopolni s hitrim in odločnim začetkom izvajanja zakonodaje za njihovo zaščito;

5.  poudarja, da je edina pot naprej mirovni proces pod vodstvom in pristojnostjo Afganistana, ki bo brez zadržkov vključeval vso civilno skupnost in vse strani v konfliktu; želi spomniti afganistansko vlado, da se morajo za uresničitev razvoja ter spodbujanje miru in stabilnosti notranjepolitičnimi spori končati; poziva EU, naj dejavno podpira program za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključitev nekdanjih upornikov pod vodstvom Afganistana;

6.  poudarja pomen Afganistana za stabilnost v svoji regiji; poudarja, da je varen, stabilen in uspešen Afganistan bistven za mir in stabilnost v vsej regiji; v zvezi s tem ponovno opozarja na pomen regionalnih partnerjev, kot so države srednje Azije, Iran, Kitajska, Indija in Pakistan; spodbuja jih h konstruktivnemu sodelovanju, da bi izvedli resničen pogajalski proces, usmerjen v rezultate in brez pogojevanja; je seznanjen z dejavnostmi štiristranske usklajevalne skupine o Afganistanu, ki jo sestavljajo ZDA, Kitajska, Afganistan in Pakistan in je bila ustanovljena decembra 2015;

7.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so se varnostne razmere v Afganistanu kljub političnemu dogovoru po predsedniških volitvah leta 2014 poslabšale, število terorističnih napadov pa se je pomnožilo; je zaskrbljen zaradi nadaljevanja talibanske ozemeljske širitve in nedavne okrepitve terorističnih skupin Islamske države in Al Kaide; opozarja, da je bilo po podatkih posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Afganistana (SIGAR) od januarja do novembra 2016 ubitih 6785 in ranjenih 11 777 pripadnikov afganistanskih sil, UNAMA pa je poročala o 3-odstotnem povečanju števila smrtnih žrtev med civilisti (3498 mrtvih, 7920 ranjenih) v letu 2016 v primerjavi letom poprej; izraža obžalovanje zaradi vse slabših varnostnih razmer, ki kriminalnim združbam omogočajo ugrabitve afganistanskih in tujih državljanov, vključno s humanitarnimi delavci;

8.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nastanka Islamske države v provinci Horasan, kar je zadnji element, ki prispeva k povečanju krhkosti varnostnih razmer v Afganistanu; poudarja, da poleg svojega oporišča na vzhodu države (Nangarhar) poskuša uveljavljati svojo prisotnost na severu države s pomočjo Islamskega gibanja Uzbekistana; poudarja, da bodo, če se bo to zgodilo, nastale ugodne razmere za nudenje zatočišča tujim borcem in vojakom, ki bežijo iz Iraka in Sirije, zaradi vojaškega neuspeha v teh dveh državah;

9.  poudarja pomen pristnega notranjega procesa sprave; poudarja, da se je treba boriti proti radikalizaciji, ekstremizmu in novačenju v teroristične organizacije; poudarja, da je boj proti terorizmu in financiranju terorističnih dejavnosti ključen za ustvarjanje okolja, ki bo prispevalo k varnosti v Afganistanu;

10.  opozarja, da so slabe zmogljivosti afganistanskih obrambnih in varnostnih sil (ANDSF) in državne policije ena največjih težav, ki ogrožajo varnost in obnovo Afganistana; pozdravlja neprekinjeno osredotočanje EU na krepitev vloge in pravic afganistanskih žensk ter priznava potrebo po usposabljanju policistk; pozdravlja zavezanost Republike Indije do pomoči Afganistanu z vojaško opremo, saj je decembra 2015 afganistanski vojski zagotovila vojaško usposabljanje več tisoč članov afganistanskega varnostnega osebja, kar je bistveno pripomoglo k okrepitvi vojaške zmogljivosti Afganistana v skladu s ciljem misije pod vodstvom Nata Odločna podpora (Resolute Support) za usposabljanje, svetovanje in pomoč afganistanskim varnostnim silam in institucijam, ki se je začela januarja 2015; meni, da je opravljeno delo in sodelovanje z Republiko Indijo in Afganistanom pri infrastrukturnih projektih ter humanitarni pomoči spodbudno;

11.  meni, da mora biti boj proti korupciji v afganistanskih vladnih institucijah stalna in ključna prednostna naloga zaradi vseh negativnih neposrednih vplivov korupcije na kakovost upravljanja v državi; poziva afganistansko vlado, naj poveča politično vključenost, okrepi odgovornost in dejavno preprečuje kulturo korupcije in nepotizma; pozdravlja ustanovitev protikorupcijskega pravosodnega centa v Afganistanu junija 2016; poleg tega je seznanjen s pozivom misije UNAMA po neprekinjeni podpori in pomoči mednarodne skupnosti pri prizadevanjih afganistanske vlade v boju proti korupciji;

12.  poziva afganistansko vlado in njene regionalne partnerje, zlasti Iran, k boju proti nedovoljenemu trgovanju s prepovedanimi drogami in nedovoljenemu rudarjenju ter k medsebojnemu usklajevanju za odpravo teh nezakonitih praks, ki ogrožajo stabilnost v regiji; želi opomniti vse strani, da so to glavni viri financiranja terorističnih organizacij v regiji; ugotavlja, da mora biti ves nadaljnji razvoj rudarstva trajnosten in koristen za vse prebivalstvo v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja zatiranje, nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, prisvajanje zemljišč ter nezakonite odvzeme lastnine in izsiljevanje, ki jih izvajajo vojni poglavarji; opozarja, da imata proizvodnja in trgovina z opijem v Afganistanu uničujoče posledice za lokalno prebivalstvo in splošno varnost v državi;

13.  pozdravlja članstvo Afganistana pri pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji; poziva afganistansko vlado, naj poveča preglednost v rudarskem sektorju in naj oblikuje stroge zahteve za dovoljenja in nadzor, da bi zagotovili trajnost v ekstraktivni industriji; poziva vlado, naj okrepi prizadevanja za zaščito pomembnih javnih virov, kot so zemlja in minerali, pred tem, da bi jih izkoriščale kriminalne in uporniške mreže;

14.  podpira prebivalce Afganistana in vztraja, da morajo vse strani, vpletene v konflikt, spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravice vseh članov družbe, zlasti manjšin, žensk in otrok, ki so zaradi razmer še bolj prizadeti; poziva afganistanske oblasti, naj v celoti izvajajo akcijski načrt OZN in Afganistana, podpisan 30. januarja 2011 v Kabulu, v zvezi z običajem „bača bazi“, ki omogoča rehabilitacijo otrok žrtev spolne zlorabe; še zlasti obsoja napade na bolnišnice in zdravstvene domove, šole in humanitarne operacije; najostreje obsoja stalne kršitve človekovih pravic in barbarsko nasilje, ki ga izvajajo talibani, Islamska država in Al Kaida nad afganistanskim prebivalstvom; opozarja na tveganja v zvezi z vrnitvijo nekdanjih vojnih zločincev, zlasti ustanovitelja skupine Hizb E Islami Gulbudina Hekmatjarja, ki ga so ga ZDA leta 2003 razglasile za terorista in ga povezujejo s povečano navzočnostjo Islamske države v Afganistanu;

15.  je zelo zaskrbljen zaradi porasta nasilja nad ženskami in odprave pravic žensk ter nad življenjskimi razmerami na območjih, ki jih nadzorujejo talibani v Afganistanu; znova poziva afganistanski parlament in afganistansko vlado, naj razveljavita vse zakone, ki vsebujejo elemente diskriminacije žensk ter so v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki jih je država podpisala; pozdravlja, da je pomoč EU Afganistanu osredotočena na krepitev vloge žensk in na vključevanje načela enakosti med spoloma, zlasti pa dejstvo, da kar 53 % programov EU kot pomemben cilj vsebuje enakost spolov; v celoti podpira polno izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti ter drugih notranjih ukrepih za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklet v Afganistanu, pa tudi za boj proti nasilju nad ženskami;

16.  poziva vladi Afganistana in Pakistana ter druge regionalne akterje, naj si skupaj prizadevajo za vzpostavitev mirovnega sporazuma v Afganistanu, stalni socialno-ekonomski razvoj in večjo notranjo stabilnost, pa tudi za sodelovanje na področju varnosti in terorizma, ter spodbuja k izmenjavi obveščevalnih podatkov in sodelovanju v boju proti teroristom in skrajnežem na obeh straneh meje; poziva vse afganistanske regionalne akterje, naj se brez zadržkov zavežejo preglednemu sodelovanju v boju proti terorizmu;

17.  ponovno poudarja, da mora mednarodna skupnost še naprej sodelovati v Afganistanu in prispevati k obnovi države, razvoju gospodarstva in boju proti terorizmu; poudarja pomen stalne pomoči Afganistanu in pozdravlja, da so EU in države članice na bruseljski konferenci potrdile svojo finančno udeležbo; poziva zlasti k podpori pobud, ki obravnavajo prednostne potrebe notranje razseljenih oseb in beguncev, ki se vračajo;

18.  priznava odgovornost EU in držav članic, da spoštujejo pravico do prošnje za mednarodno zaščito in sodelujejo v programih UNHCR za preselitev; poudarja, da je pravica in možnost, da prosilci za azil na varen in zakonit način poiščejo zatočišče, bistvena za preprečevanje smrtnih žrtev med njimi;

19.  je seznanjen, da je bil med EU in Afganistanom sklenjen neuradni dogovor o skupnih nadaljnjih ukrepih za ponovni sprejem; obžaluje, da ni pri sklepanju tega sporazuma ni bilo parlamentarnega in demokratičnega nadzora; poziva vlade v regiji, naj Afganistancev ne vračajo v domovino; poudarja, da taka dejanja pomenijo neposredno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in da naraščajoče število tako obravnavanih beguncev samo krepi teroristične skupine ter povečuje nestabilnost v regiji; poudarja, da deportacije v Afganistan resno ogrožajo življenje povratnikov, zlasti samskih oseb, ki v državi nimajo mreže sorodnikov ali prijateljev in imajo zato le malo možnosti preživetja; poudarja, da morata biti pomoč in sodelovanje EU prilagojena ciljem za doseganje razvoja in rasti v tretjih državah ter zmanjšanju in morebitnemu izkoreninjenju revščine, ne pa spodbujanju tretjih držav, da sodelujejo pri vračanju migrantov brez urejenega statusa, nasilnem odvračanju ljudi od selitve ali ustavljanju tokov beguncev proti Evropi (resolucija Parlamenta z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vlogi zunanjega delovanja EU(3));

20.  je seznanjen z odločitvijo tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo domnevnih hudodelstev zoper človečnost v Afganistanu od leta 2003;

21.  poziva afganistanske oblasti, naj vse smrtne kazni pretvorijo v druge oblike kaznovanja in ponovno uvedejo moratorij za usmrtitve z namenom, da se smrtna kazen trajno odpravi; poziva afganistansko vlado, naj začne v celoti izvajati nacionalni načrt za odpravo mučenja, in obžaluje poročila o tem, da so vse vpletene strani v Afganistanu mučile pripornike, pridržane v konfliktu, in slabo ravnale z njimi;

22.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi množičnega povečanja števila notranje razseljenih oseb v letu 2016 – več kot 600 000 na novo razseljenih oseb, kar bi lahko povzročilo veliko humanitarno krizo; spodbuja vse strani, naj poskrbijo za te ranljive afganistanske državljane, ter poziva afganistansko vlado, naj pomaga pri njihovem ponovnem vključevanju v afganistansko družbo; poudarja, da bo v skladu z ocenami afganistanskih organov, agencij OZN in drugih humanitarnih agencij, do konca leta 2017 humanitarno pomoč potrebovalo več kot 9,3 milijona ljudi;

23.  pozdravlja, da je začel začasno veljati sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, ki sta 1. decembra 2017 ga podpisali Evropska unija in Afganistan in je prvi zavezujoči okvir za odnose med podpisnicama; prav tako spodbuja države članice EU, naj hitro ratificirajo sporazum, da bo lahko začel v celoti veljati;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Afganistana.

(1) UL C 366, 27.10.2017, str. 129.
(2) UL C 65, 19.2.2016, str. 133.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0124.


Položaj Rohingejcev
PDF 268kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o položaju Rohingejcev (2017/2973(RSP))
P8_TA(2017)0500RC-B8-0668/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju rohinških muslimanov, zlasti z dne 14. septembra 2017(1), 7. julija 2016(2) in 15. decembra 2016(3), ter o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji z dne 13. junija 2017(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Mjanmaru/Burmi z dne 16. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju pripomb podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini v bangladeškem mestu Cox’s Bazar 19. novembra 2017,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. septembra 2017 o razmerah v zvezni državi Rakhine, z dne 11. septembra 2017 o najnovejšem dogajanju v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru in obmejni regiji v Bangladešu, z dne 20. novembra 2017 o Mjanmaru/Burmi ter z dne 23. novembra 2017 o podpisu dvostranskega sporazuma o vračanju med mjanmarsko in bangladeško vlado,

–  ob upoštevanju obiska komisarja EU za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa v severnem delu zvezne države Rakhine maja 2017,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 1. junija 2016 z naslovom „Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo“ (JOIN(2016)0024),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost o tretjem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom z dne 25. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o apatridnosti z dne 4. decembra 2015,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Mjanmarom in Bangladešem o repatriaciji Rohingejcev iz Bangladeša v Mjanmar, ki je bil podpisan 23. novembra 2017,

–  ob upoštevanju predsedniške izjave varnostnega sveta OZN o nasilju v zvezni državi Rakhine z dne 6. novembra 2017,

–  ob upoštevanju osnutka resolucije o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, ki jo je 16. novembra 2017 odobril tretji odbor generalne skupščine OZN,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 20. junija 2016 o človekovih pravicah rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru ter poročila posebne poročevalke OZN o človekovih pravicah v Mjanmaru z dne 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju 27. posebnega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice o človekovih pravicah manjšinske populacije rohinških muslimanov in drugih manjšin v mjanmarski zvezni državi Rakhine,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

–  ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta Sveta OZN za človekove pravice (UNHCR) za odpravo apatridnosti za obdobje 2014–2024,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju končnega poročila svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

–  ob upoštevanju listine združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru/Burmi živi približno milijon Rohingejcev, pripadnikov pretežno muslimanske manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, odrekanjem pravice do zdravstvene oskrbe in izobraževanja, podhranjenostjo in neustrezno prehransko varnostjo, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem njihovih političnih pravic;

B.  ker Rohingejci spadajo med najbolj preganjane manjšine na svetu in ker se jim odrekajo polne državljanske pravice, z mjanmarskim zakon o državljanstvu iz leta 1982 pa so postali apatridi; ker so Rohingejci večinoma zaprti v taboriščih, njihovo gibanje znotraj in zunaj zvezne države Rakhine pa je strogo omejeno;

C.  ker so najnovejši napadi na varnostne postojanke avgusta 2017 povzročili popolnoma nesorazmeren odziv mjanmarske vojske, ki je zagrešila več hudih kršitev človekovih pravic Rohingejcev;

D.  ker je od avgusta 2017 več kot 646 000 Rohingejcev pobegnilo na varno v sosednji Bangladeš, beg pa je potekal v grozljivih razmerah; ker naj bi skupno število rohinških beguncev v Bangladešu do konca leta 2017 preseglo milijon; ker je na ducate ljudi, tudi žensk in otrok, med begom umrlo, več kot 400 000 ljudi pa potrebuje zdravstveno oskrbo in pomoč v hrani; ker umore, posilstva in mučenje Rohingejcev ter požiganje njihovih vasi uporabljajo kot orodje za povzročitev trajne škode socialni strukturi Rohingejcev ter travmatiziranje prebivalstva;

E.  ker so mejo med Mjanmarom in Bangladešem militarizirali in minirali, da bi ljudem preprečili prečkanje meje;

F.  ker je po podatkih agencij OZN dostop za humanitarne organizacije še vedno zelo omejen tudi za dostavljanje hrane, vode in zdravil Rohingejcem;

G.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein 10. septembra 2017 razglasil, da so razmere v Mjanmaru klasičen primer etničnega čiščenja, 5. decembra 2017 pa, da ni mogoče izključiti, da mjanmarske državne sile izvajajo genocidna dejanja nad rohinškimi muslimani; ker so pri organizaciji Amnesty International položaj manjšin v državi Rakhine opisali kot „apartheid“, Svet OZN za človekove pravice pa je obsodil „zelo verjetno izvajanje hudodelstev proti človečnosti“ v Mjanmaru;

H.  ker so na donatorski konferenci 23. oktobra 2017 v Ženevi, na kateri so sodelovali UNHCR, Urad Organizacije združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA), Mednarodna organizacija za migracije (IOM), Evropska unija in vlada Kuvajta, zagotovili donacije za pomoč v skupnem znesku 344 milijonov USD, pri čemer bo več kot polovico tega zneska prispevala EU;

I.  ker sta vladi Mjanmara in Bangladeša podpisali nezavezujoč memorandum o soglasju, s katerim naj bi zagotovili varno vrnitev rohinških beguncev, ki so se zatekli v Bangladeš; ker je podpredsednica/visoka predstavnica podpis memoranduma o soglasju za repatriacijo označila za pomemben in korak pri reševanju ene najhujših humanitarnih in človeških kriz našega časa; ker ni jasno, koliko potencialnih rohinških povratnikov bo nastanjenih v taboriščih in na zbirnih območjih; ker ni jasnega časovnega okvira za ponovno vzpostavitev ustreznih varnostnih razmer in varne nastanitve ali za priznanje njihovih državljanskih pravic;

1.  obžaluje nadaljevanje nasilja in poboje, sistematično uporabo sile in izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zavetišč v zvezni državi Rakhine; izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer in razmer na področju človekovih pravic in izraža globoko sočutje in polno podporo Rohingejcem; želi spomniti, da imajo mjanmarske oblasti v skladu s standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic dolžnost, da brez diskriminacije zaščitijo vse civiliste pred zlorabami, preiščejo hude kršitve človekovih pravic in preganjajo odgovorne;

2.  poziva, naj mjanmarske varnostne sile takoj ustavijo nasilje, poboje, nadlegovanje in posiljevanje Rohingejcev ter uničevanje njihovih domov;

3.  poziva mjanmarske oblasti, naj sodelujejo z mednarodnimi agencijami za pomoč, EU in OZN, da se omogoči takojšen in neoviran dostop do zvezne države Rakhine in bližnjih območij, vključno z namensko podporo ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši in žrtve spolnega nasilja; poziva vlado, naj izvaja ukrepe v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2106(2013), da bi preprečili spolno nasilje ter se odzvali nanj;

4.  poziva mjanmarske oblasti, naj dovolijo dostop neodvisnim opazovalcem, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je Svet OZN za človekove pravice ustanovil marca 2017, da se zagotovi neodvisna in nepristranska preiskava obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic na vseh straneh; poziva vse strani, naj zagotovijo, da ne bo nekaznovanja za kršitve človekovih pravic; želi spomniti, da je treba v primeru, če obstajajo dokazi o kršitvah človekovih pravic, posameznike preganjati v okviru pravičnih in poštenih postopkov na neodvisnih civilnih sodiščih, brez izrekanja smrtne kazni; odločno poziva k stalnemu ukrepanju Varnostnega sveta OZN, vključno z napotitvijo na Mednarodno kazensko sodišče, če Mjanmar ne bo zmožen ali pripravljen izvajati pregona ali se sam obrniti na Sodišče;

