Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti njenega naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva pojasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. aprila 2017 o izvajanju makroregionalnih strategij EU,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o izvajanju makroregionalnih strategij EU (COM(2016)0805) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0443),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2009 o Strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja (COM(2009)0248),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom Strategija Evropske unije za Podonavje (COM(2010)0715),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2014 o strategiji Evropske unije za jadransko-jonsko regijo (COM(2014)0357),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. julija 2015 o strategiji Evropske unije za alpsko regijo (COM(2015)0366),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2014 o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o izvajanju strategije EU za Podonavje(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o strategiji kohezijske politike EU za območje Atlantika(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za alpsko regijo(8),

–  ob upoštevanju študije iz januarja 2015 z naslovom Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju, ki jo je objavil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika,

–  ob upoštevanju poročila Interact iz februarja 2017 o dodani vrednosti makroregionalnih strategij z vidika programov in projektov (Added value of macro-regional strategies – programme and project perspective),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k navedenemu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0389/2017),

A.  ker se lahko makroregija opredeli kot geografsko območje, ki zajema regije več različnih držav, povezanih z eno oziroma več skupnimi značilnostmi ali izzivi(9);

B.  ker so bile makroregionalne strategije oblikovane za območja, kjer predstavljajo naraven razvoj EU na področju čezmejnega sodelovanja; ker so pomembne, saj lahko k delovanju spodbudijo javne in zasebne akterje, civilno družbo in akademske kroge ter vključijo vire za doseganje skupnih ciljev politike EU;

C.  ker makroregionalne strategije zagotavljajo platformo za tesnejše in širše interakcije na medsektorski, regionalni in čezmejni ravni med državami članicami EU in sosednjimi državami z namenom reševanja skupnih izzivov, skupnega načrtovanja in spodbujanja sodelovanja ter izboljšanja povezanosti med različnimi partnerji in različnimi področji politike, tudi na področju okolja in varstva biotske raznovrstnosti, strategijah blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ravnanja z odpadki in oskrbe z vodo, pomorskega prostorskega načrtovanja in sistemov celovitega gospodarjenja z obalnim pasom; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za spodbujanje sodelovanja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter instrumentom za predpristopno pomoč;

D.  ker so makroregije vključene v izvajanje ustreznih dolgoročnih, medsebojno povezanih in medsektorskih političnih dejavnosti, saj so s kohezijsko politiko povezane prek ciljev makroregionalnih strategij iz njihovih operativnih programov, projekti pa se vzpostavljajo s pomočjo pametnih sinergij; kar makroregije tako učinkoviteje prispevajo k uresničevanju ciljev makroregionalnih strategij, privabljajo zasebne naložbe, izkazujejo zaupanje ter se vključujejo v dialog, čezmejno sodelovanje in solidarnost;

E.  ker makroregionalne strategije temeljijo na načelu „treh prepovedi“, ki ne dovoljuje novega financiranja, novih struktur in nove zakonodaje v okviru sedanjega političnega okvira EU;

F.  ker predhodno obstoječi mehanizmi sodelovanja na ravni EU in med državami članicami ter regijami lajšajo izvajanje makroregionalnih strategij, zlasti v zgodnjih fazah;

G.  ker Komisija vsaki dve leti sprejme enotno poročilo o izvajanju vseh štirih trenutno obstoječih makroregionalnih strategij EU, kjer navede njihove dosežke in kaj je treba še izboljšati, naslednje poročilo pa je predvideno za konec leta 2018; ker Parlament glede na to meni, da je potrebna ocena vidikov, povezanih z okoljem, ki je eden temeljev trajnostnega razvoja;

Makroregionalne strategije kot platforme za sodelovanje in usklajevanje

1.  ugotavlja, da se je pomen makroregionalnih strategij še okrepil z globalizacijo, zaradi katere so posamezne države postale medsebojno odvisne in so potrebne rešitve za čezmejne težave, ki jih prinaša;

2.  priznava, da je pri doseganju vnaprej določenih ciljev enkrat težje in drugič lažje preseči dejavnike, od katerih je odvisna kakovost izvajanja, kot so zavezanost, odgovornost, sredstva in upravljanje;