5.  poziva mjanmarsko vlado, naj nacionalnim in mednarodnim medijskim organizacijam zagotovi popoln in neoviran dostop do zvezne države Rakhine, poleg tega pa naj zagotovi, da bodo medijski delavci varni in zaščiteni;

6.  ponovno poziva vlado Mjanmara, naj takoj preneha uporabljati protipehotne mine in odstrani vse mine, ki jih je že položila, vključno s tistimi, ki jih je pred nedavnim položila vzdolž meje z Bangladešem; poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi tehnično pomoč na tem področju; priznava prizadevanja Bangladeša pri spoprijemanju s humanitarno krizo v sosednji državi; pozdravlja, da Bangladeš zagotavlja zaščito Rohingejcem, ki bežijo iz Mjanmara, in ga spodbuja, naj jim še naprej zagotavlja podporo v sodelovanju z UNHCR; ga poziva, naj s poenostavitvijo upravnega bremena, registracijskih postopkov in omejitev gibanja še naprej omogoča humanitarne operacije mednarodnih nevladnih organizacij;

7.  je seznanjen z memorandumom o soglasju, o katerem sta se dogovorila Mjanmar in Bangladeš v zvezi z vračanjem; poziva obe strani, naj popolnoma spoštujeta prostovoljno, varno in dostojanstveno vračanje Rohingejcev v domače kraje, brez kakršne koli diskriminacije ter ob polnem nadzoru OZN; vztraja, da morajo mjanmarske oblasti dati verodostojna zagotovila, da povratnikov ne bodo preganjale ali strpale v taborišča, ki bodo ločena glede na etnično ali versko pripadnost, da morajo zagotoviti neodvisno in nepristransko spremljanje organizacijam za človekove pravice; potrjuje načelo nevračanja in pritrjuje oceni UNHRC z dne 24. novembra 2017, da razmere v mjanmarski zvezni državi Rakhine ne zagotavljajo varnega in trajnega vračanja; poziva EU, naj vodi mednarodna prizadevanja, tako da skupaj z OZN organizira medvladni vrh; predlaga, naj se na tem vrhu pregleda napredek pri procesu vračanja Rohingejcev in ponovnem vzpostavljanju državljanskih pravic ter naj se začne postopek za neodvisno preiskavo hudodelstev proti človečnosti;

8.  poziva EU in njene države članice, naj povečajo finančno in materialno podporo za nastanitev beguncev, hkrati pa poskrbijo, da se ta podpora ne bi namenjala nesprejemljivim rešitvam za begunce in povratnike; poziva mednarodne akterje, naj vzpostavijo financiranje, ki bo z dostopom do ustreznih in boljših storitev zagotavljalo trajnosten odziv na potrebe razseljenih Rohingejcev in gostiteljskih skupnosti; opozarja zlasti na nujno potrebno financiranje, za katerega naj bi ocenah potrebovali 10 milijonov USD, za zagotavljanje specialističnih storitev na področju zdravja in duševnega zdravja za preživele žrtve posilstva in nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj podpre celovito preiskavo obsega spolnega nasilja in drugih zločinov zoper Rohingejce;

9.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o trgovini z rohinškimi ženskami in dekleti v Mjanmaru in Bangladešu, in poziva oblasti obeh držav, naj sodelujejo s Komisijo Združenih narodov za človekove pravice in organizacijami na področju človekovih pravic, da bi naredili konec temu trgovanju ter prizadetim ženskam in dekletom omogočili zaščito in podporo;

10.  odločno poziva vlado Mjanmara, naj obravnava dolgotrajno in sistematično diskriminacijo; poudarja, da je brez odprave temeljnih vzrokov nemogoče narediti konec trpljenju Rohingejcev; v zvezi s tem poudarja, da v Mjanmaru odrekanje pravic manjšinam ne zadeva samo Rohingejcev, temveč tudi druge etnične skupine, med drugim v zveznih državah Kačin in Šan;

11.  pozdravlja končno poročilo svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine, ki je bil ustanovljen na zahtevo državne svetnice Aung San Su Či; spodbuja mjanmarske oblasti, naj takoj, ko bo mogoče, imenujejo organ za izvajanje, ki bo v celoti uresničil Annanova priporočila; spodbuja EU, OZN in druge mednarodne akterje, naj ta proces podprejo;

12.  poudarja priporočilo svetovalnega odbora o tem da je treba uskladiti pravne določbe o državljanstvu z mednarodnimi standardi in pogodbami, katerih podpisnica je država Mjanmar; odločno poziva mjanmarsko vlado, naj spremeni zakon o državljanstvu in rohinškim rezidentom zagotovi pravno priznane dokumente o državljanstvu, da bodo sprejeti kot etnična skupnost in da bo spoštovana njihova pravica do samoopredelitve; poziva vlado, naj izda osebne izkaznice, na katerih ne bo označena verska pripadnost;

13.  vztraja, da je treba segregaciji rohinškega prebivalstva v Mjanmaru narediti konec; poziva k preklicu policijske ure, ki je bila uvedena za Rohingejce, in k odpravi kontrolnih točk, razen tistih, ki so zares potrebne; poziva mjanmarsko vlado, naj poskrbi, da bodo rohinški rezidenti lahko neovirano potovali po zvezni državi Rakhine in preostanku države, ter da bodo potrjene njihove pravice do zdravstvenega varstva, hrane, izobraževanja in zaposlitve;

14.  poziva vse strani, naj podprejo vzpostavljanje učinkovitih demokratičnih institucij in močne civilne družbe, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter spodbujanje dobrega upravljanja, pravne države in neodvisnega in nepristranskega sodstva;

15.  poziva EU in njene države članice, naj čim prej sprejmejo ciljno usmerjene kaznovalne sankcije zoper posameznike v vojaških in varnostnih službah, ki so odgovorni za to, da so obsežne zlorabe človekovih pravic v Mjanmaru tako razširjene in stalne;

16.  obžaluje, da varnostni svet OZN ni dosegel soglasja glede odločnih ukrepov, ter poziva EU in njene države članice, naj okrepijo pritisk na države, ki blokirajo smiselno ukrepanje, vključno s Kitajsko in Rusijo;

17.  poziva EU in njene države članice, naj razširijo področje uporabe sedanjega embarga na orožje zoper Mjanmar; ponovno poziva varnostni svet OZN, naj uvede popoln globalni embargo na orožje za Mjanmar, prekine vse neposredne in posredne dobave, prodajo ali prenos, vključno s tranzitom in pretovarjanjem vsega orožja, streliva in druge vojaške in varnostne opreme ter zagotavljanje usposabljanja ali druge pomoči na vojaškem in varnostnem področju;

18.  poziva mjanmarsko vlado in državno svetnico Aung San Su Či, naj odločno obsodita vsako podžiganje k rasnemu ali verskemu sovraštvu ter se borita proti družbeni diskriminaciji in sovražnostim, uperjenim proti rohinški manjšini, ter potrdijo univerzalno pravico do svobode vere ali prepričanja;

19.  prav tako poziva združenje ASEAN in vlade v tej regiji, naj še naprej sprejemajo ukrepe in povečujejo pritisk na mjanmarsko vlado in vojsko, da se zaustavijo zlorabe in zaščitijo vsi civilisti v zvezni državi Rakhine in vsem Mjanmaru;

20.  opominja, da se nagrada Saharova podeljuje tistim, ki zagovarjajo človekove pravice, varujejo pravice manjšin in spoštujejo mednarodno pravo, kar so le nekatera od meril; opozarja, da bi bilo treba razmisliti o odvzemu nagrade Saharova v primerih, ko prejemniki po tem, ko so nagrado že prejeli, kršijo ta merila;

21.  poziva Kitajsko in druge mednarodne in regionalne akterje, naj uporabijo vse dvostranske, večstranske in regionalne platforme, ki jih imajo na razpolago, ter zahtevajo ustavitev grozodejstev in uveljavitev miroljubne rešitve;

22.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj stopnjujejo pritisk na mjanmarske oblasti in varnostne službe, da končajo nasilje in diskriminacijo nad Rohingejci, ter sodelujejo z OZN, združenjem ASEAN in vladami v tej regiji, da se odpravi segregacija v Mjanmaru;

23.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj obvesti Parlament o ukrepih, ki jih je delegacija EU sprejela na srečanju zunanjih ministrov ASEM v Najpjidavu 21. novembra 2017; poziva k oživitvi dialoga med Mjanmarom in EU o človekovih pravicah, da se izrecno obravnavajo vprašanja v zvezi z rohinško skupnostjo;

24.  poziva Komisijo, naj preuči posledice v okviru trgovinskih preferencialov, ki jih uživa Mjanmar, ter razmisli tudi o uvedbi preiskave v skladu z mehanizmi iz pobude „Vse razen orožja“;

25.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo globalni akcijski načrt Komisije Združenih narodov za človekove pravice za odpravo apatridnosti za obdobje 2014–2024;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, vladi in parlamentu Bangladeša, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0351.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0506.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.


Izvajanje direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji
PDF 385kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (2015/2129(INI))
P8_TA(2017)0501A8-0368/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 7, 8, 24, 47, 48 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo z dne 25. oktobra 2007,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001,

–  ob upoštevanju strategije o otrokovih pravicah (2016-2021), ki jo je sprejel Svet Evrope,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o spolni zlorabi otrok na internetu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 o evropski strategiji za boljši internet za otroke (COM(2012)0196) ter ob upoštevanju poročila Komisije z dne 6. junija 2016 z naslovom Končna ocena večletnega programa EU za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (Varnejši internet) (COM(2016)0364),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev določb Direktive 2011/93/EU (COM(2016)0871), in poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o oceni izvajanja ukrepov iz člena 25 Direktive 2011/93/EU (COM(2016)0872),

–  ob upoštevanju poročila Europola iz leta 2016 o oceni ogroženosti zaradi organiziranega internetnega kriminala (iOACTA),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 27. februarja 2017 z naslovom Otrokom prijazno pravosodje: vidiki in izkušnje otrok, ki sodelujejo v sodnih postopkih kot žrtve, priče ali stranke v devetih državah članicah EU (Child-friendly justice: Perspectives and experiences of children involved in judicial proceedings as victims, witnesses or parties in nine EU Member States),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2017 z naslovom Zaščita otrok pri migracijah (COM(2017)0211),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0368/2017),

A.  ker so dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok hude kršitve temeljnih človekovih pravic, zlasti pravice otrok do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti, kot je določeno v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker je treba pri izvajanju kakršnih koli ukrepov za boj proti tem kaznivim dejanjem upoštevati zlasti koristi otroka v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

C.  ker je Direktiva 2011/93/EU obsežen pravni instrument, ki vsebuje določbe o kazenskem materialnem pravu in kazenskih postopkih, ukrepih za pomoč žrtvam in njihovo zaščito, vključno z upravnimi ukrepi, in ker njeno izvajanje zahteva tesno sodelovanje akterjev iz različnih sektorjev, kot so organi kazenskega pregona, pravosodje, združenja staršev in družin, ki se dejavno ukvarjajo z zaščito mladoletnikov, nevladne organizacije, ponudniki internetnih storitev in drugi;

D.  ker poročilo Komisije o izvajanju ne vključuje statistik o odstranjevanju in preprečevanju dostopa do spletnih mest, ki vsebujejo ali širijo podobe spolne zlorabe otrok, zlasti statistik o hitrosti odstranjevanja nezakonitih vsebin, pogostosti, s katero po prejetju poročil ukrepajo organi kazenskega pregona, zamudah pri odstranjevanju spletnih mest, da ne bi motili preiskav v teku, ali pogostosti, s katero tako shranjene podatke sodni organi ali organi kazenskega pregona dejansko uporabijo;

E.  ker je dejstvo, da žrtve zlorabe pogosto ne prijavijo, eden od glavnih izzivov preiskovanja spolne zlorabe otrok in pregona storilcev; ker dečki redkeje prijavijo zlorabo;

F.  ker otroci, ki so žrtve spolne zlorabe ali izkoriščanja, trpijo zaradi številnih in dolgotrajnih fizičnih in/ali psiholoških travm, ki jim lahko sledijo tudi v odraslost;

G.  ker je spolna zloraba in izkoriščanje otrok na spletu pojav, ki se razvija, in ker se v internetu pojavljajo nove oblike kaznivih dejanj, kot sta „maščevalna pornografija“ in spolno izsiljevanje, ki se jih morajo države članice lotiti s konkretnimi ukrepi;

H.  ker se organi kazenskega pregona srečujejo z izzivi, ki jih predstavljajo omrežja vzajemne izmenjave (peer-to-peer) in zasebna omrežja, ki si izmenjujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok; ker je treba deklice in dečke že od zgodnje starosti ozaveščati o tveganjih in o tem, da je v digitalni dobi pomembno spoštovati dostojanstvo in zasebnost drugih;

I.  ker so migrantski otroci – zlasti deklice, pa tudi precejšen delež dečkov(5) – še posebno izpostavljeni spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok v rokah trgovcev z ljudmi, tihotapcev, preprodajalcev drog, ljudi v krogu prostitucije ter drugih posameznikov in krogov, ki izkoriščajo njihovo ranljivost, na poti v Evropo in potem, ko tja prispejo;

J.  ker industrija spolnega turizma prizadene precejšnje število otrok, zlasti deklic, pa tudi pomemben delež dečkov;

K.  ker je treba zaradi skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah pri ukrepih, sprejetih v skladu z uvodno izjavo 47 Direktive 2011/93/EU v zvezi s preprečevanjem dostopa in odstranjevanjem spletišč, spoštovati zaščitne ukrepe iz člena 25 te direktive;

L.  ker je bilo s sistematičnim pregledom in metaanalizo ugotovljeno, da je za invalidne otroke trikrat verjetneje, da bodo postali žrtve fizičnega ali spolnega nasilja, kot za njihove neinvalidne vrstnike;

M.  ker uporaba izraza „otroška pornografija“ ni ustrezna za opredelitev kaznivih dejanj iz členov 5 in 2(c) Direktive 2011/93/EU in ima lahko negativne posledice za otroke žrtve;

Glavne ugotovitve in priporočila

1.  nedvoumno obsoja vse oblike spolne zlorabe in izkoriščanja otrok, pa tudi nasilno in škodljivo viktimizacijo otrok na vseh ravneh; pozdravlja dejstvo, da je Svet Evrope sprejel strategijo o otrokovih pravicah (2016–2021); poziva vse institucije EU in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi preprečile vse oblike fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s telesno in spolno zlorabo ter spolnim izkoriščanjem, ter otroke zaščitile pred njimi; poziva vse institucije EU in države članice, naj z združenimi močmi učinkovito ukrepajo, da bi izkoreninile spolno zlorabo in izkoriščanje ter na splošno vsa spolna kazniva dejanja zoper otroke; poziva institucije EU in države članice, naj imajo zaščito otrok za izrecno prednostno nalogo, ko pripravljajo in izvajajo politike, ki bi lahko negativno vplivale nanje;

2.  meni, da je Direktiva 2011/93/EU trden in celovit pravni okvir za boj proti spolnim zlorabam in spolnemu izkoriščanju otrok; obžaluje velike izzive, s katerimi se države članice soočajo pri prenosu in izvajanju direktive, zlasti v zvezi z določbami o preprečevanju, preiskovanju in pregonu ter pomočjo žrtvam in njihovo zaščito, ter dejstvo, da možnosti, ki jih ponuja direktiva, še niso v celoti izkoriščene; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za pravilen prenos direktive v celoti; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo pravnemu prenosu sledilo učinkovito izvajanje, ki bo zagotovilo zaščito in pomoč otrokom žrtvam in ničelno toleranco do spolne zlorabe otrok;

3.  obžaluje, da Komisija svojih poročil o izvajanju ni mogla predstaviti v roku, določenem v členu 28 Direktive 2011/93/EU, ter da je v dveh poročilih o oceni, ki ju je predstavila, zgolj popisan prenos v nacionalno pravo držav članic, medtem ko njihova skladnost z direktivo ni bila v celoti ocenjena; zahteva, naj države članice sodelujejo in Komisiji posredujejo vse ustrezne informacije o izvajanju direktive, vključno s statističnimi podatki;

4.  poudarja, da je za taka kazniva dejanja zoper otroke izraz „gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok“ primernejši od izraza „otroška pornografija“; poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo izraz „gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok“ namesto izraza „otroška pornografija“; vendar poudarja, da novo besedišče na noben način ne omejuje kaznivih dejanj, naštetih v okviru „otroške pornografije“ v členu 5 Direktive 2011/93/EU v povezavi s členom 2(c);

5.  obžaluje, da v poročilu Komisije o izvajanju ni omenjeno, ali je Komisija ocenila učinkovitost sistema INHOPE pri prenašanju poročil sogovornikom v tretjih državah;

6.  obžaluje, da Komisija ni zbrala podatkov o vrstah preprečevanja dostopa, ki so bile uporabljene; obžaluje, da niso bili objavljeni podatki o številu spletnih mest na seznamih za preprečitev dostopa v posameznih državah; obžaluje, da niso bile ocenjene varnostne metode, kot je šifriranje, s katerimi se preprečuje uhajanje seznamov za preprečevanje dostopa, ki bi imeli sicer resen nasproten učinek; pozdravlja dejstvo, da je Komisija, ki je leta 2011 spodbujala obvezno preprečevanje dostopa, to stališče izrecno opustila;

Materialno kazensko pravo (členi 3, 4 in 5 direktive)

7.  je seznanjen z dejstvom, da so države članice prenesle določbe materialnega kazenskega prava iz Direktive 2011/93/EU; je kljub temu zaskrbljen, ker nekatere države članice niso v celoti prenesle določb o kaznivih dejanjih spolnega izkoriščanja (člen 4), o kaznivih dejanjih spolne zlorabe, kadar gre za zlorabo priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva (člen 3(5)(i)) ali za zlorabo posebno ranljivega položaja otroka (člen 3(5)(ii)), in o odgovornosti pravnih oseb (člen 12);

8.  meni zlasti, da bi si morale države članice na vso moč prizadevati za boj proti nekaznovanju storilcev spolne zlorabe otrok, pa tudi posameznikov ali pravnih oseb, ki podpirajo kakršno koli kaznivo dejanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, pri njem pomagajo ali k njemu napeljujejo; meni, da je izredno pomembno, da države članice zagotovijo odgovornost tako fizičnih kot tudi pravnih oseb, kadar pomanjkljivo spremljanje ali nadzor člana te pravne osebe dopusti ali olajša storitev kaznivih dejanj;

9.  je zlasti zaskrbljen nad nevarnostmi in tveganji, ki jih pomeni spletna razsežnost za otroke, še posebno v zvezi s spletnim pridobivanjem otrok, pa tudi s pridobivanjem otrok za spolne namene in drugimi oblikami napeljevanja; meni, da je treba zato najti načine za prepoznavanje, prijavljanje in preiskovanje takih nevarnih praks; poudarja, da je treba zvišati raven zaščite otrok na spletu, obenem pa uvesti programe ozaveščanja in obveščanja o nevarnostih na spletu;

10.  spominja Komisijo, da bi morale biti omejitve spletne vsebine pravno utemeljene, dobro opredeljene, sorazmerne in legitimne ter imeti jasen namen;

11.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila prenosov spolne zlorabe otrok v živo prek spleta, katerih storilci so visoko usposobljeni in inovativni, ko gre za uporabo napredne tehnologije; meni, da si morajo zato vse države članice prizadevati, da bi razvile inovativne tehnične aplikacije za zaznavanje takih vsebin in preprečevanje dostopa do njih, obenem pa uvesti omejitve za plačevanje tovrstnih storitev;

12.  poudarja potrebo po obravnavi novih oblik kaznivih dejanj na spletu, kot sta maščevalna pornografija in spolno izsiljevanje, ki prizadenejo veliko mladih, zlasti najstnic; poziva organe kazenskega pregona in sodstva držav članic, naj sprejmejo konkretne ukrepe za boj proti tej novi obliki kriminalitete, ter internetni sektor, klicne centre, nevladne organizacije in vse organe, ki jih zadeva to področje, naj prevzamejo skupno odgovornost pri iskanju rešitev za boj proti tovrstni kriminaliteti, vključno z boljšo uporabo razpoložljivih tehnologij in razvojem novih tehnologij, ki bi omogočile lažjo identifikacijo storilcev kaznivih dejanj na spletu;

13.  ponovno poudarja pravico vsakega posameznika, da odloča o usodi svojih osebnih podatkov, zlasti ekskluzivno pravico do nadzorovanja uporabe in razkrivanja osebnih podatkov ter pravico do pozabe, ki je opredeljena kot možnost, da oseba doseže takojšnjo odstranitev vsebine, ki bi lahko škodila njenemu dostojanstvu;

14.  vztraja, da morajo države članice, ki tega še niso storile, poleg spletnega navezovanja stikov inkriminirati tudi kibernetsko zalezovanje ali zapeljevanje otrok na spletu; spominja, da kibernetsko zalezovanje pomeni, da odrasla oseba na spletu naveže stik z mladoletno osebo ali osebo, za katero meni, da je mladoletna, z namenom, da bi zoper njo pozneje storila kaznivo dejanje;

15.  obžaluje, da niso na voljo statistični podatki o uporabi postopkov kazenskega prava za zaseg opreme v ustreznih primerih;

Preiskovanje in pregon

16.  ugotavlja, da nekatere države članice niso izpolnile zahteve glede sorazmernega obdobja za pregon kaznivih dejanj po doseženi polnoletnosti žrtve; zato spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so zakonski roki, v okviru katerih se ta kazniva dejanja smejo prijaviti in preganjati, dovolj dolgi in da se vsaj začnejo pri polnoletnosti otroka žrtve, da bi omogočili kazenski pregon takega kaznivega dejanja;

17.  poudarja pomen izvajanja člena 17, da se državam članicam zagotovi sodna pristojnost nad kaznivimi dejanji, ki so storjena z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) z dostopom na njihovem ozemlju, ne glede na to, ali se same tehnologije nahajajo na njihovem ozemlju ali ne; poudarja, da je treba razviti praktično podlago za skupen pristop EU na področju sodne pristojnosti v kibernetskem prostoru, kot je bilo poudarjeno na neuradnem srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve 26. januarja 2016;

18.  obžaluje, da nekatera kazniva dejanja iz Direktive 2011/93/EU niso vključena v nacionalno zakonodajo držav članic, kar zadeva ekstrateritorialno sodno pristojnost; obžaluje, da nekatere države članice zagotavljajo, da bodo preganjale kazniva dejanja spolne zlorabe, storjena v tujini, ne da bi žrtev vložila pritožbo; poziva države članice, naj te pomanjkljivosti učinkovito obravnavajo;

19.  poziva vse države članice, naj organom kazenskega pregona in sodnim organom dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za boj proti spolni zlorabi in izkoriščanju otrok, vključno s posebnim usposabljanjem policistov in preiskovalcev; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vire za odkrivanje žrtev, ter poziva devet držav članic, ki še niso prenesle člena 15(4) Direktive 2011/93/EU o identifikaciji žrtev, naj to nemudoma storijo in ga začnejo izvajati z oblikovanjem specializiranih preiskovalnih skupin, opremljenih z ustreznimi orodji in viri;

20.  obžaluje, da je zaradi visokega števila neprijavljenih primerov, novosti kaznivih dejanj in razlik v opredelitvah in metodologijah v posameznih državah članicah težko priti do natančnih statističnih podatkov o številu kaznivih dejanj, zlasti na področju spolne zlorabe in izkoriščanja otrok;

21.  poudarja, da nekateri glavni izzivi, s katerimi se srečujejo organi kazenskega pregona in pravosodni organi pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok na spletu, izvirajo zlasti iz pogosto čezmejne razsežnosti preiskav in odvisnosti od elektronskih dokazov; ugotavlja zlasti, da je treba izboljšati digitalne preiskovalne tehnike in pri tem držati korak s hitrim tehnološkim razvojem;

22.  poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje med nacionalnimi organi pregona, vključno z večjo uporabo skupnih preiskovalnih enot; poziva organe, naj priznajo, da ima lahko prekomerno zanašanje na prijavne točke in na internetni sektor nasproten učinek, saj se boj proti gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, s tem le preda podizvajalcem;

23.  poziva države članice, naj določbe Direktive 2011/93/EU izvajajo tako, da bodo uporabne tudi v prihodnosti; poziva internetni sektor in ponudnike internetnih storitev, naj uporabljajo sodobno tehnologijo ter naj vlagajo v inovativne rešitve za izboljšanje možnosti za odkrivanje in kazenski pregon storilcev, za razbitje kriminalnih mrež na spletu ter za zaščito žrtev;

24.  izraža zaskrbljenost zaradi rabe tehnologije Carrier-Grade Network Address Translation (NAT CGN) s strani ponudnikov internetnih storitev, na podlagi katere lahko več uporabnikov istočasno uporablja isti IP-naslov, saj to ogroža spletno varnost in onemogoča ugotavljanje odgovornosti; poziva države članice, naj spodbujajo ponudnike internetnih storitev in omrežne operaterje, da sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev števila uporabnikov na posamezen naslov IP, postopno odpravijo uporabo tehnologije CGN in izvedejo potrebne naložbe za nujno uvedbo nove generacije naslovov internetnega protokola (različica 6  IPv6);

25.  poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje ter v celoti izkoristijo obstoječa orodja sodelovanja EU, ki jih ponujata Europol – zlasti v okviru analitičnega projekta Twins in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti – ter Eurojust, da bi zagotovile uspešno preiskavo in pregon storilcev ter morebitnih soudeležencev; poudarja, da bi bilo treba dati Europolu in Eurojustu ustrezna sredstva za izpolnjevanje teh nalog, in spodbuja države članice k izmenjavi primerov dobre prakse;

26.  poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantskih otrok, ki so še posebno izpostavljeni zlorabam, trgovini in spolnemu izkoriščanju, zlasti deklet, pa tudi dečkov; poziva k večjemu sodelovanju in hitri izmenjavi informacij med organi pri iskanju pogrešanih otrok ter k interoperabilnosti podatkovnih zbirk; poziva države članice, naj izvajajo celosten pristop, ki bo vključeval vse prizadete akterje, ter okrepijo sodelovanje z organi kazenskega pregona, socialnimi službami in civilno družbo; priznava pomembno vlogo civilne družbe pri prepoznavanju ranljivih otrok glede na to, da migrantski otroci ne zaupajo organom kazenskega pregona;

27.  spodbuja države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti otroškemu spolnemu turizmu in pregonu storilcev in soudeležencev ob upoštevanju odgovornosti vseh vključenih akterjev;

28.  meni, da je treba države članice spodbujati, naj razvijejo specializirano mednarodno mrežo za boj proti spolnemu turizmu, obenem pa sprejmejo politike pod vodstvom vlade, kot je uvedba programov financiranja za pomoč družinam in otrokom, ki živijo na nevarnih območjih;

Preprečevanje (členi 22, 23 in 24 direktive)

29.  poziva države članice, naj uvedejo učinkovite preventivne in intervencijske programe, vključno s programi rednega usposabljanja za vse uradnike, pedagoge, združenja staršev in deležnike, ki so v stiku z otroki, da bi bolje ocenili tveganje storitve kaznivih dejanj;

30.  poziva vse države članice, naj izvajajo ustrezne ukrepe, kot so ozaveščanje javnosti, kampanje preprečevanja, usposabljanje in namenski izobraževalni programi za organe, starše, učitelje, otroke in mladoletnike, tudi v sodelovanju z združenji staršev, ki se dejavno ukvarjajo z zaščito otrok in mladoletnikov, in z ustreznimi organizacijami civilne družbe, da bi spodbudili medijsko pismenost, povečali spletno varnost ter poudarili pomembnost družinskih vrednot (npr. vzajemne odgovornosti, spoštovanja in skrbi), človekovega dostojanstva, samozavesti, nenasilja in na splošno pravice otrok, da so zaščiteni pred vsemi oblikami spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja;

31.  poziva institucije EU in države članice, naj vzpostavijo večstopenjski sistem zaščite otrok, ki bo temeljil na najboljših interesih otroka in polnem spoštovanju njegovih temeljnih pravic, da bi s tem jasno sporočili, da so vse oblike telesne, spolne in čustvene zlorabe otrok nesprejemljive in kaznive;

32.  spodbuja države članice k izmenjavi primerov dobre prakse o izobraževalnem gradivu in programih usposabljanja za vse vključene akterje, kot so učitelji, starši, pedagogi in organi kazenskega pregona, da bi se povečala ozaveščenost o pridobivanju otrok za spolne namene in drugih tveganjih za varnost otrok na spletu; spodbuja države članice, naj vzpostavijo ambiciozne izobraževalne programe, namenjene krepitvi moči tako staršev kot mladostnikov, ozaveščanju obojih o nevarnostih, povezanih s spletom, in spodbujanju k prijavi dogodkov, ki so jim bili priča ali katerih žrtve so, zlasti prek otrokom namenjenih prijavnih točk; meni, da je zelo pomembno staršem dati smernice za presojo tveganj, ki so jim morda izpostavljeni njihovi otroci, in za prepoznavanje prvih znakov morebitne spolne zlorabe prek spleta; poziva ponudnike storitev, naj pospešijo prizadevanja za ozaveščanje o tveganjih, povezanih z uporabo spleta, zlasti za otroke, tako da oblikujejo interaktivna orodja in zagotovijo informacijsko gradivo;

33.  poziva države članice, naj v svojo zakonodajo vključijo obvezno preverjanje ozadja oseb, ki se prijavijo za prostovoljne dejavnosti ali delovna mesta, ki omogočajo dostop do otrok ali avtoriteto nad njimi, ter sistematično izmenjavo informacij o posameznikih, ki so nevarni za otroke;

34.  poziva države članice k izmenjavi informacij o storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok, da bi jim preprečili neopaženo selitev iz ene države članice v drugo zaradi poklicnega ali prostovoljnega dela z otroki ali v ustanovah za otroke; spodbuja države članice, naj izboljšajo izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah in prepovedih ter zagotovijo sistematično in usklajeno zbiranje podatkov v nacionalnih registrih storilcev; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti iz člena 22 Direktive 2011/93/EU ter naj zagotovijo učinkovito strokovno pregledane intervencijske programe in ukrepe za osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile kazniva dejanja spolne zlorabe otrok in druga kazniva dejanja iz členov od 3 do 7 te direktive;

35.  ugotavlja, da so nekatere države članice pripravile posebne operativne sisteme in forenzične zmogljivosti, namenjene preiskovanju spolne zlorabe otrok; vendar ugotavlja, da večina držav članic nima specializiranih preiskovalnih služb, niti finančnih sredstev za pridobitev sodnomedicinske opreme, kot je posebna programska oprema, ki omogoča preiskave na spletu; zato priporoča, naj EU te službe podpira z zagotavljanjem ustreznih sredstev, če je to potrebno;

36.  je seznanjen z dejstvom, da se spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok v večini primerov ne prijavita organom kazenskega pregona; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za lažje in pogostejše prijavljanje teh kaznivih dejanj ter preučijo možnost vzpostavitve mehanizmov za sistematično in neposredno prijavo teh dejanj;

37.  poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo telefonske linije za otroke v stiski, ki zagotavljajo pomoč in podporo otrokom žrtvam spolne zlorabe ali izkoriščanja ter izpolnjujejo temeljno pravico otrok, da izrazijo svoje mnenje; prosi države članice, naj zagotovijo, da bodo te linije na razpolago 24 ur na dan, dosegljive prek različnih komunikacijskih sredstev, zaupne, brezplačne za otroke kot tudi brez stroškov za linije, jasno umeščene v nacionalne sisteme za zaščito otrok ter deležne strukturnega in dolgoročnega financiranja;

Pomoč in zaščita (členi 18, 19 in 20 direktive)

38.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2012/29/EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj, sprejmejo posebne ukrepe za zaščito otrok žrtev in izmenjujejo primere dobre prakse za zagotovitev, da bi dobili otroci najboljšo pomoč in podporo skozi ves kazenski postopek in po zaključku postopka;

39.  pozdravlja primere dobre prakse, ki so bili v nekaterih državah članicah sprejeti za zaščito otrok, kot je Barnhuset na Švedskem; poziva države članice, naj se osredotočijo na zagotavljanje pravne pomoči, psihološke podpore in pomoči ter se izogibajo sekundarni viktimizaciji otrok; spodbuja države članice, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje na regionalni in nacionalni ravni, da bi spodbudile podporo otrokom žrtvam, pospešile kulturno spremembo v javnem mnenju in preprečile pripisovanje krivde žrtvam, kar lahko otrokom, ki so žrtve zlorabe, povzroči dodaten stres;

Odstranitev in preprečevanje dostopa (člen 25)

40.  pozdravlja dejstvo, da so države članice vzpostavile zakonodajo in upravne ukrepe za odstranitev spletnih strani, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in gostujejo na njihovem ozemlju; poziva države članice, naj v celoti izvajajo člen 25 Direktive 2011/93/EU ter naj dajo prednost hitri odstranitvi vira gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in uvedejo ustrezne zaščitne ukrepe; obžaluje, da je samo polovica držav članic v svojo zakonodajo vključila določbe, ki omogočajo preprečevanje dostopa do teh spletnih strani za uporabnike na njihovem ozemlju; opozarja, da so v boju proti širjenju gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ukrepi odstranjevanja učinkovitejši od preprečevanja dostopa, saj se s preprečitvijo dostopa vsebina ne izbriše;

41.  je zaskrbljen in obžaluje, ker Komisija kljub svoji navedbi, da nekatere države članice šestnajst let po začetku veljavnosti Direktive 2000/31/ES (direktive o elektronskem poslovanju) nimajo delujočih postopkov za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin, ni navedla morebitnih ukrepov, s katerimi bi od teh držav članic zahtevali, da ravnajo v skladu s pravom EU;

42.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zbiranje potrebnih informacij, da bi ugotovila, kakšni postopki se uporabljajo v državah članicah, kjer niso bili uvedeni delujoči postopki za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin ter kazenski ukrepi, in naj začne postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, če se izkaže, da ne izpolnjujejo obveznosti iz Direktive 2000/31/ES v zvezi s tem;

43.  obžaluje, da Komisija ni ocenila varnosti seznamov za preprečevanje dostopa, tehnologij, ki se uporabljajo za preprečevanje dostopa v državah, ki izvajajo ukrepe, ali izvajanja varnostnih ukrepov, kot je šifriranje, za shranjevanje in pošiljanje seznamov za preprečevanje dostopa, niti ni izvedla smiselne analize učinkovitosti tega ukrepa;

44.  ugotavlja, da Direktiva 2011/93/EU ne zahteva obveznega preprečevanja dostopa; priznava, da za preprečevanje dostopa ne obstaja ne enotna ne zanesljiva tehnologija; priporoča odstranjevanje gradiva, ki prikazuje zlorabo, izkoriščanje ali spolno zlorabo otrok, pri viru v okviru učinkovitih sodnih postopkov in ukrepov kazenskega pregona;

45.  poziva države članice, naj v sodelovanju z internetnim sektorjem pospešijo postopke za prijavo in odstranjevanje vsebin, ki so še vedno predolgi, ter naj vzpostavijo partnerstva z internetnim sektorjem, Europolom in Eurojustom za preprečevanje vdorov v omrežja in sisteme ter njihove zlorabe za razširjanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

46.  poziva države članice, naj v primerih, v katerih so vsebine dane na voljo iz tretjih držav, okrepijo sodelovanje s temi tretjimi državami in z Interpolom za zagotovitev takojšnje odstranitve vsebin;

47.  priporoča, naj ustrezni organi redno posodabljajo črne sezname spletnih mest, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in jih posredujejo ponudnikom internetnih storitev, da bi se izognili na primer prekomernemu preprečevanju dostopa in zagotovili sorazmernost; priporoča izmenjavo teh črnih seznamov med državami članicami, z Europolom in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti ter z Interpolom; meni, da bi lahko v tem pogledu uporabili nedavno razvito tehnologijo zgoščevanja, ki omogoča samodejno odkrivanje in prepoznavanje podob; poudarja, da bi bilo treba vsako tehnologijo pred uvedbo natančno preizkusiti, da bi odpravili ali vsaj zmanjšali možnosti vdorov, zlorabe ali nasprotnega učinka;

48.  spodbuja omrežje INHOPE, naj sodeluje s svojimi člani, da bi vzpostavili varen anonimen mehanizem poročanja za omrežja nevidnega spleta, kot so omrežja temnega spleta na omrežju TOR, ki bi zagotavljal enako visok standard anonimnosti, kot jo tiskovne organizacije zagotavljajo žvižgačem, da bi uporabnikom takih omrežij dali priložnost za posredovanje informacij ali poročil o gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

49.  poziva države članice, naj uvedejo obveznost za ponudnike internetnih storitev, da gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ki ga odkrijejo v svoji infrastrukturi, samoiniciativno prijavijo organom pregona in nacionalnim prijavnim točkam; poziva Komisijo, naj nadaljuje financiranje v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, da bi prijavnim točkam zagotovila ustrezne vire, da izpolnijo svoje naloge glede nezakonitih vsebin na spletu;

50.  priznava dejavno in podporno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe v boju proti gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, v internetu, kot je na primer omrežje prijavnih točk INHOPE, vključno s fundacijo za nadzor interneta (IWF) v Združenem kraljestvu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z omrežjem INHOPE opredeli in izvaja primere dobre prakse, zlasti kar zadeva statistično poročanje in učinkovito sodelovanje z organi kazenskega pregona; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo prijavne točke, in meni, da bi jim moralo biti dovoljeno, da proaktivno iščejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu;