3.  poudarja, da je prispevek makroregionalnih strategij k čezmejnemu in medsektorskemu sodelovanju na več ravneh v Evropi še vedno dragocen in inovativen, njihov potencial pa še vedno ni ustrezno izkoriščen, namen pa je spodbuditi povezljivost in utrditi gospodarske vezi in prenos znanja med regijami in državami; vendar ugotavlja, da dostop do sredstev EU za projekte makroregionalnih strategij ostaja izziv zaradi doseganja soglasja za skupno ukrepanje na več ravneh in v več državah/regijah;

4.  meni, da so makroregionalne strategije in z njimi povezani okoljski programi koristen instrument za to, da so koristi evropskega sodelovanja prepoznavne za državljane, zato poziva vse strani, naj se v celoti zavežejo strategijam in prevzamejo svojo vlogo pri njihovem izvajanju;

5.  meni, da bi moralo biti upravljanje na več ravneh z ustrezno vlogo regij v tem okviru temelj vseh makroregionalnih strategij že od vzpostavitve naprej, v proces pa bi bilo treba vključiti regionalne in lokalne skupnosti ter javne in zasebne zainteresirane strani ter zainteresirane strani iz drugih sektorjev; spodbuja udeležene države članice in regije, naj razvijejo ustrezne upravne strukture in delovno ureditev, s katerimi bi olajšali sodelovanje, vključno s skupnim načrtovanjem, ter spodbudili možnosti financiranja in pristop od spodaj navzgor;

6.  se zavzema za boljše usklajevanje in boljša partnerstva na vertikalni in horizontalni ravni med različnimi javnimi in zasebnimi akterji, akademskimi krogi in nevladnimi organizacijami, pa tudi mednarodnimi organizacijami s tega področja, ter različnimi politikami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter ravni EU, da bi spodbudili in izboljšali izvajanje makroregionalnih strategij in čezmejno sodelovanje; poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje teh deležnikov, med drugim tudi upravnih odborov makroregionalnih strategij, pri čemer naj upošteva splošno veljavnost načel EU;

7.  poudarja pomen zadostnih človeških virov in upravne zmogljivosti za pristojne nacionalne in regionalne organe, da bi se politična zaveza prelevila v učinkovito izvajanje strategij; v zvezi s tem opozarja na vrednost programa za podporo strukturnim reformam, s katerim je mogoče nuditi pomoč pri krepitvi zmogljivosti in učinkovito podporo za razvoj in financiranje projektov makroregionalnih strategij na zahtevo države članice; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj dejavno spodbujajo širjenje in uporabo primerov dobre upravne prakse ter izkušenj pri uspešnem izvajanju makroregionalnih strategij;

8.  poudarja, da morajo biti makroregionalne strategije dovolj prožne za prilagajanje in odzivanje na nepredvidene dogodke in potrebe, ki lahko vplivajo na sodelujoče regije, države članice in EU na splošno; meni, da bi bilo treba pri izvajanju makroregionalnih strategij upoštevati specifične regionalne in lokalne razmere; poudarja, da je v zvezi s tem nujno potrebna usklajevalna vloga Komisije tudi zaradi natančnejše opredelitve posebnih ciljev vsake strategije;

Strategija EU za regijo Baltskega morja (EUSBSR)

9.  pozdravlja rezultate, dosežene od začetka izvajanja strategije leta 2009, zlasti kar zadeva mehanizme sodelovanja med vključenimi regijami in državami (na primer na ustreznih ministrskih srečanjih v okviru Sveta), pa tudi znotraj njih, na primer v parlamentu ali vladi; ugotavlja, da je EUSBSR z več kot 100 vodilnimi pobudami in novimi mrežami stabilen okvir za sodelovanje;

10.  izpostavlja preostale izzive, zlasti tiste, ki so povezani z okoljem in povezljivostjo; poziva sodelujoče države, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti (npr. kakovost vode in zraka ter evtrofikacija) Baltskega morja, ki je eno najbolj onesnaženih svetovnih morij; ugotavlja, da je doseganje dobrega okoljskega stanja do leta 2020 eden glavnih ciljev za politične ukrepe na tem območju;

11.  meni, da je možnost povezave baltske regije z energetskimi omrežji pomembna za zmanjšanje in odpravo energijske revščine ter povečanje energetske varnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo.

Strategija EU za Podonavje (EUSDR)

12.  poudarja pozitiven vpliv, ki ga ima strategija na sodelovanje med sodelujočimi državami in regijami, in sicer z izboljšanjem mobilnosti in medsebojnih povezav vseh vrst prevoza, s spodbujanjem čiste energije, kulture in trajnostnega turizma in zlasti s krepitvijo neposrednih stikov med ljudmi ter krepitvijo kohezije med regijami in državami, vključenimi v to strategijo;

13.  meni, da so projekt „Euro access“, pobuda „Ohranimo Donavo čisto“ ter dialog o financiranju v Podonavju jasni pozitivni primeri za premagovanje težav pri financiranju, ki so ovire, s katerimi se pogosto srečujejo projekti nadnacionalnega in čezmejnega pomena; meni, da je mogoče s pomočjo tega dialoga še zmanjšati razlike v razvoju med regijami v Podonavju; poleg tega meni, da bi lahko s ponovnim odprtjem Podonavske strateške točke prispevali k lažjemu izvajanju strategije;

14.  poudarja, da je preprečevanje škode zaradi hudih poplav še vedno eden od velikih okoljskih izzivov za države v podonavski makroregiji; nadalje poudarja, da je treba razmisliti o dodatnih skupnih ukrepih za preprečevanje čezmejnega onesnaževanja;

15.  opozarja na potrebe po strateških projektih ter poudarja, da je bistveno ohraniti visoko stopnjo politične podpore ter povečati sredstva in zmogljivost pristojnih državnih organov, da bi se lahko odzvali na preostale izzive; poudarja, da je zato treba ohraniti politični zagon za EUSDR ter zagotoviti, da usmerjevalna skupina za to strategijo dobro opravlja svoje delo;

16.  glede na naravno povezavo reke Donave in Črnega morja poziva sodelujoče države, naj izboljšajo usklajevanje med evropsko strategijo za Podonavje in čezmejnim sodelovanjem za Črno morje ter tesno sodelujejo, da bi se spoprijele s skupnimi družbeno-gospodarskimi, okoljskimi in prometnimi izzivi;

17.  poudarja, da bi bolj povezan pristop k mobilnosti in multimodalnosti v Podonavju pozitivno vplival tudi na okolje;

Strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR)

18.  opozarja na posebno naravo EUSAIR zaradi števila potencialnih sodelujočih držav in sodelujočih držav kandidatk in meni, da je lahko taka oblika sodelovanja velika priložnost za celotno regijo; meni, da bi lahko ta strategija dal nov zagon procesu širitve in povezovanja;

19.  z zaskrbljenostjo opaža stalne težave, kar zadeva pomanjkanje učinkovitih povezav med razpoložljivimi sredstvi, upravljanjem in odgovornostjo, zaradi česar ciljev te strategije ni mogoče v celoti doseči; poziva sodelujoče države, naj pristojnim organom zagotovijo podporo in prilagojene ukrepe za izvajanje strategije;

20.  poudarja, da je regija v zadnjih letih v ospredju migracijske krize; meni, da bi lahko strategija EUSAIR prispevala k obravnavanju takih izzivov, če bi imela na voljo potrebne instrumente in vire; pri tem pozdravlja prizadevanja Komisije pri iskanju rešitev za uporabo finančnih sredstev za dejavnosti na področju migracije, vključno s sodelovanjem s tretjimi državami;

21.  meni, da je steber trajnostnega turizma v jadransko-jonski regiji koristno orodje za ustvarjanje trajnostne gospodarske rasti v regiji ter za krepitev ozaveščenosti o okoljskih izzivih in makroregionalnih strategijah;

22.  poziva udeležene države, naj dajo prednost krepitvi zmogljivosti ključnih izvajalcev strategije EUSAIR ter organov, pristojnih za operativne programe, povezane s strategijo EUSAIR;

Strategija EU za alpsko regijo (EUSALP)

23.  meni, da je strategija EU za alpsko regijo dokaz, da se lahko makroregionalni koncept uspešno uporabi tudi v razvitejših regijah; poziva deležnike, naj spodbujajo naložbe na področju okolja, ki obravnavajo posledice podnebnih sprememb; nadalje poudarja, da je alpska regija pomembno regionalno prometno vozlišče, hkrati pa tudi eno največjih edinstvenih naravnih in rekreacijskih območij, ki ga je treba ohraniti; zato poudarja, da je treba razvijati trajnostne in medsebojno povezane prometne strategije;