51.  poziva države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo in podpirajo varne in otrokom prilagojene mehanizme prijavljanja in svetovanja, na primer telefonske linije za pomoč ali spletne prijavne točke z elektronskimi naslovi ali aplikacije za tablice ali pametne telefone, na katere lahko internetni uporabniki tudi anonimno prijavijo na spletu najdeno gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in prek katerih lahko poskrbijo za hitro presojo prijavljenih vsebin, da bi takoj izvedli postopke za njihovo prijavo in odstranitev ter odstranili vsebine, ki gostujejo zunaj ozemlja držav članic; prosi za jasno priznanje in krepitev teh prijavnih točk, države članice pa spodbuja, naj jim zagotovijo ustrezne vire, vključno s primernim proračunom in usposobljenim osebjem s strokovnim znanjem; meni, da bi bilo treba poleg prijav javnosti v okviru teh prijavnih točk dovoliti tudi proaktivno iskanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu;

52.  poudarja, da je treba spodbujati in podpirati evropske programe obveščanja, ki posameznikom omogočajo, da organe opozorijo na nezakonite ali otrokom škodljive spletne vsebine;

53.  poziva Komisijo, naj še naprej redno obvešča Parlament o stanju v zvezi z upoštevanjem direktive v državah članicah, in sicer z razčlenjenimi in primerljivimi podatki o uspešnosti držav članic pri preprečevanju spolne zlorabe in izkoriščanja otrok ter boju proti njima tako na spletu kot tudi drugje; poziva Komisijo, naj predloži bolj celovito poročilo o izvajanju direktive, ki bi moralo vsebovati dodatne informacije in statistične podatke o odstranjevanju in preprečevanju dostopa do spletišč, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, statistične podatke o hitrosti odstranjevanje nezakonitih vsebin za več kot 72 ur, o ukrepanju organov kazenskega pregona glede prijavljenih kaznivih dejanj ter o zamudah pri odstranjevanju zaradi preprečevanja poseganja v tekoče preiskave, informacije o uporabi hranjenih podatkov s strani sodnih organov in organov kazenskega pregona in o ukrepanju telefonskih linij, potem ko obvestijo organe kazenskega pregona, v smislu vzpostavitve stika s ponudniki spletnega gostovanja; naroča ustreznemu odboru, naj organizira predstavitev o stanju v zvezi z izvajanjem in po možnosti razmisli o sprejetju dodatnega poročila o spremljanju glede na izvajanje direktive;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(2) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(3) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.
(4) UL C 316, 30.8.2016, str. 109.
(5) Raziskave kažejo, da se lahko dečki počutijo še posebej nesproščeni v zvezi z razkrivanjem spolne zlorabe, med drugim tudi zaradi razlogov, povezanih z družbenimi domnevami glede moških. Glej na primer študijo, ki jo je pripravil Oddelek za naknadno oceno učinka Službe Evropskega parlamenta za raziskave, PE 598.614, str. 16, in Schaefer, G. A., Mundt, I. A, Ahlers, C. J., in Bahls, C., „Spolna zloraba otrok in psihološka oslabitev žrtve: rezultati spletne raziskave, ki so jo izvedle žrtve“ (Child sexual abuse and psychological impairment in victims: results of an online study initiated by victims), Journal of Child Sex Abuse, zv. 21, št. 3, 2012, str. 343–360.


Razprave v Odboru za peticije v letu 2016
PDF 293kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2016 (2017/2222(INI))
P8_TA(2017)0502A8-0387/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–   ob upoštevanju členov 52 in 216(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0387/2017),

A.  ker je bilo v letu 2016 prejetih 1 569 peticij – v primerjavi s 1 431 peticijami v letu 2015 – od tega je bilo 1 110 peticij (70,8 %) označenih za dopustne;

B.  ker je 6.132 uporabnikov spletnega portala Parlamenta za peticije leta 2016 podprlo eno ali več peticij v primerjavi z 902 uporabnikoma leta 2015, število podpornih glasov na peticijo in uporabnika pa se je v letu 2016 zvišalo na 18 810 v primerjavi s 1 329 v letu 2015;

C.  ker je število prejetih peticij majhno v primerjavi s celotnim prebivalstvom EU; ker to število dokazuje, da nekateri državljani EU poznajo in uporabljajo pravico do peticije ter pričakujejo, da bodo lahko prek tega postopka institucije EU opozorili na vprašanja, ki jih zadevajo in ki sodijo na področje pristojnosti EU; ker je kljub temu treba narediti več za ozaveščanje javnosti o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament in ljudi spodbuditi, da to pravico tudi uveljavijo;

D.  ker pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu državljanom in prebivalcem EU omogoča, da uradno zahtevo naslovijo neposredno na svoje predstavnike, in ker mora biti ta pravica zato ustrezno zaščitena in izkoriščana; ker je ta pravica ključna za dejavno udeležbo državljanov in prebivalcev EU v zadevah, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije;

E.  ker ima Evropski parlament že dalj časa vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima še vedno najbolj odprt in pregleden sistem v Evropi, kar zlasti omogoča polno udeležbo vlagateljev peticij v dejavnostih Parlamenta;

F.  ker je vloga odbora pri povečevanju vpliva evropskih državljanov eden temeljnih dejavnikov, ki prispevajo h krepitvi podobe in avtoritete Parlamenta v očeh volilnega telesa, tako da instituciji omogočajo, da bolje nadzira izvajanje prava EU v državah članicah in drugih evropskih institucijah ter zahteva njihovo odgovornost za to;

G.  ker je dejavna udeležba možna le na podlagi demokratičnih in preglednih postopkov vseh evropskih institucij, ki Parlamentu in Odboru za peticije omogočajo, da svoje delo predstavita na državljanom prijazen in razumljiv način;

H.  ker so tisti, ki vlagajo in podpirajo peticije, dejavni državljani, ki pričakujejo, da bodo evropske institucije prinesle dodano vrednost k reševanju njihovih skrbi; ker bi opustitev ustreznega ukrepanja v zvezi s peticijami najverjetneje vodila k nezadovoljstvu, posledično tudi v razmerju do Unije;

I.  ker se ugotavlja, da se državljani pogosto obračajo na Odbor za peticije šele v skrajni sili, ko drugi organi in institucije na regionalni in nacionalni ravni ne morejo pomagati pri reševanju njihovih skrbi;

J.  ker lahko Parlament prek peticij prisluhne težavam, ki pestijo državljane, in pripomore k njihovemu reševanju ter ker je treba prek peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

K.  ker sta povečanje neposredne udeležbe državljanov in izboljšanje kakovosti postopkov odločanja na ravni EU mogoča izključno na osnovi demokratičnega upravljanja, ki lahko zagotovi preglednost, učinkovito zaščito temeljnih pravic in vključitev zahtev, ki jih izražajo državljani, v politično agendo EU;

L.  ker so peticije eden od koristnih virov informacij pri odkrivanju kršitev zakonodaje EU ter pomanjkljivosti in neskladnosti zakonodaje EU v zvezi z zagotavljanjem polne zaščite temeljnih pravic vseh državljanov;

M.  ker peticije vsebujejo široko paleto pomembnih informacij z različnih področij, ki so uporabne tudi za druge parlamentarne odbore, tudi v zvezi z njihovimi zakonodajnimi dejavnostmi; ker je izpolnjevanje pravice do peticije z ustrezno obravnavo peticij odgovornost celotnega Parlamenta;

N.  ker bi se morala vsaka peticija skrbno proučiti in obravnavati in ker ima vsak vlagatelj pravico, da od Odbora za peticije prejme prvi odgovor, ki temeljito obravnava načeta vprašanja ob polnem spoštovanju pravice do dobrega upravljanja, kot določa člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker so po začetni obravnavi peticij ali sodelovanju s Komisijo in nacionalnimi organi pogosto potrebne nadaljnje izmenjave in odgovori za nadaljnje ukrepanje pri iskanju rešitev;

O.  ker merila za dopustnost peticij v skladu s členom 227 PDEU in členom 215 poslovnika določajo, da mora peticija izpolnjevati formalne pogoje dopustnosti, tj. da vlagatelja peticije, ki je državljan EU ali prebiva v EU, zadeva vprašanje, ki sodi na področje delovanja Evropske unije; ker je razumljivo, da ta področja dejavnosti močno presegajo zgolj združevanje izključnih pristojnosti EU; ker je bilo 459 peticij označenih za nedopustne, ker niso izpolnjevale formalnih pogojev;

P.  ker je treba neutemeljene ali nedopustne peticije zaključiti in odločitev obrazložiti vlagatelju, da bo Odbor za peticije lahko deloval učinkovito in ne bo preobremenjen; ker bi moral postopek za obravnavo peticij vedno stremeti h koristi vlagateljev peticije;

Q.  ker je že zaradi posebne, interaktivne narave postopka vlaganja peticije in ključne vloge, ki jo imajo pri tem državljani, vsak primer edinstven, kar izključuje vnaprej določen časovni okvir; ker ti postopki od uprave zahtevajo posebno prilagodljivost in spretnosti na področju odnosov z javnostmi;

R.  ker se veliko peticij javno obravnava na sejah Odbora za peticije; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je v letu 2016 razpravam v odboru prisostvoval 201 vlagatelj peticij, 61 pa jih je v razpravi dejavno sodelovalo;

S.  ker so informacije, ki jih predložijo državljani v peticijah in na sejah odbora, dopolnjene s strokovnim znanjem, ki ga prispevajo Komisija, države članice ali drugi organi, ključne za delo odbora;

T.  ker so se glavna vprašanja iz peticij v letu 2016 nanašala na notranji trg (zlasti opravljanje storitev in prosto gibanje oseb), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov), socialne zadeve (delovni pogoji), okoljska vprašanja (ravnanje z odpadki, onesnaževanje in varstvo okolja) in na posebno vprašanje brexita (izgubo pridobljenih pravic in vprašanje o tem, v kolikšni meri je referendum zavezujoč);

U.  ker portal za peticije na spletnem mestu Parlamenta, ki je bil vzpostavljen konec leta 2014, učinkovito deluje; ker je bilo leta 2016 prek spletnega portala vloženih 1 067 peticij (kar je 68 % vseh prejetih peticij), v primerjavi z 992 leta 2015; ker so bile uvedene tehnične izboljšave, vključno z izboljšavami iskalne funkcije, ki koristijo tako uporabnikom kot skrbnikom portala; ker so povzetki peticij kmalu po sprejetju objavljeni na portalu; ker so se pravila o zaupnosti in izjave o zasebnosti spremenili, uveden pa je bil tudi razdelek s pogostimi vprašanji; ker so bili z novim orodjem za selitev na spletnem mestu objavljeni povzetki peticij iz let 2015 in 2016; ker je bil iskalnik optimiziran; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko prošenj uporabnikov za podporo; ker že potekajo nadaljnje faze projekta, ki bodo omogočile samodejno elektronsko obveščanje o uvrstitvi peticij na dnevni red odbora, vključno s pripadajočo povezavo s spletnim prenosom razprave, ter naknadno objavo povezanih zapisnikov in videoposnetkov razprav, ki bodo dostopni tako vlagateljem kot podpornikom peticij;

V.  ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje za tesnejše sodelovanje državljanov v postopku političnega odločanja EU, ki bi ga bilo treba izkoristiti v celoti, da se poveča zaupanje državljanov v institucije EU in prispeva h gradnji prave in vključujoče Evropske unije; ker je zakonodajni predlog Komisije z dne 13. septembra 2017 o pregledu sedanje Uredbe (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi (COM(2017)0482) prvi korak k zelo nujnemu postopku revizije, zaradi katere bo to orodje bolj dostopno in koristno državljanom EU;

W.  ker so bili načrtovani štirje obiski za ugotavljanje dejstev v skladu s členom 216a Poslovnika; ker so obiski za ugotavljanje dejstev temeljno orodje Odbora za peticije, ker ponujajo enkratno priložnost za pridobivanje informacij o zapletenih vprašanjih od različnih deležnikov in hkrati neposredno predstavljajo delovanje Parlamenta državljanom v različnih delih Evrope; ker sta bila opravljena dva obiska za ugotavljanje dejstev, od tega eden v Španiji zaradi prejema večjega števila peticij državljanov EU o domnevnih kršitvah okvirne direktive o vodah, drugi pa na Slovaškem v zvezi z uporabo strukturnih skladov EU v ustanovah za dolgoročno bivanje invalidov; ker sta bila druga dva obiska za ugotavljanje dejstev, predvidena za Irsko in Italijo, preklicana;

X.  ker je Odbor za peticije odgovoren za odnose z uradom evropskega varuha človekovih pravic, ki je pristojen za preiskovanje pritožb državljanov EU o morebitnih nepravilnostih v institucijah in organih EU;

Y.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly svoje letno poročilo za leto 2015 predstavila Odboru za peticije na seji 20. junija 2016 in ker letno poročilo Odbora za peticije delno temelji na letnem poročilu varuhinje človekovih pravic;

Z.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njegov namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo dobre prakse;

AA.  ker se 147 prejetih peticij (od tega 120 v letu 2016) nanaša na različna vprašanja, zlasti v zvezi z varstvom pravic državljanov, ki so bila postavljena zaradi referenduma v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije;

AB.  ker so smernice Odbora za peticije, ki se izvajajo od njihovega sprejetja januarja 2016, zagotovile jasen in strukturiran pristop k delu odbora in obravnavi peticij;

AC.  ker spremembe Poslovnika Parlamenta (sprejete na plenarnem zasedanju decembra 2016) vključujejo tudi spremembe in pojasnila v zvezi s postopkom peticije;

AD.  ker izključno formalističen pristop k obravnavi peticij, povezanih z okoljskimi presojami, ogroža pravilno izvajanje okoljskega prava EU v državah članicah ter verodostojnost Komisije, ki bi morala izvajati učinkovit nadzor, da bi zagotovila popolno zaščito temeljnih pravic državljanov;

1.  poudarja ključno vlogo Odbora za peticije kot kontaktne točke, kjer lahko državljani in prebivalci EU prijavijo kršitve in pomanjkljivo izvrševanje zakonodaje EU v državah članicah ter pomanjkljivosti in neskladnosti v zakonodaji EU; poudarja, da je treba zagotoviti, da institucije pravočasno, izčrpno, nepristransko in enakopravno obravnavajo načeta vprašanja;

2.  priznava, da so peticije pomemben neposreden vir informacij, ne le v zvezi s kršitvami in pomanjkljivim izvajanjem evropskega prava v državah članicah, temveč tudi v zvezi z morebitnimi vrzelmi v zakonodaji EU in predlogi državljanov o novi zakonodaji, ki bi bila lahko sprejeta, ali možnimi izboljšavami veljavnih zakonodajnih besedil;

3.  opozarja, da peticije omogočajo Parlamentu in drugim institucijam EU, da se ponovno povežejo z državljani EU, na katere vpliva uporaba evropskega prava na različnih upravnih ravneh; meni, da so zmožnost zagotavljanja preglednosti, neposredna udeležba državljanov, polna zaščita temeljnih pravic, znatno izboljšanje odziva evropskih institucij pri obravnavi in odpravljanju težav, na katere so jih opozorili državljani, ter okrepljeno sodelovanje institucij EU in drugih organov EU z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v zvezi z vprašanji, povezanimi z uporabo prava EU, nujno potrebni za krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti procesa odločanja v Uniji;

4.  potrjuje, da je učinkovita obravnava peticij izziv ter navsezadnje prispeva k sposobnosti Komisije in Parlamenta za hitro odzivanje in reševanje vprašanj, povezanih s prenosom in napačno uporabo zakonodaje; ugotavlja, da je za Komisijo izvajanje prava EU prednostna naloga, da bi lahko imeli državljani od njega koristi v vsakodnevnem življenju;

5.  poziva k oblikovanju jasnih opredelitev, ki bodo v skladu z načelom preglednosti omogočile razlikovanje med statusom in pravicami vlagateljev peticij ter njihovih podpornikov;

6.  še vedno meni, da je treba zlasti zagotoviti, da v primerih, ko so peticije nedopustne ali neutemeljene, ne pride do nesorazmerno dolgih zamud, preden so te peticije razglašene za nedopustne ali zaključene; ob tem poudarja, da je treba poskrbeti, da vlagatelji prejmejo skrbno obrazložitev v zvezi z odločitvami o nedopustnosti ali zaključku njihovih peticij zaradi neutemeljenosti;

7.  priznava, da učinkovita uporaba prava EU prispeva k verodostojnosti institucij EU; opozarja, da je pravica do peticije, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, pomemben element evropskega državljanstva in resničen kazalnik, kako se spremlja uporaba prava EU in ugotavljajo morebitne vrzeli; poziva Odbor za peticije, naj v zvezi s pomembnimi peticijami uvede redna srečanja z nacionalnimi odbori za peticije, da se izboljša seznanjenost o skrbeh evropskih državljanov v EU in v državah članicah ter da se z boljšo pripravo evropske zakonodaje in njenega izvajanja dodatno utrjujejo njihove pravice; zato poziva vse vključene organe na nacionalni in evropski ravni, naj se zavežejo obravnavi in reševanju peticij kot prednostni nalogi;

8.  opozarja Komisijo, da so peticije enkratno sredstvo za poročanje o primerih nespoštovanja prava EU in preiskovanja prek političnega nadzora Evropskega parlamenta; opozarja Komisijo, da se je treba na prošnje za pomoč Odbora za peticije ustrezno odzvati, in jo ponovno poziva, naj izboljša vsebino in poveča izčrpnost svojih odgovorov, tudi med sejami odbora, ter s tem zagotovi, da se skrbi evropskih državljanov obravnavajo ustrezno in pregledno; poudarja, da ima način obravnave problemov, predstavljenih v peticijah, pomembne posledice za državljane in za to, ali se njihova pravica do vložitve peticije, zagotovljena s pravom EU, ustrezno spoštuje, vpliva pa tudi na njihovo mnenje o institucijah EU; vztraja, da mora Komisija opredeliti načine za poglabljanje sodelovanja z organi držav članic pri odzivanju na poizvedbe o izvajanju zakonodaje EU in skladnosti z njo;

9.  meni, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU v državah članicah odgovorna predvsem nacionalna sodišča, vendar to nikakor ne bi smelo izključevati dejavnejše vloge Komisije kot varuhinje pogodb, ko gre za zagotavljanje skladnosti s pravom EU, zlasti če se primeri nanašajo na varstvo okolja in javno zdravje, kjer bi moralo prevladati previdnostno načelo;

10.  poudarja, da bi se morali najvišji predstavniki Sveta in Komisije udeležiti sej in obravnav Odbora za peticije, kadar obravnavana vprašanja zahtevajo udeležbo omenjenih institucij;

11.  poziva uradnike Komisije, ki se udeležujejo sej Odbora za peticije, naj bodo pripravljeni na pristen pogovor z vlagatelji peticij in naj se ne omejujejo na branje pripravljenih odgovorov, ki so bili posredovani že pred sejo;

12.  poziva, da se preuči možnost uporabe telekonferenc; spodbuja uporabo novih avdiovizualnih tehnologij, ki bodo vlagateljem omogočile večjo vključenost v delo Odbora za peticije, tako da bi v realnem času sodelovali pri obravnavi svoje peticije;