24.  pozdravlja upravljavsko strukturo strategije, ki se ta čas uporablja, saj so bili začetki izvajanja strategije težavni, pri izvajanju pa so bile različne strukture, okvire in časovne načrte; zato poziva sodelujoče države, naj ohranijo svojo zavezanost in podporo članom akcijske skupine za strategijo EUSALP;

25.  poudarja, da je lahko strategija EUSALP dober primer vzorčne strategije za teritorialno kohezijo, saj sočasno vključuje različna posebna območja, pridelovalna območja, gore in podeželska območja ter nekatera od najpomembnejših in najrazvitejših mest v EU, hkrati pa ponuja platformo, s pomočjo katere lahko skupaj obravnavajo izzive, s katerimi se soočajo (podnebne spremembe, demografske spremembe, biotska raznovrstnost, migracije, globalizacija, trajnostni turizem in kmetijstvo, oskrba z energijo, promet in mobilnost ter digitalni razkorak); poziva sodelujoče države in regije, naj bodo pri obravnavi skupnih prednostnih nalog pozorne na uporabo programa Interreg za alpski prostor ter drugih ustreznih skladov;

26.  poudarja, da je alpska regija jasno začrtana s številnimi mejami, ki jih je treba obvezno odpraviti, če želimo, da bo sodelovanje uspešno, zlasti glede trga dela in gospodarskih dejavnosti za mala in srednja podjetja; poudarja, da lahko strategija EUSALP nudi tudi priložnost za okrepitev nadnacionalnega čezmejnega sodelovanja med sosednjimi regijami, mesti in lokalnimi skupnostmi ter za ustvarjanje povezav in omrežij med ljudmi, tudi na področju medsebojnih povezav v prometu in digitalni pokritosti; poleg tega opozarja na krhkost okolja v tej regiji;

Makroregionalna Evropa po letu 2020?

27.  poudarja, da makroregionalne strategije obrodijo sadove, če izhajajo iz dolgoročne politične perspektive in so organizirane tako, da so že od začetka učinkovito zastopani vsi javni, zlasti regionalni in lokalni organi, ter zasebni deležniki in civilna družba, za kar je potrebna učinkovita izmenjava informacij, najboljše prakse, znanj in izkušenj med makroregijami ter njihovimi regionalnimi in lokalnimi organi; meni, da je treba okrepiti upravljanje makroregionalnih strategij na več ravneh, ki mora biti pregledno, z učinkovitejšimi mehanizmi za usklajevanje in komunikacijo z javnostjo, da bi bile makroregionalne strategije prepoznavne in bi jih lokalne in regionalne skupnosti sprejele;

28.  meni, da je lahko izvajanje strategije uspešno le, če temelji na dolgoročni viziji in učinkovitih strukturah za usklajevanje in sodelovanje s potrebnimi upravnimi zmogljivostmi, pa tudi na skupni dolgoročni politični zavezanosti med ustreznimi institucionalnimi ravnmi in s podporo ustreznega financiranja; zato poudarja, da je treba povečati uspešnost naložb z iskanjem usklajenosti, sinergij in dopolnjevanja regionalnega in državnega financiranja z obstoječimi instrumenti EU za financiranje, s katerimi se poleg krepitve programov evropskega teritorialnega sodelovanja spodbujajo čezmejni projekti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov in Evropskega sklada za strateške naložbe, pa tudi z neposrednim financiranjem;

29.  meni, da bi s poenostavitvijo skladov in postopkov za njihovo uporabo v okviru makroregionalnih strategij povečali njihovo učinkovitost;

30.  predlaga, naj sodelujoče države od samega začetka sprejmejo jasne zaveze glede financiranja in človeških virov za izvajanje makroregionalnih strategij; poziva Komisijo, naj pomaga pri boljšem usklajevanju v okviru samih makroregionalnih strategij, da bi podpirali dobre prakse in razvijali pobude za krepitev dejavne udeležbe in usklajevanja med vsemi zainteresiranimi stranmi, s čimer bi tudi okrepili povezavo med politikami EU in izvajanjem makroregionalnih strategij; poleg tega spodbuja, naj se pri makroregionalnih strategijah uporabljajo zelena javna naročila, da bi spodbudili ekološke inovacije in ekološko gospodarstvo, razvoj novih poslovnih modelov in uporabo sekundarnih surovin, kot v krožnem gospodarstvu, s čimer bi povečali raven varovanja okolja in zdravja ter spodbujali tesne povezave med proizvajalci in potrošniki;

31.  poudarja, da je potrebna večja usmerjenost k rezultatom in premagovanju konkretnih izzivov, tudi na področju varovanja okolja, da se pripravijo načrti z dejanskim učinkom na ozemlje ter se upraviči vlaganje sredstev, ki bi sicer moralo biti sorazmerno z zastavljenimi cilji ter povezano z dejanskimi potrebami ustreznih ozemelj;

32.  poziva, naj se vprašanja o makroregionalnih strategijah, kot sta odgovornost in potrebne politične spodbude, obravnavajo v skladu z načinom delovanja, o katerem so se predhodno dogovorile vse zadevne regije;

33.  meni, da je treba okrepiti prepoznavnost in javno dojemanje dejavnosti makroregij v ciljnih regijah ter o doseženih rezultatih, in sicer z izvajanjem informacijskih kampanj in izmenjavo najboljše prakse, tudi prek spletnih platform in družbenih omrežij, s čimer bo to zlahka dostopno splošni javnosti;

34.  poudarja, da naslednji pregled večletnega finančnega okvira pomeni priložnost za sočasni pregled ciljev makroregionalnih strategij, da bi okrepili povezavo s prednostnimi nalogami EU in okrepili povezane finančne obveznosti;

35.  poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega pregleda pravil o kohezijski politiki poda predloge za spodbujanje boljšega izvajanja makroregionalnih strategij;

36.  poziva Komisijo, naj kot del naslednjega poročila o izvajanju makroregionalnih strategij, predvidenem za leto 2018, pripravi bolj poglobljeno analizo, v kateri naj predvsem obravnava:

37.  poudarja, da zaradi poziva k pripravi novih strategij, na primer za Karpate, Atlantik, Sredozemlje ali Iberski polotok, ne bi smeli odvrniti pozornosti od glavnega cilja za boljše in bolj temeljito izvajanje obstoječih makroregionalnih strategij;

38.  podpira načelo „treh prepovedi“ (brez nove zakonodaje EU, novega financiranja EU in novih struktur EU) za makroregionalne strategije; vendar predlaga, naj Komisija v naslednjem poročilu o izvajanju za makroregionalne strategije oceni učinek teh prepovedi na programe v okviru skladov ESI;

39.  opozarja, da je potreben teritorialen pristop k dejavnostim sodelovanja za vsak primer posebej, saj so makroregionalne strategije namenjene reševanju teritorialnih izzivov, ki jih je mogoče učinkoviteje reševati skupaj; poudarja pomen ustvarjanja sinergij in zbliževanja med različnimi sestavnimi deli teritorialnega sodelovanja v programih evropskega teritorialnega sodelovanja ter makroregijami, s čimer bi okrepili učinek nadnacionalnih programov, združili vire, poenostavili financiranje makroregionalnih strategij ter okrepili rezultate njihovega izvajanja in učinkovitost vloženih virov;

40.  ponavlja zavezanost EU za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je pomembno uskladiti cilje makroregionalnih strategij z vodilnimi pobudami EU, kot so energetska unija, Pariški sporazum o podnebnih spremembah ter modra rast v pomorskih makroregijah; opozarja na obvladovanje okoljskih tveganj, kot so ohranjanje narave, biotske raznovrstnosti in ribjih staležev ter boj proti morskim odpadkom, pa tudi razvijanje trajnostnega in zelenega turizma; spodbuja sodelovanje na področju obnovljivih virov energije; pri tem spodbuja uporabo strategij za pametno specializacijo, krepitev malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

41.  poudarja, da Parlament že od samega začetka s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi podpira makroregije; poleg tega opozarja na izkušnje v regiji Baltskega morja, ki kažejo, da mora dolgoročno razmišljanje ostati podlaga za makroregionalno sodelovanje;

42.  poziva Komisijo, naj Parlament povabi, da pri delu skupine na visoki ravni za makroregionalne strategije sodeluje kot opazovalec;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, vladam ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic ter tretjim državam, ki sodelujejo v makroregionalnih strategijah.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 303. (4) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 30. (5) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 1. (6) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 122. (7) UL C 355, 20.10.2017, str. 23. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0336. (9) 6 Schmitt in sodelavci (2009), EU macro-regions and macro-regional strategies – A scoping study (Makroregije in makroregionalne strategije EU – ocenjevalna študija), elektronski delovni dokument Nordredgio 2009:4.