13.  se ne strinja z večkrat ponovljeno razlago Komisije iz 27. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Evropske unije (2009), po kateri naj bi lahko zaključila zadeve, v katerih postopek za ugotavljanje kršitev še ni bil uradno sprožen, ali prekinila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev v zadevah pred nacionalnimi sodišči; opozarja, da je v odstavku 11 letne resolucije o dejavnostih Odbora za peticije, sprejete 15. decembra 2016(1), Parlament znova izrazil nestrinjanje s prvotnim pristopom Komisije v omenjenem poročilu, ki ga je izrazil že v resoluciji z dne 14. septembra 2011(2), zlasti v členih 1, 23 in 32 te resolucije, v katerih od Komisije zahteva, naj si po svojih zmogljivostih bolj prizadeva za dosledno izvajanje zakonodaje EU, in sicer z uporabo mehanizmov za ugotavljanje kršitev neodvisno od tekočih sodnih postopkov na nacionalni ravni;

14.  ob sklicevanju na letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava Evropske unije v letu 2016 z dne 6. julija 2017 (COM(2017)0370) opozarja, da je treba resno proučiti znatno povečanje sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev, in sicer za 21 % glede na leto poprej; poziva Komisijo, naj upošteva zahteve Parlamenta za izmenjavo informacij o stanju tekočih postopkov za ugotavljanje kršitev; poudarja pomembno vlogo peticij pri odkrivanju neustreznega izvajanja ali poznega prenosa evropskega prava; opominja Komisijo, da se Odbor za peticije zavezuje, da bo pravočasno in odgovorno odgovoril na vprašanja državljanov ter pri tem zagotovil demokratični nadzor in ustrezno uporabo zakonodaje EU;

15.  poziva Komisijo, naj poda natančne statistične podatke o številu peticij, ki so privedle do sprožitve postopkov v okviru mehanizma EU Pilot ali postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva tudi, da se mu posredujejo poročila o zadevah v zvezi s tekočimi postopki in dokumenti, ki so bili izmenjani v okviru mehanizma EU Pilot ali v postopkih za ugotavljanje kršitev, potem ko so bili ti zaključeni z uporabo sodne prakse Sodišča Evropske unije, da se omogoči strukturiran dialog in skrajšajo roki za poravnavo sporov; poziva Komisijo, naj z Odborom za peticije razpravlja o teh poročilih ter naj v razpravo dejavno vključi podpredsednika, pristojnega za izvrševanje prava in poenostavitev;

16.  poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja svoja pooblastila, ki jih ima kot varuhinja pogodb, saj je ta vloga izredno pomembna za delovanje EU v zvezi z državljani in evropskimi zakonodajalci; poziva k pravočasni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi nemudoma rešili primere, ko se zakonodaja EU ne spoštuje;

17.  meni, da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori; v zvezi s tem opozarja na sprejetje smernic Odbora za peticije, ki določajo temelje za vzpostavitev mreže za peticije z drugimi odbori; pozdravlja dejstvo, da so bile sprejete smernice za takšno mrežo; opozarja na vprašalnik, ki so ga prejeli vsi odbori, da bi se izboljšalo razumevanje njihovih postopkov za obravnavo peticij, predloženih za pridobitev mnenja ali informacij; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo prvo srečanje mreže na ravni uslužbencev organizirano leta 2016, na ravni poslancev pa dvakrat v letu 2017; z zadovoljstvom ugotavlja napredek pri usklajevanju Odbora za peticije z drugimi odbori ter tematski razčlenitvi področij politike v vsakem zadevnem odboru, kar bo omogočilo boljšo nadaljnjo obravnavo peticij, poslanih drugim odborom; poziva, naj se okrepi mreža odbora PETI, da se zagotovi učinkovitejša obravnava peticij v tekočem zakonodajnem delu; priporoča, da se uslužbencem poslancev Evropskega parlamenta dajo ustrezne smernice o pravici do peticije, da bodo znali bolje pomagati volivcem, ki želijo sprožiti postopek;

18.  obžaluje, da listina o temeljnih pravicah v državah članicah velja le pri izvajanju zakonodaje EU; ponovno poudarja, da je po mnenju številnih državljanov njeno izvajanje nejasno in nezadovoljivo: obžaluje, da je Sodišče Evropske unije člen 51 listine o temeljnih pravicah razlagalo previdno, čeprav je dopustilo razširitev področja uporabe te listine, tako da zajema tudi nacionalne določbe o izvajanju zakonodaje EU ter določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo predpisov EU; meni, da pričakovanja večine evropskih državljanov v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja listina, presegajo njeno trenutno področje uporabe; poudarja, da preozka in nedosledna razlaga člena 51 državljane oddaljuje od EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlaga člena 51 čim doslednejša in čim širša; pozdravlja interaktivno orodje, ki ga je uvedla Agencija za temeljne pravice, da bi poenostavila dostop do informacij o tem, na kateri organ se je treba v posamezni državi članici obrniti z vprašanji o temeljnih pravicah;

19.  se zaveda, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi svojih prihodnjih pravic po referendumu v Združenem kraljestvu o izstopu iz Evropske unije, kar je pokazalo veliko število peticij o Združenem kraljestvu; opozarja na svojo resolucijo z dne 5. aprila 2017(3), v kateri je poudaril, da se sporazum o izstopu lahko sklene le z odobritvijo Evropskega parlamenta, ter zahtevo za pravično obravnavo državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, in meni, da je treba pri pogajanjih dati absolutno prednost njihovim pravicam in interesom; ugotavlja, da vprašanje glasovalnih pravic in odvzema volilne pravice državljanom Združenega kraljestva, ki več kot 15 let prebivajo v kateri od drugih držav EU, še ni rešeno; opozarja, da je Odbor za peticije aktivno sodeloval pri zaščiti pravic državljanov EU in Združenega kraljestva s svojim prispevkom k resolucijam Parlamenta z dne 5. aprila 2017 in 3. oktobra 2017(4) o pogajanjih z Združenim kraljestvom po njegovem uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije, in z naročilom študije o posledicah izstopa Združenega kraljestva za pravico do peticije ter o pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije, pa tudi z obravnavo peticij v zvezi z izstopom Združenega kraljestva in pravicami državljanov na seji 21. junija 2017; podpira zavezo Komisije, da bo med pogajanji o brexitu in po izstopu Združenega kraljestva iz EU zaščitila vse pravice evropskih državljanov, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in jo poziva, naj državljanom Združenega kraljestva, ki živijo v kateri od drugih držav Evropske unije, zagotovi pridobljene pravice, da ne bodo izrabljeni kot pogajalski aduti in da jim po pogajanjih ne okrnijo pravic;

20.  opozarja na pomembno tekoče delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami o vprašanjih na področju invalidnosti in poudarja njegovo pripravljenost, da bo še naprej podpiral prizadevanja za krepitev pravic invalidov; poziva evropske institucije, naj bodo glede tega vprašanja za zgled in naj poskrbijo, da bodo izvedbeni ukrepi nacionalnih organov povsem skladni z zakonodajo EU in s konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je 22. in 23. septembra 2016 na Slovaškem potekal obisk za ugotavljanje dejstev o naložbah v ustanove za invalide in da je bilo Komisiji priporočeno, naj preuči obstoječe stanje; poudarja, da je treba izboljšati politično udeležbo invalidov, zlasti v okviru priprav za naslednje evropske volitve, ter v skladu s členoma 12 in 29 Konvencije OZN o pravicah invalidov priznati glasovalno pravico vsem invalidom;

21.  ponovno opozarja, da si Odbor za peticije prizadeva za ratifikacijo in hitri začetek izvajanja Marakeške pogodbe iz leta 2013 o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja; v zvezi s tem poudarja pomen svoje kratke resolucije z dne 3. februarja 2016(5) o ratifikaciji Marakeške pogodbe, v kateri je pozval k hitremu odzivu vseh udeleženih strani, da bi odpravili dolgotrajno blokado in omogočili ratifikacijo na ravni EU; ugotavlja, da sta Parlament in Svet dosegla dogovor o zakonodajnih predlogih Komisije o izvajanju Marakeške pogodbe (COM(2016)0595 in COM(2016)0596), ki so postali zavezujoči(6);

22.  opozarja na dve letni poročili, in sicer na poročilo o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015(7) in letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015(8), ter na več mnenj tega odbora, na primer o čezmejnem priznavanju posvojitev(9), o možnostih, ki jih ima EU za izboljšanje dostopa do zdravil(10), o izvajanju konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora OZN za pravice invalidov(11), o spremljanju uporabe prava Unije: letno poročilo za leto 2014(12) ter o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(13);

23.  opozarja, da Odbor za peticije podpira evropsko državljansko pobudo; je seznanjen s predlogom Komisije za pregled uredbe, da bi ohranila svoj pomen kot orodje za demokratično udeležbo; obžaluje, da Komisija ni ustrezno upoštevala nedavnega dela pri pripravi nezakonodajne resolucije o evropski državljanski pobudi, zlasti mnenja Odbora za peticije, s čimer je tudi kršila medinstitucionalni sporazum; poziva jo, naj v bližnjem zakonodajnem postopku upošteva mnenje Odbora za peticije o evropski državljanski pobudi, da bo prek nje mogoče doseči popolno in učinkovito udeležbo evropskih državljanov v postopkih odločanja na ravni EU;

24.  obžaluje, da Komisija ni odločneje izvajala svojih nadzornih pristojnosti, da bi preprečila dajanje na enotni trg onesnažujočih avtomobilov z dizelskim motorjem, ki veliko prispevajo k prekoračitvam vrednosti emisij NO2 v zraku in ki niso v skladu s predpisi EU o homologaciji in izpustu emisij osebnih in lahkih gospodarskih vozil; opozarja, da je ta vidik del skrbi državljanov, ki so uveljavili pravico do peticije in zahtevajo učinkovito zaščito zdravja ljudi, okolja ter pravic potrošnikov;

25.  poudarja, da bi morala biti preglednost in dostop javnosti do dokumentov evropskih institucij pravilo, ki bi zagotovilo najvišjo raven zaščite demokratičnih pravic državljanov; meni, da bi moral biti v zvezi s tem čim prej predstavljen predlog spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001;

26.  poudarja tesno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; poudarja odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhinjo in Odborom za peticije; še posebej ceni redne prispevke varuhinje k delu odbora skozi celo leto; poudarja ključno vlogo evropske varuhinje človekovih pravic pri izboljševanju postopkov odločanja in upravljanja na ravni EU, ki naj bodo čim prej popolnoma pregledni, nepristranski ter zmožni učinkovite zaščite pravic državljanov; podpira tekoče delo varuhinje človekovih pravic na različnih področjih v njeni pristojnosti, tudi njene samoiniciativne in strateške preiskave v korist dobre uprave ter boljšega demokratičnega delovanja Unije; pozdravlja pobude evropske varuhinje človekovih pravic za boljše izkoriščanje potenciala te mreže in krepitev njene prepoznavnosti;

27.  pozdravlja nagrado za dobro upravljanje, ki jo je uvedel urad evropskega varuha človekovih pravic leta 2016, kot priznanje za osebje, agencije in organe institucij EU, ki med izvajanjem vsakodnevnih nalog prispevajo k dobremu upravljanju; poziva, da se veljavni kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev nadgradi v zavezujočo uredbo, ki naj poleg drugih vidikov vključuje konkretne določbe za preprečevanje navzkrižja interesov na vseh ravneh institucij, agencij in organov EU;

28.  poudarja, da so vprašanja v vloženih peticijah zelo raznolika in obravnavajo različna področja, od notranjega trga, pravosodja, energije in prometa do temeljnih pravic, zdravja, okoljske zakonodaje, invalidnosti in dobrobiti živali ter posledic izstopa Združenega kraljestva za državljane; poudarja 10-odstotno povečanje števila peticij, prejetih leta 2016 (1 569), in poziva evropske institucije, naj temu ustrezno povečajo število zaposlenih v službah za obravnavo peticij, zlasti na sekretariatu Odbora za peticije;

29.  poziva Komisijo, naj poskrbi za izvedbo izčrpnih analiz skladnosti okoljskih presoj, ki so jih države članice opravile v zvezi z dovoljenji za infrastrukturne projekte, pri katerih so državljani v peticijah opozorili na resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, z zakonodajo EU; vztraja, kako pomembno je, da se te analize in morebitni ukrepi Komisije, ki iz njih izhajajo, izvajajo proaktivno in predhodno, da se prepreči nepopravljivo propadanje okolja, v skladu s previdnostnim načelom;

30.  opozarja na številne peticije o praksah organov za zaščito otrok in varstvu njihovih pravic, zlasti s čezmejnimi vplivi; je seznanjen z delom delovne skupine odbora za zaščito otrok; opozarja na kratki predlog resolucije o (čezmejnem) varovanju otrokove koristi v Evropi, ki je bil sprejet marca 2016; je seznanjen s predlogom prenovitve uredbe Bruselj IIa o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok in ugotavlja, da je treba podrobno preveriti veliko področij, izpostavljenih v peticijah, kot so postopki in prakse, ki jih pristojni organi držav članic dejansko uporabljajo pri odločanju o zadevah s čezmejnimi posledicami, povezanih z otroki, in učinkovitost postopkov vračanja v primeru mednarodnih starševskih ugrabitev otrok, za namene reševanja obstoječih težav;

31.  poudarja, da je število peticij o dobrobiti živali stalno veliko, in znova izraža obžalovanje zaradi zamud pri izvajanju strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015; ugotavlja, da je treba nujno sprejeti novo strategijo na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki bo v celoti izpolnjeval zahteve člena 13 PDEU, zagotovili polno zaščito dobrobiti živali;

32.  obžaluje, da ni bilo znatnega napredka v zadevi o volilnih pravicah državljanov tretjih držav v Estoniji in Latviji na podlagi peticije št. 0747/2016; poudarja, da bi lahko vsakršne nepotrebne zamude zbudile nezaupanje v evropske institucije;

33.  poudarja pomembno vlogo mreže SOLVIT, ki državljanom in podjetjem omogoča, da opozorijo na morebitne kršitve zakonodaje EU s strani javnih organov v drugih državah članicah; poziva Komisijo in tudi države članice, naj zagotovijo podporo za mrežo SOLVIT, da bi jo državljani bolje poznali in uporabljali; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT, ki ga je Komisija objavila maja 2017; poziva Komisijo, naj poskrbi za hitro izvajanje tega akcijskega načrta in naj Evropskemu parlamentu poroča o rezultatih;

34.  opozarja na izboljšave na spletnem portalu za peticije; poudarja, da so potrebne nadaljnje tehnične izboljšave spletnega portala, da bo Odbor za peticije v celoti pripravljen na nepričakovane dogodke, kot je nenadno povečanje števila vloženih peticij; meni, da sta nenehni tehnični razvoj in povečana tehnična zmogljivost portala ključna za nemoten postopek vlaganja peticij; poudarja pomen portala kot preprosto dostopnega komunikacijskega orodja za državljane in vlagatelje peticij, vključno z uporabniki mobilnih naprav in invalidi; se veseli hitre izvedbe preostalih faz projekta, ki bodo omogočile bolj interaktivno uporabo ter vlagateljem in podpornikom peticij ponudile več informacij v realnem času;

35.  poziva k bolj osredotočenemu in dejavnemu delu službe za komunikacijo in stike z mediji ter k dejavnejšemu sodelovanju v družbenih omrežjih, saj se bo tako Odbor za peticije bolje odzival na pomisleke javnosti;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512.
(2) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 66.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0361.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0037.
(6) UL L 242, 20.9.2017, str. 1 in str. 6.
(7) Mnenje, sprejeto 30. novembra 2016.
(8) Mnenje, sprejeto 11. novembra 2016.
(9) Mnenje, sprejeto 21. aprila 2016.
(10) Mnenje, sprejeto 15. novembra 2016.
(11) Mnenje, sprejeto 27. aprila 2016.
(12) Mnenje, sprejeto 22. aprila 2016.
(13) Mnenje, sprejeto 12. oktobra 2016.


Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami
PDF 411kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami (2016/2327(INI))
P8_TA(2017)0503A8-0356/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2016 o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami (COM(2016)0501),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o prevozu in CO2 – oblikovanje pristopa Skupnosti z dne 31. marca 1998 (COM(1998)0204), ki je bilo objavljeno po sprejetju Kjotskega protokola, na podlagi katerega pa ni bilo izvedenih dovolj ukrepov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. februarja 2017 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami z dne 20. julija 2016,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil(4) in Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil(5),

–  ob upoštevanju Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(10),

–  ob upoštevanju Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive Sveta 93/12/EGS(11),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 z naslovom Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016)0766),

–  ob upoštevanju Osrednjega načrta za uvajanje interoperabilnih kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov v EU,

–  ob upoštevanju Direktive Komisije 1999/52/ES z dne 26. maja 1999 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov, tehničnemu napredku(13),

–  ob upoštevanju Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti(14) in Odločbe Komisije 2009/750/ES z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov(15),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet(16),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami(17),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006(18),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva(19),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora(20),

–  ob upoštevanju sklepov s skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva leta 2016 v Montrealu,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve(21), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009(22),

–  ob upoštevanju poročila Preiskovalni odbor za meritve emisij v avtomobilskem sektorju Parlamenta o rezultatih dela odbora (A8-0049/2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. decembra 2015 o trajnostni mobilnosti v mestih(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov(24),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij nekaterih onesnaževal zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES(25),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 4. aprila 2017 Evropskemu svetu in Svetu po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju(26),

–  ob upoštevanju svojega mandata za medinstitucionalna poganja o reviziji homologacije in tržnega nadzora, sprejetem 4. aprila 2017(27),

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo, ki ga je Komisija sprejela 2. decembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0356/2017),

A.  ker se je vseh 151 podpisnic Pariškega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra 2016, ko ga je ratificirala EU, vse strani zavezale ohranitvi povečanja povprečne globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter prizadevanjem za omejitev segrevanja na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo;

B.  ker cestni promet ustvari več kot 70 % vseh emisij toplogrednih plinov iz prometa in je velik vir onesnaževanja zraka, zaradi česar bi se morali ukrepi osredotočiti predvsem na to področje, sicer pa bi bilo treba prizadevanja za zmanjšanje emisij okrepiti v vseh sektorjih prometa;

C.  ker lahko zemeljski plin (stisnjeni zemeljski plin (SZP) in utekočinjeni naravni plin (UZP)), zlasti biometan, sintetični metan in utekočinjeni naftni plin (UNP), prispevajo k dekarbonizaciji prometnega sektorja, zlasti kar zadeva pomorski promet in težka vozila;

D.  ker si je Komisija v beli knjigi iz leta 2011 zastavila cilj, da si bo prizadevala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa do leta 2050 za vsaj 60 % v primerjavi z letom 1990; ker bo treba za uskladitev s Pariškim sporazumom do sredine stoletja drastično zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz prometa;

E.  ker zanesljiva krivulja dolgoročnega zmanjšanja emisij proizvajalcem vozil lahko omogoča potrebno varnost pri načrtovanju naložb v nove tehnologije;

F.  ker je za dolgoročno dekarbonizacijo prometnega sektorja potrebna široka uporaba obnovljivih virov energije, razpršenih po različnih načinih prevoza;

G.  ker lahko zasebni ali javni električni prometni sistemi pripomorejo k reševanju večjih težav z mobilnostjo v mestih, in sicer z zmanjšanjem emisij CO2 ter s popolno odpravo onesnaževal in hrupa na trajnosten način; ker je stopnja trajnosti električnih vozil odvisna tudi od uporabe električne energije iz obnovljivih virov;

H.  ker promet ustvari več kot 25 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, od tega cestni promet preko 70 %; ker je promet glavni vzrok onesnaženja zraka v mestnih območjih; ker onesnaženost zraka povzroči več kot 400 000 prezgodnjih smrti(28) letno v EU, stroški zdravljenja posledic pa znašajo med 330 milijard EUR in 940 milijard EUR(29) ali med 3 % in 9 % BDP EU; ker imajo trdni delci in dušikovi oksidi še posebej škodljiv vpliv na javno zdravje;

I.  ker je prometni sektor najmanj razogljičeni sektor in še vedno več kot 94 % svojih potreb po energiji zapolnjuje s fosilnimi gorivi; ker emisije toplogrednih plinov v prometu predstavljajo že skoraj četrtino vseh emisij CO2 v EU in ta delež še narašča;

J.  ker je razvoj potniškega in tovornega prometa v znatni meri odvisen od učinkovite uporabe različnih načinov prevoza in bi morala evropska prometna politika temeljiti na učinkoviti somodalnosti, pri čemer bi bilo treba po možnosti dajati prednost uporabi energijsko najbolj učinkovitih in trajnostnih načinov prevoza;

K.  ker bo prehod na druge oblike prevoza omogočil optimalno prerazporeditev med različnimi načini prevoza in interoperabilnost znotraj teh načinov in med njimi, spodbudil bolj trajnosten promet in logistične verige ter okrepil nemotene prometne tokove med načini prevoza in prometnimi vozlišči;

L.  ker po podatkih posebne raziskave Eurobarometer 406 iz leta 2013 približno 50 % državljanov EU vsakodnevno uporablja osebno vozilo, medtem ko se jih za javni prevoz odloči le 16 %, za kolo pa 12 %;

M.  ker je ladijsko kurilno olje, ki se uporablja v pomorskem prometu, eden največjih onesnaževalcev med gorivi, kar pomeni, da ima ta sektor veliko možnosti za zmanjšanje emisij s spodbujanjem in vključevanjem alternativnih pogonskih sistemov;

N.  ker bi moralo biti varovanje javnega zdravja in okolja skupni družbeni interes in odgovornost, pri čemer imajo pomembno vlogo vsi deležniki;

O.  ker je v sedmem okoljskem akcijskem programu jasno priznana vloga prometa pri doseganju vizije Unije za leto 2050 o dobrem življenju ob upoštevanju omejitev našega planeta;

P.  ker je bil zakonodajni okvir od sprejetja direktive o biogorivih leta 2003 večkrat spremenjen; ker mora zakonodajni pristop izkazati določeno stopnjo stabilnosti, da se pritegnejo naložbe v napredna biogoriva;

Q.  ker prehod na krožno gospodarstvo pomeni, da bodo potrošniki postali vse bolj tudi uporabniki storitev, in ker bi lahko prehod na te nove poslovne modele pomembno vplival na učinkovito rabo virov v prometnem sektorju;

R.  ker je preko 100 milijonov Evropejcev izpostavljenih ravni hrupa, višji od praga EU, ki je določen pri 55 decibelih (dB), okoli 32 milijonov pa je izpostavljenih „zelo glasnemu“ hrupu, višjemu od 65 dB;

S.  ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) hrup cestnega prometa drugi najbolj škodljivi okoljski povzročitelj stresa v Evropi takoj za onesnaženjem zraka, vsaj 9 000 prezgodnjih smrti na leto pa je mogoče pripisati srčnim boleznim zaradi hrupa prometa;

T.  ker bi se ob upoštevanju smernic SZO glede izpostavljenosti ljudi delcem PM2,5 povprečna življenjska doba državljanov podaljšala za približno 22 mesecev, letni prihranek pa bi znašal približno 31 milijard EUR;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami in se strinja, da je za širši prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami potreben daljnosežen prehod na mobilnost z nizkimi emisijami; poziva Komisijo in pristojne organe držav članic, naj se polno posvetijo tej strategiji;

2.  poudarja, da bodo morale biti vrednosti emisij toplogrednih plinov iz prometa v skladu s pariškim sporazumom do sredine stoletja skoraj nič ter da bo treba drastično zmanjšati emisije onesnaževal zraka iz prometa, če želimo takoj izpolniti vsaj smernice Svetovne zdravstvene organizacije glede javnega zdravja;

3.  je seznanjen, da prehod na mobilnost z nizkimi emisijami ni le koristen za zdravje ljudi in okolje, ampak prinaša tudi izredne izzive in priložnosti za avtomobilske, železniške, ladijske in letalske proizvajalce in dobavitelje ter za ponudnike storitev inovativne proizvodnje energije, prometa in logistike, zlasti mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba na podlagi stroškovno učinkovitega pristopa nuditi ustrezno podporo razvoju novih tehnologij in poslovnih modelov, ki spodbujajo inovativna partnerstva med velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, za učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju;

4.  priznava, da so potrebne znatne spremembe v upravljanju povpraševanja po prevozu in prostorskem načrtovanju, da bi ustrezno prešli na večmodalni pristop; ponovno poudarja, da bi morali promet obravnavati kot pomembno storitev, ne pa kot cilj; v ta namen podpira izvajanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T); ponovno poudarja, da prehod na trajnosten, krožen in nizkoogljičen prometni sektor zahteva večjo ozaveščenost uporabnikov storitev o učinkoviti rabi virov; meni, da je cenovno dostopen, dobro razvit in večmodalen prometni sistem, ki pokriva mestna vozlišča in povezuje s podeželskimi območji eden od najbolj pomembnih dejavnikov za spremembo v vedenju uporabnikov prevoza s prehodom na bolj trajnostne načine prevoza;

5.  opozarja, da je Parlament v beli knjigi o prometu iz leta 2011 poudaril, kako je treba evropsko politiko trajnostne mobilnosti zgraditi na dolgi vrsti političnih orodij za stroškovno učinkovit prehod na najmanj onesnažujoče in energijsko najbolj učinkovite načine prevoza; opozarja, da je spreminjanje ravnovesja med načini prevoza potrebno za ločitev mobilnosti od negativnih učinkov, kot so prometni zastoji, onesnaževanje zraka, hrup, prometne nezgode in podnebne spremembe; ob tem priznava, da politika modalnega prehoda zaenkrat še ni dala zadovoljivih rezultatov;

6.  spodbuja Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri zavzemanju za globalne, usklajene ukrepe za bolj trajnosten in učinkovit promet;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno izvajanje veljavne zakonodaje ter po potrebi predloži dodatne konkretne ukrepe za prometni sektor, da bi uresničili podnebne cilje EU, ki bodo zajemali vse sredstva, tudi mobilnost v mestih, na način, ki ne bo ogrozil konkurenčnosti prometnega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo tržno uvajanje tehnologij, ki prispevajo k mobilnosti z nizkimi emisijami tako, da povečujejo učinkovitost vozil, hkrati pa ohranjajo njihovo varnost; poziva Komisijo, naj v okviru skladnosti s Pariškim sporazumom predloži posodobljeno različico bele knjige o prometu iz leta 2011;

8.  je prepričan, da je treba pri ocenjevanju trajnosti upoštevati celotni odtis od proizvodnje in uporabe do odstranitve vozila ter potrebno infrastrukturo, zato lahko do uresničljive in resnično trajnostne rešitve privede le tehnološko nevtralna mešanica virov energije;

9.  ugotavlja, da je za trajnosten prehod v prometu potrebno sistematično sodelovanje različnih deležnikov civilne družbe, izmed potrošnikov, socialnih partnerjev, MSP, inovativnih zagonskih podjetij, večjih korporacij, ki so globalni akterji, ter politikov in uradnih organov na vseh ravneh upravljanja;

10.  poziva Komisijo, naj z vključitvijo spodbud za obračun emisij skozi celoten življenjski cikel prizna vse večji pomen vgrajenih emisij;

11.  poziva Komisijo, naj prizna naraščajoči pomen merjenja emisij skozi celotni življenjski cikel, od emisij preskrbe z energijo do emisij proizvodnje in izrabljenosti, in sicer s predstavitvijo celovitih predlogov, ki bodo proizvajalce usmerjali k optimalnim rešitvam za zagotavljanje koristi, povezanih z boljšo porabo energije med vožnjo vozil, ne da bi primarne emisije in emisije iz nadaljnjih faz proizvodne verige zmanjšale te koristi;

12.  poziva Komisijo, naj takoj uvede in izboljša standarde CO2 za celoten cestni promet, saj so standardi stroškovne učinkovitosti za vozila po vsej verjetnosti najučinkovitejši ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti v EU do leta 2030;

13.  opominja, da bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot najboljšo alternativo in zato prednostno obravnavati in spodbujati vse ukrepe za njeno izboljšanje na stroškovno učinkovit način in za zmanjšanje povpraševanja po energiji ter jo ustrezno vključiti v prometno politiko in evropske podnebne ukrepe;

Optimizacija prometnega sistema

Izboljšanje učinkovitosti

14.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo letalske povezave med različnimi regijami EU, saj je treba nadaljnje povezati oddaljene regije in regije Unije v manj ugodnem položaju; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pregleda pristop EU na področju letalske povezanosti ter prouči možnost za razvoj indeksa povezanosti, pri tem pa upošteva tudi medsebojni vpliv z drugimi vrstami prevoza; poudarja, da bi bilo treba to kombinirati z naložbami v trajnostne alternativne načine prevoza in njihovim spodbujanjem;

15.  odločno spodbuja države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba, saj sedanja razdrobljenost podaljšuje čas letenja in povzroča zamude, dodatno porabo goriva in dodatne emisije CO2; poudarja, da bo to pripomoglo k doseganju 10 % znižanja emisij;

16.  poziva Komisijo, naj ohrani velike ambicije na področju inovacij in jih udejanji s spodbujanjem raziskav o uporabi fotonapetostne energije v letalstvu (npr. Solar Impulse 2) ter o alternativnih tekočih gorivih iz obnovljivih virov;

Pošteno in učinkovito oblikovanje cen

17.  meni, da je treba za zagotovitev pravičnosti in enakih konkurenčnih pogojev za različna prevozna sredstva v Evropi v vseh prometnih sektorjih vzpostaviti jasnejše cenovne signale, ki bodo bolje odražali načeli „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“; poudarja, da bi bilo treba veljavne politike ponovno preučiti s tega vidika;

18.  meni, da bi morala vsaka vrsta prevoza kriti svoje mejne stroške tako za obrabo infrastrukture („uporabnik plača“) in zunanje stroške, npr. za onesnaževanje zraka in obremenjevanje s hrupom („onesnaževalec plača“); meni, da bi uporaba omenjenih načel po vsej Uniji prispevala k odpravi neenakosti pri zaračunavanju pristojbin med načini prevoza;

19.  poudarja, da zakonodaja o oblikovanju cen v prometnem sektorju ne bi smela ustvarjati nelojalne konkurence za bolj trajnostne načine prevoza, kot so železnice, ter poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne predloge za zagotovitev poštene konkurence;

20.  pozdravlja prizadevanja Komisije za razvoj standardov za interoperabilne sisteme elektronskega cestninjenja v EU in prihodnjo revizijo direktive o evrovinjeti, ki bi morala zajemati zaračunavanje pristojbin glede na prevoženo razdaljo in razlikovanje na podlagi emisij CO2 ter možnost razlikovanja pri zaračunavanju na podlagi posodobljenih standardov Euro; meni, da bi bilo treba razširiti zaračunavanje pristojbin glede na prevoženo razdaljo na vsa potniška osebna in kombinirana vozila, hkrati pa dopuščati nekaj oblik prožnosti za oddaljena in redko poseljena območja;

21.  poudarja, da prehod na druge oblike prevoza zahteva spodbujanje in naložbe na področju večmodalnosti in javnega prevoza;

22.  poziva Komisijo, naj nujno posodobi svoj priročnik o zunanjih stroških prometa ter pri tem upošteva podatke o dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo;

23.  poudarja, da je v letalskem sektorju internalizacija zunanjih stroškov najmanjša, zato poziva Komisijo, naj spoštuje Pariški sporazum in prouči možnosti za usklajene mednarodne ukrepe za obdavčevanje kerozina za letalstvo in odpravo oprostitve plačila DDV za letalske vozovnice;

Logistika in digitalizacija

24.  priznava, da lahko logistika na podlagi okolju prijaznih skupnih strategij, ki zajemajo povezovanje dobavne verige, večmodalni promet ter utrjevanje dobave in povratne logistike, bistveno prispeva k zmanjševanju emisij CO2 v prometu; meni, da je digitalna tehnologija odločilnega pomena za uresničitev teh ciljev;

25.  meni, da inteligentni prometni sistemi, oblikovanje kolon vozil („platooning“) ter avtonomna in povezana vozila lahko predstavljajo pomembno sredstvo za izboljšanje učinkovitosti zasebnega in komercialnega prevoza v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem sektorju;

26.  priznava, da se s tehnologijo povezanih avtomobilov ne bo izboljšala le varnost na cesti, ampak bo močno vplivala tudi na okolje, ter ugotavlja, da je za zagotovitev velikih zmogljivosti in nizke latence potrebna gosta mrežna infrastruktura, da bi z omrežjem 5G čim bolje izkoristili priložnosti povezanih in avtonomnih vozil za boljšo mobilnost v urbanem okolju; se zaveda, da bo moralo veliko podjetij v skladu s širšim procesom digitalizacije v evropski industriji opreti svojo strategijo preoblikovanja na mobilnost, kar bo prineslo velike priložnosti za mala in srednja ter zagonska podjetja v prometnem sektorju in to bi bilo treba podpreti;

27.  poudarja, da se z javnim prevozom kot delom koncepta mobilnosti kot storitve odpirajo velike možnosti za zmanjšanje obsega prometa in z njim povezanih emisij, ter poziva Komisijo, naj spodbuja digitalizacijo in povezljivost sistemov javnega prevoza, da odstrani prepreke med načini in sistemi prevoza ter spodbudi njihovo uporabo; hkrati meni, da je treba sprejete ukrepe prilagoditi glede na posebne značilnosti področij, na katera se nanašajo, bodisi so ta mestna ali podeželska, saj je na podeželju težje doseči gospodarsko donosnost; zato poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo posebne pobude za učinkovitejši promet na podeželskih in težko dostopnih območjih, pri tem pa upoštevajo tudi obveznosti opravljanja javnih storitev;

28.  podpira pobude za upravljanje mobilnosti, da bi zagotovili učinkovitejše in okolju prijaznejše intermodalne prometne storitve ter pametno mobilnost, ki lahko bistveno prispevajo k zasnovi mobilnosti kot storitve in sinhronizirani intermodalnosti („sinhromodalnost“); meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti mobilnost kot storitev, ustrezno pozornost pa bi bilo treba pri urejanju v prihodnje nameniti prispevku, ki ga imajo inteligentni prometni sistemi, razvoj zmogljivosti IKT, interoperabilnost sistemov, skupne storitve in izdajanje enotnih multimodalnih vozovnic;

29.  ugotavlja, da tovorna vozila v mestih nesorazmerno onesnažujejo zrak in obremenjujejo ozračje s hrupom ter povečujejo prometne zastoje; zato poziva k optimizaciji dobavne verige na mestnih območjih; poziva Komisijo, naj pri logistiki zadnje milje spodbuja k uporabi lahkih brezemisijskih gospodarskih vozil, brezemisijskih avtobusov, smetarskih tovornjakov, taksijev in tovornih koles;

30.  poudarja pomen lahkih vozil in učinkovitejše uporabe obstoječe infrastrukture, vključno z boljšo porazdelitvijo prometa in boljšimi intermodalnimi rešitvami;

31.  poziva Komisijo, naj v zakonodajnem okviru za enotni digitalni trg poudari možnosti za varnejša, pametnejša in bolj zelena sredstva v cestnem prometu ter spodbuja projekte na področju naprav za komunikacijo med vozili in med vozilom in cesto, da bi tako spodbudila inovacije v gospodarstvu in odprla nove poslovne priložnosti za evropska podjetja s področja IKT;

32.  poudarja pomen naložb v optimalne zaledne povezave, da bi s spodbujanjem uporabe večmodalnih povezav, trajnostnega železniškega prometa, celinskih plovnih poti, podatkov o prevozu v realnem času in informacijsko-tehnoloških aplikacij vzdolž koridorjev vseevropskega prometnega omrežja zmanjšali ekološki odtis zalednega prevoza;

33.  je prepričan, da je mogoče s širjenjem pobud za upravljanje mobilnosti v regijah in mestih, institucijah in industriji močno zmanjšati potrebe državljanov po dolgih in hitrih potovanjih;

34.  poziva države članice, naj podprejo pilotne projekte, s katerimi bi spodbudili povečano uporabo električnih vozil in alternativnih naprednih vozil na biogoriva;

35.  poudarja, da je potreben celosten pristop na ravni EU, da bi omogočili hitro digitalizacijo prometa, ki bo skupaj z boljšim načrtovanjem prometa in prehodom na mobilnost kot storitev močno prispevala k izboljšanju učinkovitosti in bo poglobljeno vplivala na družbo;

36.  meni, da so boljše načrtovanje prevoza, boljša raba digitalizacije in logistika področja z neprecenljivimi možnostmi za zmanjšanje emisij in bi mogli hitro uvesti veliko število cenenih in preprostih ukrepov z merljivim učinkom, kot je izboljšanje tokov in tovora in uporaba sistemov elektronskega tovornega prometa; zato poziva Komisijo, naj sestavi seznam teh ukrepov in jih opredeli, da bi jih v bližnji prihodnosti spodbujala; poziva k oblikovanju skladnega zakonodajnega okvira in standardov, ki bodo omogočali uporabo inovativnih logističnih in prometnih rešitev po vsej Evropi;

37.  spodbuja Komisijo in prevoznike, naj predlagajo projekte z doslednimi informacijami o primerljivem ogljičnem odtisu različnih načinov prevoza, in sicer z objavami in obveščanjem, pri rezervacijah in izdaji vozovnic;

38.  poudarja, da je treba politiko standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije nujno prilagoditi razvoju na trgu in pri politikah, da bi postali sistemi elektronskega tovornega prometa in inteligentnega prometa interoperabilni;

39.  poudarja pomen interoperabilnosti za zmanjšanje emisij težkih tovornih vozil tako v mestnem kot v zunajmestnem prometu;

Nizkoemisijski alternativni viri energije

40.  poudarja, da imajo rešitve za električno mobilnost iz trajnostnih energetskih virov velik potencial za razogljičenje prometa; vendar meni, da optimizacije te tehnologije in vzpostavitve infrastrukture v širšem obsegu ne gre pričakovati pred letom 2030; ponovno poziva k tehnološkim inovacijam;

41.  pozdravlja prizadevanja za uporabo in zagotovitev celovite in interoperabilne infrastrukture za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov in/ali alternativnimi trajnostnimi gorivi za vozila; poziva Komisijo, naj se pri tem usklajuje z državami članicami, da bi zagotovile popoln prenos ustreznih določb Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter člena 8 Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) .../... (postopek 2016/0381(COD));

42.  poziva Komisijo, naj sprejme ambiciozen akcijski načrt za uveljavljanje električnih vozil na trgu in državam članicam izda priporočila, da bi jih spodbudila k uvedbi davčnih spodbud za brezemisijska vozila in vozila z nizkimi emisijami; poudarja, da sta razpoložljivost in dostopnost infrastrukture za napajanje in polnjenje, tudi v zasebnih in javnih zgradbah v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU), ter konkurenčnost električnih vozil bistvenega pomena za večjo naklonjenost potrošnikov tem vozilom; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da električna energija za električna vozila prihaja iz trajnostnih virov energije; pri tem poziva k oblikovanju dolgoročne evropske pobude za naslednjo generacijo baterij ter izgradnji potrebne infrastrukture, ki bo spodbujala k trajnostnim standardom proizvodnje nizkoemisijske energije in vozil;

43.  poziva Komisijo, naj hitro predstavi oceno tega, kako države članice izvajajo direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva 2014/94/EU, in sprejme ukrepe za tiste države članice, ki še niso predložile nacionalne strategije;

44.  meni, da bi bil eden on najučinkovitejših načinov za zmanjšanje vpliva cestnega prometa na podnebje uvedba obveznosti za dobavitelje goriva, da morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov pri izrabi električne energije iz obnovljivih virov, z vodikom, trajnostnimi in naprednimi gorivi, sintetičnimi ali drugimi nizkoogljičnimi gorivi (npr. stisnjeni in utekočinjeni zemeljski plin);

45.  opozarja Komisijo, da je nujno, da se ekonomske spodbude, ki so še vedno namenjene fosilnim gorivom, usmerijo v alternativne in trajnostne oblike energije, da se ustvarijo dejanski pogoji za prehod celotne družbe na trajnostno energijo;

46.  poziva k bolj smelemu pristopu za obnovljive vire v prometu od tistega, ki je predlagan v prenovitvi direktive o obnovljivih virih energije, da bi dosegli dolgoročno razogljičenje prometnega sektorja;

47.  poziva k uvedbi posebnih pobud za uporabo trajnostnih alternativnih goriv za tiste načine prevoza, za katere trenutno ni drugih možnosti kot tekoče gorivo; meni, da bi se te spodbude morale odražati v novi direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, kot določa predlagana uredba o upravljanju energetske unije;

48.  opozarja, da 94 % prometa v Evropi sloni na naftnih proizvodih, in meni, da trajnostna domača biogoriva zmanjšujejo odvisnost od uvoza fosilnih goriv, s tem pa se krepi energetska varnost EU;

49.  poziva Komisijo, naj predlaga, da bi najpozneje do leta 2020 postopno opustili neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo potencial UZP za večjo trajnost mobilnosti, gospodarstva in zaposlovanja(30);

51.  poudarja vlogo, ki bi jo lahko imel zemeljski plin (na primer SZP in UZP) ter zlasti biometan, sintetični metan in UNP v okviru prehoda k razogljičenju prometnega sektorja, zlasti kar zadeva ladijski prevoz, težka vozila in mestne avtobuse;

52.  je seznanjen z mejnimi vrednostmi, ki so predlagane v okviru prenovitve direktive o obnovljivih virih energije, da bi do leta 2030 postopno odpravili prvo generacijo biogoriv ter da bi dosegli dolgoročno razogljičenje prometnega sektorja; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razlikuje med biogorivi prve generacije, ki so zelo učinkovita pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in pomenijo nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč, in tistimi, ki ne izpolnjujejo teh meril, ter naj čim prej sprejme ukrepe za postopno opuščanje uporabe kmetijskih surovin, ki pospešujejo krčenje gozdov, vključno s palmovim oljem, ali uporabe šotišč za pridobivanje biogoriv; poudarja pomen stabilnega in predvidljivega zakonodajnega okolja, ki ustrezno upošteva investicijske cikle, da se privabijo potrebne naložbe v napredna biogoriva; je seznanjen s potencialnimi podnebnimi koristmi kmetijske proizvodnje EU s poudarkom na biogorivih, ki so zelo učinkovita pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in pomenijo nizko tveganje za posredno spremembo rabe zemljišč, zlasti kar zadeva emisije iz uvoza živalskih beljakovin v velikem obsegu iz držav zunaj EU;

53.  spodbuja Komisijo, naj pripravi objektivna merila za prepoznavanje naprednih biogoriv, da bi spodbudila inovacije in tržno uvajanje;

54.  poudarja, kako pomembno je doseči dolgoročno dekarbonizacijo prometnega sektorja, ter poziva Komisijo, naj spodbuja večje tržno uveljavljanje naprednih biogoriv, ki so zelo učinkovita pri zniževanju emisij toplogrednih plinov in so skladna s hierarhijo odpadkov v okviru krožnega gospodarstva ter spoštujejo stroga merila okoljske in socialne trajnosti, da bi še bolj zmanjšali porabo fosilnih goriv in emisije toplogrednih plinov; pozdravlja predlog Komisije za okrepitev zahtev glede prihrankov toplogrednih plinov za biogoriva za nadaljnje izpolnjevanje podnebnih ciljev EU; poudarja pomen zanesljivih in verodostojnih obračunov emisij in odvzemov iz bioenergije v skladu s predlagano uredbo o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (COM(2016)0479);

55.  poudarja, da bi bilo treba pri podnebnih ciljih držav članic v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj upoštevati samo biogoriva iz poljščin, ki so skladna s predlagano uredbo o merilih trajnosti (COM(2016)0482);

56.  poziva Komisijo, naj skrbno spremlja razvoj na področju vodikove tehnologije iz obnovljivih virov energije in se zaveže, da bo izvedla študijo izvedljivosti v zvezi z vlogo in možnostmi vodika v evropskem prometnem sistemu;

57.  poudarja, da bi lahko sintetična goriva (tekoča in plinasta), pridobljena iz presežka energije iz obnovljivih virov, zlasti sončne in vetrne ob višku proizvodnje, ki bi bili sicer neizkoriščeni, prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz obstoječega voznega parka z vidika življenjskega ciklusa in obenem povečala proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru krožnega gospodarstva, politike na področju emisij in okolja ter ciljev Unije na področju energije iz obnovljivih virov povečajo in popolnoma podpirajo proizvodnjo okolju prijaznega bioplina iz predelave gnoja;

59.  pozdravlja dejstvo, da so podjetja EU trenutno vodilna v svetu na področju tehnologije sintetičnih goriv, in meni, da je to priložnost za krepitev gospodarske rasti in kakovostnih delovnih mest v EU; zato poudarja, da je treba oblikovati okvir, ki bo spodbujal nadaljnji razvoj in uvajanje tovrstnih tehnologij;

60.  meni, da bi lahko spodbujanje potrdil o izvoru pomembno povečalo delež obnovljive energije v prometnem sektorju;

61.  ugotavlja, da mora biti pristop EU k trajnostni energiji tehnološko nevtralen, cilji trajnostnih politik EU pa bi morali biti usmerjeni k zmanjšanju emisij, ki škodujejo podnebju in zdravju;

62.  poziva Komisijo, naj povsem izkoristi potencial Skupnega raziskovalnega središča pri izvedbi raziskav na področju čiste energije za prevoz;

63.  pozdravlja podporo za raziskave, razvoj in inovacije na področju čistega prevoza in trajnostne energije v okviru programa Obzorje 2020, in poziva k nadaljevanju te podpore v prihodnjem večletnem finančnem okviru;

64.  poudarja pomen raziskav in razvoja za obvladovanje tehnoloških izzivov, povezanih z mobilnostjo z nizkimi emisijami; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje nudi močno podporo raziskovalnim programom, kot sta Čisto nebo in SESAR (Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba);

Prometna infrastruktura in naložbe

65.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sofinanciranje EU za prometne projekte, ki prispevajo k podnebnim ukrepom in kakovosti zraka ter čim manjšim zunanjim stroškom, v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (sklad EFSI) in omrežja TEN-T;

66.  meni, da so projekti instrumenta za povezovanje Evrope bistveni za evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami, in obžaluje, da je bil proračun instrumenta uporabljen za sklad EFSI, zato poziva k obnovitvi proračuna instrumenta za povezovanje Evrope in ponovno poudarja, da je treba sklad EFSI II financirati iz drugih virov; nadalje meni, da bi se morali izogibati financiranju projektov, ki so upravičeni do sredstev instrumenta za povezovanje Evrope, iz sklada EFSI;

67.  želi izpostaviti, da je pomembno uspešno uporabljati sredstva sklada EFSI ali združevati sredstva skladov EFSI in ESI; meni, da bi morale države članice več vlagati v svoj železniški sistem in si prizadevati za povečanje stopnje črpanja kohezijskih sredstev za železniške projekte;

68.  opozarja na pomen vzdrževanja infrastrukturnih omrežij v dobrem stanju in na visoki kakovostni ravni, kar omogoča pretočnost in zmanjševanje zastojev, s tem pa tudi ravni emisij CO2 in drugih onesnaževal;

69.  poziva Komisijo, naj zagotovi več sredstev za mesta, da se bodo skupaj potegovala za financiranje infrastrukture ali tehnologij, ki bodo prispevale k razogljičenju mestnega prometa in zmanjšanju onesnaženja zraka zaradi cestnega prometa; ugotavlja, da bi to vključevalo med drugim tudi javne postaje za polnjenje električnih vozil, sisteme za izposojo avtomobilov in koles ter razvoj javnega prometa;

70.  poudarja, da so finančni podporni ukrepi pomembni za inovativnost tega sektorja in varstvo okolja med infrastrukturnimi deli;

Povečanje moči državljanov in nosilcev odločitev za spremembo vedenjskih vzorcev

71.  spodbuja mesta, naj v svoje načrte za mobilnost (npr. načrte za trajnostno mobilnost v mestih) vključijo cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov in strategije za čist zrak, Komisijo pa poziva, naj sofinanciranje projektov s področja mobilnosti v mestih, ki bodo prispevali k doseganju teh ciljev, obravnava kot prednostno nalogo EU, tudi prek podpore inovacijam, ki mestom pomagajo v to smer;

72.  meni, da je spodbujanje kolektivnega javnega prevoza eden od najbolj učinkovitih načinov za zmanjšanje emisij in izboljšanje učinkovitosti javnega prevoza; je prepričan, da je treba okrepiti vlogo javnih prevoznih storitev; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj javne organe in lastnike zasebnih voznih parkov podprejo pri nakupu čistejših in okolju prijaznejših vozil in jih ustrezno spodbujajo k temu;

73.  poudarja, da zelena javna naročila ponujajo možnosti za bolj trajnosten promet, zlasti za mestne in primestne avtobuse;

74.  poziva Komisijo, naj okrepi omrežja najbolj naprednih mest, ki pri načrtovanju dajejo prednost trajnostnim načinom prevoza, kot so hoja, kolesarjenje, povečanje javnega prevoza, skupni prevoz in souporaba avtomobilov, ter naj omogoči lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom, da v zvezi s tem delijo najboljše prakse pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in strategijah za čist zrak; poziva Komisijo, naj lokalne, regionalne in nacionalne organe spodbuja tudi k popolnemu vključevanju potreb in postopkov pri načrtovanju prometa, stanovanj in rabe zemljišč, da bi lažje dosegli cilje podnebne politike;

75.  poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju dejstva, da evropski standardi za lahka motorna vozila ne odražajo dejanskih emisij, preučijo koristi uvedbe oznake ali standarda za izredno nizke emisije za vozila, ki spoštujejo mejne vrednosti emisij v dejanskih voznih razmerah;

76.  meni, da je treba več pozornosti nameniti povečanemu vključevanju in privlačnosti nemotoriziranih oblik prevoza, saj bi to v splošnem napravilo zasebne oblike prevoza manj privlačne;

77.  poziva Komisijo, naj v strategije za mobilnost z nizkimi emisijami vključi potrebe prebivalcev podeželskih in oddaljenih območij po prevoznih storitvah;

78.  spodbuja vse javne subjekte, naj vključujejo merila trajnosti v javna naročila;

79.  spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj več vlagajo v združevanje in vključevanje vseevropske kolesarske mreže EuroVelo v železniško omrežje TEN-T;

80.  poudarja, da je že skrajni čas za predlog revizije uredbe o splošni varnosti, in poziva Komisijo, naj ta predlog objavi pred koncem leta 2017; meni, da je tehnologija za inteligentno prilagajanje hitrosti dovolj izpopolnjena in lahko reši mnogo življenj, zato bi jo morali brez odlašanja uvesti za vsa vozila; poudarja, da so rešitve na področju neposrednega vidnega polja tovornjakov zelo učinkovite za izogibanje nesrečam z ranljivimi uporabniki cest in da bi morali biti obvezni standardi v zvezi s tem vključeni v predlog;

Zahteve v posameznih sektorjih

Motorna kolesa, osebna vozila in kombinirana vozila

81.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog standardov za avtomobile in kombinirana vozila za leto 2025 v skladu s stališčem, ki ga je Parlament izrazil v postopkih o dveh zakonodajnih aktih v letu 2013(31) in je bilo potrjeno v izjavah Komisije o cilju za leto 2025(32), povezanih z aktoma; poudarja, da bi bilo treba te povprečne standarde za vozni park izračunati na podlagi novih globalno usklajenih preskusnih postopkov za lahka vozila, odražati pa bi morali dolgoročno krivuljo zmanjševanja emisij iz okvira za podnebno in energetsko politiko EU do leta 2030 ter dolgoročne cilje pariškega sporazuma;

82.  pozdravlja uvedbo novega globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila; poudarja pa, da glede na raziskave, ki kažejo, da bo laboratorijski preskusni cikel novega postopka še vedno približno 20 % odstopal od emisij pri dejanski vožnji in bo mogoče preskus izboljševati in manipulirati, bi bilo treba za njegovo dopolnitev razviti posebno naknadno metodologijo za merjenje emisij CO2, ki nastajajo pri dejanski vožnji; ugotavlja, da bi lahko ta metodologija temeljila na merilnih napravah, ki so že vgrajene v vozila, kot so merilci porabe goriva; ugotavlja tudi, da bi bilo treba v ta namen in za pridobitev zanesljivih podatkov razviti standardni pristop k zbiranju, shranjevanju, uporabi in sporočanju vrednosti o porabi goriva ter pri tem v čim večji meri uporabljati senzorje, ki so že v avtomobilih, hkrati pa v celoti spoštovati pravila o varstvu zasebnosti; poziva Komisijo, naj razmisli o dodatnih rešitvah za zmanjšanje emisij CO2 v prometnem sektorju, predvsem pa naj bolj upošteva prispevek znižanja mase vozil k neposrednemu zmanjšanju emisij CO2 iz vozil;

83.  želi spomniti, da bi bilo treba specifikacije preskusov in postopke ocenjevanja za emisije pri dejanski vožnji zelo skrbno določiti in pri tem upoštevati širok razpon voznih razmer, vključno z različnimi temperaturami, obremenitvami motorja, hitrostmi vozil, nadmorskimi višinami, vrstami cest in drugimi dejavniki, s katerimi se srečujemo pri vožnji v Uniji, saj bi s temi preskusi le tako učinkovito zmanjšali razhajanje med emisijami, izmerjenimi v laboratoriju, in na cesti;

84.  poziva k hitri uvedbi usklajenega, obveznega in preglednega sistema označevanja EU, s katerim bi potrošnikom zagotovili natančne, zanesljive in primerljive podatke o porabi goriva, življenjskem ciklu ter emisijah CO2 in onesnaževal zraka pri avtomobilih, danih na trg; poziva k reviziji direktive o označevanju vozil (Direktiva 1999/94/ES), ki bi jo lahko spremenili tako, da bi vključevala obvezno poročanje o emisijah drugih onesnaževal zraka, kot so NOx in trdni delci;

85.  poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o čisti energiji za promet (Direktiva 2014/94/EU) in pripravi predlog uredbe o standardih CO2 za vozni park, ki bo na trgu od leta 2025 dalje, da bi postopno odpravili nove avtomobile z emisijami CO2;

86.  poziva Komisijo, naj uvede cilj za minimalni delež proizvodnje osebnih vozil brez emisij pri vseh proizvajalcih;

87.  poudarja, da bi zgodnji prehod na vozila, za katera je bilo na podlagi študij o oceni življenjskega cikla (LCA) dokazano, da najmanj vplivajo na podnebje in okolje, ugodno vplival na evropsko gospodarstvo; poudarja, da bo ta prehod zagotovil nadaljnjo konkurenčnost evropskih proizvajalcev avtomobilov na svetovnem trgu ter ohranil obstoječa delovna mesta in ustvaril nova;

88.  pričakuje, da bo vedno več finančnih sredstev dodeljenih tehnološkim raziskavam, vezanih na proizvodnjo, ravnanje z akumulatorji za električne motorje in njihovo uničenje, da bi postali vedno bolj ekološki;

89.  ugotavlja, da je Komisija začela vrsto postopkov za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki so s stalnim preseganjem mejnih vrednosti NO2 in PM10 kršile Direktivo 2008/50/ES o kakovosti zraka; poziva Komisijo, naj izvršuje svoja pooblastila, da bi preprečila dajanje onesnažujočih avtomobilov z dizelskim motorjem na trg, ki močno prispevajo k sproščanju NO2 in PM10 v zrak ter niso skladna s predpisi EU o homologaciji in izpustu emisij osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil;

90.  opozarja, da je treba spodbujati široko udeležbo malih in srednjih podjetij pri proizvodnji vozil in sestavnih delov, da se na ta način zagotovijo enaki pogoji na prevoznem trgu in se spodbudijo raziskave in inovacije;

91.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zakonodaja na področju emisij CO2 po letu 2020 karseda upoštevala vse tehnološke pristope k zmanjševanju emisij CO2 na cestah; ugotavlja, da bi morala zakonodaja zlasti upoštevati možnosti, ki jih ponujajo najnovejša alternativna goriva (npr. elektrogoriva, sintetična goriva ter pretvorba električne energije v plin (power to gas) in tekoča goriva);

Težka tovorna vozila

92.  ugotavlja, da bodo težka vozila povzročala 40 % vseh emisij CO2 v cestnem prometu, če do leta 2030 ne bodo sprejeti dodatni ukrepi; zato poziva Komisijo, naj do konca leta 2017 pripravi predlog o certificiranju, spremljanju in poročanju za težka vozila, do leta 2018 pa naj predlaga ambiciozne standarde glede emisij CO2 za leto 2025, ki bodo temeljili na najboljših razpoložljivih podatkih; pozdravlja orodje VECTO (orodje za izračun porabe energije vozil – Vehicle Energy Consumption Calculation Tool), s katerim se ugotavlja učinkovitost tovornega prometa, in poudarja, da je treba še naprej zagotavljati dostop do preglednih, stvarnih in posodobljenih nadzornih podatkov;

93.  poziva Komisijo, naj začne oblikovati evropsko strategijo za tovornjake z nizkimi emisijami ogljika na podlagi primerjalne študije, da bi spodbudila uvajanje energetsko učinkovitih in brezemisijskih avtobusov in tovornjakov na trg; poudarja, da so nekatere države članice že sprejele pobude za cestni tovorni prevoz brez emisij;

94.  meni, da bi bilo treba podpreti vse večjo razširjenost čistih motorjev v težkih vozilih, denimo električnih ali s pogonom na utekočinjeni zemeljski plin, kar zahteva bistvene strateške naložbe v infrastrukturo;

95.  poziva Komisijo, naj uvede spodbude za promet vozil z nizkimi ali ničtimi emisijami v celotnem omrežju TEN-T, ga opredeli za prednostnega in omogoči državam članicam, da storijo enako;

96.  poudarja, da bi lahko nizkoemisijski in brezemisijski mestni avtobusi veliko prispevali k zmanjšanju emisij onesnaževal na mestnih območjih; zato poziva k uvajanju brezemisijskih mestnih avtobusov z vključitvijo evropskih meril za zelena javna naročila v direktivo o čistih vozilih (Direktiva 2009/33/ES), ki je trenutno v postopku pregleda; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo in spodbujajo uporabo razpoložljivih sredstev EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, za podporo ustreznim ukrepom;

97.  poudarja, da je treba ustvariti prave pogoje za spodbujanje alternativnih virov energije z nizkimi emisijami za promet, ter meni, da je mogoče to med drugim zagotoviti tako, da ima ta sektor jasen dolgoročni okvir za naložbe v razogljičenje goriv in drugih novih tehnologij; poziva Komisijo, naj preuči možnost študije izvedljivosti o morebitnih rešitvah, ki so na voljo, na katerih bi lahko temeljila nizkoogljična strategija za cestni tovorni promet;

98.  podpira načrt Komisije za uvedbo platforme „čisti avtobus“, v katero bi bili vključeni avtobusni prevozniki, lokalne oblasti, proizvajalci avtobusov in ponudniki oskrbe z energijo, za spodbujanje hitrejše uvedbe čistejših vozil, in poziva Komisijo, naj spodbuja rabo avtobusa kot okolju prijazne trajnostne oblike javnega prevoza;

99.  ugotavlja, da je veliko novih tehnologij in inovacij v obstoječih tehnologijah, ki lahko pomembno prispevajo k varstvu okolja, denimo na področju izboljšanja pnevmatik, maziv, učinkovitejšega prenosa in proizvodnje hibridnih motorjev, ter meni, da bi si morala Evropa prizadevati za vodilni tehnološki položaj na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči, kako te tehnologije vplivajo na izboljšanje učinkovitosti in okoljske uspešnosti;

100.  poudarja pomen izboljšanja kakovosti zraka v EU ter spoštovanja mejnih vrednosti za kakovost zunanjega zraka v EU in priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pregleda mejne vrednosti emisij iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter naj po potrebi predstavi predloge za nove tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro 7, ki naj se od leta 2025 uporabljajo za vsa lahka motorna vozila, ki jih zajema ta uredba;

101.  poudarja, da so za zmanjšanje emisij in uresničevanje ciljev za boljšo kakovost zraka potrebni ukrepi, ki se nanašajo tudi na starejša vozila, ter v zvezi s tem želi spomniti, da je prilagajanje vozil najhitrejši in stroškovno najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij in onesnaževal, ki jih ustvarjajo starejša vozila, saj dosledno izvajanje prilagoditev z naprednimi sistemi zgorevanja dizelskega goriva omogoča okolju prijazno delovanje starejših težkih vozil, kot so avtobusi in tovornjaki, in celo izpolnjuje najstrožje zahteve glede emisij in maksimalno zniža emisije NOx, NO2 in trdnih delcev; zato poziva Komisijo, naj pripravi enotne smernice EU, da bo države članice spodbudila k doslednemu izvajanju možnih rešitev za prilagajanje starejših vozil, ter naj zagotovi tudi možnost črpanja sredstev iz finančnih instrumentov EU za razogljičenje prometa;

Homologacija in tržni nadzor

102.  poziva k celovitejšemu in bolj usklajenemu sistemu homologacije in tržnega nadzora na ravni EU, ki bi vključeval močan in zanesljiv nadzor EU in sistem kontrolnih pregledov, da bi odpravili pomanjkljivosti in pravne vrzeli, ugotovljene po škandalu Dieselgate; poudarja, kako pomembno je hitro sprejetje predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov (COM(2016)0031), ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila; v zvezi s tem želi spomniti na pogajalski mandat Parlamenta, sprejet 4. aprila 2017; potrjuje, da bi bilo treba s prihodnjim sprejetjem omenjene uredbe zagotoviti dosledno enake in preglednejše pogoje za vse deležnike v sektorjih vozil, določiti učinkovita pravila za varstvo potrošnikov in zagotoviti popolno izvajanje novega okvira za homologacijo in nadzor trga;

103.  pozdravlja smernice za oceno pomožnih emisijskih strategij in prisotnost odklopnih naprav, ki jih je Komisija objavila 26. januarja 2017, da bi države članice in pristojne organe podprla pri odkrivanju odklopnih naprav;

104.  obžaluje sprejetje visokih faktorjev skladnosti za emisije NOx, ki delujejo kot pravna vrzel in omogočajo prevelike emisije, tudi iz avtomobilov po letu 2020; poziva Komisijo, naj v letu 2017 pregleda faktor skladnosti za preskuse emisij NOx pri dejanski vožnji, kot je določeno v drugem svežnju o emisijah pri dejanski vožnji, ter naj ta faktor v skladu s tehnološkim razvojem nato pregleduje vsako leto, da bi ga najkasneje do leta 2021 znižali na vrednost 1;

105.  poziva k hitremu sprejetju četrtega svežnja o emisijah pri dejanski vožnji, da bi dopolnili regulativni okvir za novi postopek homologacije;

Železniški promet

106.  močno podpira nove pozive Komisije za predloge o manjkajočih čezmejnih železniških povezavah na regionalni ravni ter pozdravlja možnost minimizacije ali zmanjšanja vpliva na podnebje; poziva Komisijo, naj še naprej upošteva te načrte in naj objavlja razpise v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, pa tudi v okviru sprememb Uredbe (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, da bi bolj upoštevali dejansko učinkovitost različnih vrst železniškega prometa v zvezi z njihovim vplivom na energetsko učinkovitost v sektorju prometa;

107.  podpira Komisijo pri odločitvi o prednostnih naložbah v železniško infrastrukturo, zlasti v manjkajoče priključke in čezmejne povezave; v zvezi s tem opozarja, da gre pri železniškem prometu, zlasti tovornem, za množičen, učinkovit in trajnosten prevoz;

108.  podpira prehod od cestnega prevoza na železniški (Shift2Rail) s povečanjem interoperabilnosti različnih načinov prevoza;

109.  poziva , naj se predložijo ambiciozni predlogi direktive o kombiniranem prevozu, ki bodo bolje spodbujali učinkovit tovorni promet ter podpirali prehod na železniški promet in celinske plovne poti, da bi dosegli cilje prehoda na druge oblike prevoza za leti 2030 in 2050, določene z desetimi cilji za konkurenčen in z viri gospodaren prometni sistem iz bele knjige o prometu 2011;

110.  poziva države članice, Komisijo in deležnike v železniškem prometu, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za ustanovitev skupnega podjetja Shift2Rail, s čimer bi pospešili vključitev naprednih tehnologij v inovativne rešitve v železniškem prometu, povečali privlačnost železniškega prometa in okrepili položaj evropske železniške industrije;

111.  poziva države članice, naj čim prej začnejo temeljito in učinkovito izvajati Direktivo 2012/34/EU, Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/909 in četrti železniški sveženj, da bi zagotovile konkurenčno okolje uporabnin za dostop do tirov ter s tem omogočile pošteno intermodalno konkurenco;

112.  poziva Komisijo, naj preuči slabosti železniškega potniškega prometa (npr. z vidika davkov, pristojbin, uporabnin ter neposrednih in posrednih subvencij) v primerjavi z drugimi prometnimi panogami ter naj vzpostavi enake konkurenčne pogoje;

113.  ponovno poudarja pomen interoperabilnosti in usklajevanja z drugimi načini prevoza, večje zanesljivosti in zmanjšanja hrupa ter nemotenega poteka multimodalnega prometa;

114.  poudarja, da bo dosledno, učinkovito in enotno izvajanje Uredbe (EU) št. 913/2010 o železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet koristilo tako tovoru kot panogi;

Letalstvo

115.  poziva Komisijo, naj izboljša učinkovitost letalstva, med drugim z zagotovitvijo, da bodo države članice čim prej oblikovale enotno evropsko nebo, z dejavno udeležbo v delu Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da bi zagotovili uveljavitev ambicioznih mednarodnih standardov za CO2, in z zagotovitvijo ustreznega financiranja Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) in skupne tehnološke pobude za čisto nebo;

116.  ponovno opozarja, da je tudi zračni prostor del enotnega trga EU in da se z vsakršno razdrobljenostjo kot posledico njegove neučinkovite uporabe in različnih nacionalnih praks (denimo na področju operativnih postopkov, davkov in drugih dajatev itd.) podaljšuje čas letenja, povzročajo zamude ter večja poraba goriva in višje emisije CO2, negativno pa vpliva tudi na preostali trg in ovira konkurenčnost EU;

117.  poudarja, da bi moral letalski sektor primerno, pravično in učinkovito prispevati k doseganju podnebnih ciljev za leto 2030 in ciljev pariškega sporazuma ter posledično k doseganju cilja trajnostnega razvoja na področju podnebnih ukrepov;

118.  je seznanjen s sklepom z 39. skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede oblikovanja sheme globalnega tržnega ukrepa za mednarodno letalstvo; poziva Komisijo, naj ta sklep preuči, vključno s prostovoljnimi zavezami in pridržki držav, ter naj spremlja napredek pri izvajanju tega sklepa, tako na mednarodni kot nacionalni ravni, v 67 državah, ki nameravajo prostovoljno sodelovati v globalnem tržnem ukrepu; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi oceno ustreznosti določb omenjene sheme ter pri tem upošteva ogljično nevtralno rast, da bi se omejilo naraščanje emisij v letalskem sektorju v skladu s pariškimi cilji; ugotavlja, da je predviden pregled sheme Mednarodne organizacije civilnega letalstva vsaka tri leta, kar bi moralo omogočiti razvoj sheme v smeri večje ambicioznosti in robustnosti;

119.  je seznanjen s predlogom Komisije z dne 3. februarja 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (COM(2017)0054), v katerem je predlagana ohranitev omejenega geografskega področja uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za letalstvo; poziva Komisijo, naj izvede novo oceno in pregled sistema EU za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020, ko bo več jasnosti o izvajanju globalnega tržnega ukrepa;

120.  poudarja, da je treba spodbujati boljše in krajše letalske lete, da se prihrani gorivo in zmanjšajo škodljive emisije, namesto odločanja za daljše lete, da bi se izognili dražjim zračnim prostorom;

121.  poudarja, da je treba še nadalje spodbujati raziskave na tem področju, tudi prek javno-zasebnih partnerstev, da se pospešijo naložbe v tehnologije za razvoj trajnostnega letalstva z načrtovanjem lažjih zrakoplovov, uporabo digitalne in satelitske tehnologije za boljši izkoristek zračnih poti in proizvodnjo in uporabo alternativnih goriv nove generacije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da v tem sektorju ni mnogo alternativ za tradicionalna tekoča goriva;

122.  poziva Komisijo, naj razišče nove možnosti za podpiranje rabe obnovljivih virov letalskega goriva, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v letalstvu;

123.  poziva države članice in letalsko industrijo, naj spodbujajo razvoj nadaljnjih ukrepov za podpiranje pametnih pobud za zmanjšanje emisij v letalskem sektorju, tako v okviru prihodnih in odhodnih letov kot na letališčih;

Pomorski promet

124.  je seznanjen s prizadevanji na ravni Mednarodne pomorske organizacije za omejitev emisij iz mednarodnega pomorskega prometa in zato spodbuja Mednarodno pomorsko organizacijo, naj brez odlašanja sprejme jasne cilje in ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; vendar poudarja, da bi se moral, ob odsotnosti primerljivega sistema, ki bi deloval v okviru te organizacije, za emisije CO2 v pristaniščih Unije in med potovanjem v pristanišča Unije in iz njih od leta 2023 uporabljati sistem EU za trgovanje z emisijami; poziva Komisijo, naj določi pogoje za spodbujanje uporabe alternativnih goriv, kot so zemeljski plin, UNP in vodik, ter naj spodbuja vključevanje obnovljivih tehnologij (npr. jader, baterij, sončnih panelov in vetrnih generatorjev) v pomorski sektor; v zvezi s tem poudarja, da je treba preučiti finančne instrumente na ravni držav članic in na ravni EU, da bi pospešili naložbe v zeleno ladjevje;

125.  poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitega zmanjšanja globalnih emisij toplogrednih plinov, ki jih ustvarja mednarodni promet, s čimer bi uresničili cilj iz pariškega podnebnega sporazuma v okviru COP21 o omejitvi dviga temperature na precej pod dvema stopinjama, pa tudi za odpravo obstoječih tržnih ovir za načrtovanje ladij in operativno učinkovitost, sistem EU za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij dosledno spremeniti, da bi svoj sistem uskladili s sistemom za zbiranje podatkov Mednarodne pomorske organizacije (IMO), hkrati pa ohranili transparentnost, preverjanje in zbiranje dejanskih delovnih podatkov o prometu;

126.  poudarja, da je treba dosledno prenesti in izvajati direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (Direktiva 2014/94/EU), vključno z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za utekočinjeni zemeljski plin v koridorjih TEN-T ter v morskih pristaniščih; meni, da bi lahko širša uporaba tega plina v tovornem prometu prispevala k mobilnosti z nizkimi emisijami ob upoštevanju dolgoročnih mednarodnih podnebnih in energetskih ciljev;

127.  meni, da je treba ustanoviti evropsko makro regijo za Črno morje, da bi zagotovili, da se izkoristijo priložnosti čezmejnega sodelovanja v tej regiji;

128.  poudarja, da bi morale inovativne rešitve za financiranje in uporaba podpore EU za naložbe v okviru Evropske investicijske banke zagotoviti koristna orodja za pomoč lastnikom ladij pri prevzetju/kritju začetnih stroškov v okviru zmanjševanja emisij toplogrednih plinov;

129.  pozdravlja, da je Mednarodna pomorska organizacija pred nedavnim sprejela splošno mejno vrednost žvepla v višini 0,5 %, kar naj bi po svetu preprečilo 250 000 prezgodnjih smrti;

130.  podpira uvedbo več območij nadzora nad emisijami žvepla in nad emisijami NOx po Evropi;

131.  opozarja, da je zmanjšanje emisij črnega ogljika iz pomorskega prometa, zlasti v arktični regiji, bistveno za zmanjšanje globalnega segrevanja;

132.  želi izpostaviti pomembno vlogo kombiniranega prevoza pri zmanjševanju emisij; je seznanjen s predlogi Komisije o posodobitvi direktive o kombiniranem prevozu (COM(2017)0648), s čimer naj bi spodbudili premik tovornega prometa na železnico in celinske plovne poti;

Celinske plovne poti

133.  meni, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotavljanje okolju prijaznega in učinkovitega sektorja prevoza po celinskih vodnih poteh; ponovno poudarja, kako pomembni so finančni podporni ukrepi za posodobitev sektorja ter posledično za povečanje energetske učinkovitosti plovil in varstvo okolja med deli na infrastrukturi;

134.  poziva Komisijo, naj leta 2018 predlaga revizijo direktive o rečnih informacijskih storitvah (RIS)(33), da bi spodbudili uporabo RIS za zmanjšanje emisij plovbe po celinskih plovnih poteh ter vzpostavili pravno podlago EU za čezmejno izmenjavo podatkov, ki bi omogočala celovito izvajanje čezmejnih rečnih informacijskih storitev in digitalno povezovanje z drugimi načini prevoza;

135.  poudarja, da bi bilo treba v Evropi spodbujati in koristiti prevoz po celinskih plovnih poteh in Komisijo poziva, naj zaradi visokih stroškov tovrstnih operacij nameni sredstva za čiščenje potopljenih plovil, saj bo to odprlo tudi priložnosti za regionalni razvoj in večji obseg prevoza po celinskih plovnih poteh in prevoznih operacij na notranjem trgu;

136.  spodbuja Komisijo in države članice, naj predlagajo ukrepe za uporabo vetrne in sončne energije ter okolju prijaznejših motorjev in goriva v prometu po celinskih plovnih poteh, tudi z izpostavitvijo dobrih praks zglednih uporabnikov ter s podpiranjem financiranja čistih celinskih plovnih poti v okviru obstoječega sklada za razstavljanje ladij ter orodij Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke;

137.  poudarja, da je ob upoštevanju dejanskih potreb na trgu potrebna močna podpora na evropski, nacionalni in regionalni ravni za zagotovitev, da bo ustrezno število pristanišč na celinskih vodah v okviru osrednjega omrežja TEN-T na ustreznih razdaljah opremljenih z alternativno energetsko infrastrukturo in javno dostopnimi točkami za oskrbo z gorivom in njegovo shranjevanje za promet po celinskih plovnih poteh;

o
o   o

138.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 316, 22.9.2017, str. 155.
(2) UL L 120, 15.5.2009, str. 5.
(3) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 140, 5.6.2009, str. 1.
(5) UL L 145, 31.5.2011, str. 1.
(6) UL L 12, 18.1.2000, str. 16.
(7) UL L 188, 18.7.2009, str. 1
(8) UL L 123, 19.5.2015, str. 55.
(9) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.
(10) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(11) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.
(12) UL L 239, 15.9.2015, str. 1.
(13) UL L 142, 5.6.1999, str. 26.
(14) UL L 166, 30.4.2004, str. 124.
(15) UL L 268, 13.10.2009, str. 11.
(16) UL L 276, 20.10.2010, str. 22.
(17) UL L 368, 17.12.1992, str. 38.
(18) UL L 300, 14.11.2009, str. 88.
(19) UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
(20) UL L 332, 28.12.2000, str. 81.
(21) UL L 255, 30.9.2005, str. 11.
(22) UL L 280, 27.10.2009, str. 52.
(23) UL C 399, 24.11.2017, str. 10.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0292.
(25) UL L 344, 17.12.2016, str. 1.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0100.
(27) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0097.
(28) https://www.eea.europa.eu/soer-2015/europe/air
(29) https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2015/download
(30) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0406).
(31) UL L 103, 5.4.2014, str. 15; UL L 84, 20.3.2014, str. 38.
(32) Glej dokumenta Sveta 5584/14 in 6642/14.
(33) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov