Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948 ter konvencij OZN o človekovih pravicah ter pripadajočih izbirnih protokolov,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz leta 1995 s četrte svetovne konference, zlasti ključnega področja K (ženske in okolje),

–   ob upoštevanju demografskih raziskav za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih je pripravil Sklad OZN za prebivalstvo in združuje podatke o prebivalstvu z geografijo podnebnih nevarnosti ter s tem zagotavlja politično orodje za zmanjševanje tveganja nesreč,

–   ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji, ki je začela veljati decembra 1996, zlasti člena 5 splošnih določb,

–  ob upoštevanju 18. konference pogodbenic (COP 18) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) v Dohi (Katar) od 26. novembra do 8. decembra 2012, (sklep 23/CP.18),

–  ob upoštevanju 20. konference pogodbenic (COP 20) UNFCCC v Limi (Peru) od 1. do 12. decembra 2014, zlasti limskega delovnega načrta o enakosti spolov, (sklep 18/CP.20),

–  ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC v Parizu (Francija) od 30. novembra do 11. decembra 2015,

–   ob upoštevanju člena 8 Pariškega sporazuma,

–  ob upoštevanju 22. konference pogodbenic (COP 22) UNFCCC v Marakešu (Maroko) od 7. do 18. novembra 2016, zlasti sklepa o spolu in podnebnih spremembah, s katerim je bil podaljšana veljavnost limskega delovnega načrta o enakosti spolov, (sklep 21/CP.22),

–  ob upoštevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 1, 4, 5 in 13,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 35/20 z dne 22. junija 2017 o človekovih pravicah in podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(2) in 3(5) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2012 o enakosti spolov in okolju: boljše sprejemanje odločitev, boljše kvalifikacije in boljša konkurenčnost na področju politike blažitve posledic podnebnih sprememb v EU,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, ki ga je sprejel Svet 26. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2014 o konferenci OZN o podnebnih spremembah (COP 20) v Limi v Peruju (1.–12. decembra 2014)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 „Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu“(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o ženskah in podnebnih spremembah(3),

–  ob upoštevanju stališča o novem podnebnem sporazumu iz leta 2015, ki ga je 1. junija 2015 objavila organizacija Women and Gender Constituency(4),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov 26. januarja 2017 o vprašanju spola na področju okolja ter podnebnih sprememb(5),

–  ob upoštevanju ženevske zaveze o človekovih pravicah in podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A8-0403/2017),

A.  ker se podnebne spremembe zgodijo na svetovni ravni, najbolj uničujoče učinke pa imajo ravno v tistih državah in skupnostih, ki so najmanj odgovorne za globalno segrevanje; ker so posledice večje za ljudstva, ki so za svoje preživetje najbolj odvisna od naravnih virov in/ali imajo najmanj zmogljivosti za odzivanje na naravne nesreče, kot so suše, plazovi, poplave in orkani; ker bodo podnebne spremembe najbolj prizadele tiste, ki imajo manj finančnih sredstev za prilagoditev in bodo zanje posledice največje;

B.  ker ženske in moški podnebne spremembe različno doživljajo; ker so ženske bolj ranljive, izpostavljene večjemu tveganju in večjim obremenitvam iz različnih razlogov, od neenakega dostopa do virov, izobrazbe, možnosti za delo in zemljiškim pravicam, do družbenih in kulturnih norm in različnih presečnih izkušenj;

C.  ker so ženske še posebej občutljive na podnebne spremembe in nesorazmerno izkusijo njihove učinke zaradi svoje družbene vloge, kot so zagotavljanje oskrbe z vodo, hrano in gorivom za družine in skrb za druge; ker ženske skrbijo za več kot 70 % opravil v zvezi z vodo in upravljanja z njo po vsem svetu; ker v regijah, ki jih najbolj prizadenejo podnebne spremembe, 70 % žensk dela v kmetijskem sektorju, vendar redko sodelujejo pri razvoju podnebne politike;

D.  ker OZN ocenjuje, da 781 milijonov ljudi, starih 15 let in več, od tega skoraj dve tretjini žensk, ostaja nepismenih(6) , dostop do informacij in izobraževanja prek ustreznih komunikacijskih kanalov pa je življenjskega pomena za zagotavljanje neodvisnosti žensk, zlasti med nesrečami;

E.  ker v kmetijskem sektorju v Afriki ženske proizvedejo več kot 90 % osnovnih živil, v lasti pa imajo le približno 1 % orne zemlje;

F.  ker imajo nesreče velik vpliv na izobraževanje, zdravje, strukturno revščino in razseljevanje prebivalstva;

G.  ker OZN ocenjuje, da je 70 % od 1,3 milijarde ljudi na svetu, ki živijo v revščini, žensk; ker revni bolj pogosto živijo na obrobnih območjih, občutljivih na poplave, dvig morske gladine in nevihte; ker je za ženske in otroke verjetnost smrti ob naravnih nesrečah 14-krat višja kot za moške;

H.  ker učinki podnebnih sprememb zaostrujejo neenakosti med spoloma v zvezi z diskriminacijo, nevarnostjo za zdravje, izgubo možnosti za preživljanje, razseljevanjem, migracijo, revščino, trgovino z ljudmi, nasiljem, spolnim izkoriščanjem, neustrezno prehransko varnostjo ter dostopom do infrastrukture in osnovnih storitev; ker je treba zavzeti pristop, ki bo upošteval vidik spola in povezoval analizo podnebnih učinkov in kritični razmislek o potrošniških navadah in njihovem vplivu na podnebne spremembe;

I.  ker neenako sodelovanje žensk v postopku odločanja in na trgu dela združuje neenakosti in pogosto ženskam preprečuje, da bi v celoti prispevale k oblikovanju podnebne politike, njenem načrtovanju in izvajanju, ter v njej sodelovale; ker ženske niso le žrtve, temveč učinkovite nosilke sprememb pri razvoju strategij za blažitev in prilagajanje v svojih skupnostih in na položajih odločanja in morajo imeti možnost, da to storijo;

J.  ker so pekinška izhodišča za ukrepanje iz leta 1995 jasno opredelila povezavo med spoloma, okoljem in trajnostnim razvojem ter zavzela stališče, da imajo ženske strateško vlogo pri razvoju trajnostnih in okolju prijaznih vzorcev potrošnje in proizvodnje, vključno z nujno zahtevo, da ženske enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odločitev glede okolja na vseh ravneh;

K.  ker se v členu 5 splošnih določb konvencije o boju proti dezertifikaciji priznava vloga žensk v podeželskih skupnostih in v regijah, ki jih dezertifikacija in suša najbolj prizadeneta, ter spodbuja enakopravna udeležba moških in žensk pri boju proti dezertifikaciji in učinkom suše;

L.  ker sta doseganje ravnovesja med spoloma in dejanska udeležba žensk v vseh postopkih na koncu odvisna od spremembe strukturnih temeljev neenakost med moškimi in ženskami;

M.  ker so se pogodbenice UNFCCC na zasedanju COP 18 odločile (sklep 23/CP.18), da si bodo prizadevale za uravnoteženo zastopanost spolov v organih, ustanovljenih v skladu s Konvencijo in Kjotskim protokolom, ter tako povečale sodelovanje žensk in zagotovile učinkovitejšo politiko o podnebnih spremembah, ki bo enakovredno obravnavala potrebe žensk in moških, ter da bodo spremljale napredek na področju uresničevanja uravnotežene zastopanosti spolov pri spodbujanju podnebne politike, v kateri bo upoštevan vidik spolov;

N.  ker so ženske še vedno premalo zastopane v organih odločanja v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni v državah članicah EU, ne pa v ustreznih generalnih direktoratih Komisije, kot na primer GD za podnebno politiko in GD za energetiko, v katerih 40 % položajev zasedajo ženske;

O.  ker limski delovni načrt o enakosti spolov, sprejet na COP 20 (sklep 18/CP.20), poziva pogodbenice, naj spodbujajo uravnoteženost spolov pri svojem zastopanju in upoštevanje različnosti spolov pri razvijanju in izvajanju politike o podnebnih spremembah; ker so pogodbenice pozvane, naj podpirajo usposabljanje in ozaveščanje za delegate (moške in ženske) o vprašanjih, povezanih z uravnoteženo zastopanostjo spolov in podnebnimi spremembami;

P.  ker Pariški sporazum (COP 21) določa, da bi morale pogodbenice upoštevati svoje obveznosti v zvezi z, med drugim, človekovimi pravicami in enakostjo spolov pri ukrepanju proti podnebnim spremembam pri izvajanju sporazuma;

Q.  ker bodo mehanizmi za financiranje prilagajanja in ukrepov za blažitev v zvezi z izgubo in škodo ali podnebnim razseljevanjem bolj učinkoviti, če bodo vključevali popolno sodelovanje žensk v postopkih načrtovanja, odločanja in izvrševanja, vključno s sodelovanjem lokalnega ženskega prebivalstva; ker lahko upoštevanje znanja žensk, vključno z lokalnim in domorodnim znanjem, privede do napredka pri obvladovanju nesreč, spodbujanju biotske raznovrstnosti, izboljšanju upravljanja voda, povečanju prehranske varnosti, preprečevanju dezertifikacije, zaščiti gozdov, nemotenemu prehodu na obnovljive vire energije in podpiranju javnega zdravja;

R.  ker se pogodbenice Pariškega sporazuma zavedajo, da so podnebne spremembe skupna skrb človeštva; ker bi morale pogodbenice pri ukrepanju v boju proti njim spoštovati, spodbujati in izpolnjevati svoje obveznosti s področja človekovih pravic, pravice do zdravja, pravic domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti, migrantov, otrok, invalidov in ljudi, ki živijo v težkih razmerah, pravice do razvoja ter enakosti spolov, krepitve moči žensk in medgeneracijske pravičnosti;

S.  ker podnebna pravičnost povezuje človekove pravice in razvoj ter varuje pravice najbolj ranljivih skupin in zagotavlja enakopravno porazdelitev bremena in koristi podnebnih sprememb in njihovih učinkov;

T.  ker cilji OZN za trajnostni razvoj priznavajo povezavo med doseganjem enakosti spolov ter doseganjem vseh ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem 13 o podnebnih spremembah, ter omogočajo izkoreninjenje globokih vzrokov slabšega družbenoekonomskega položaja žensk in torej okrepitve njihove odpornosti na podnebne spremembe;

U.  ker bi lahko učinki podnebnih sprememb v regijah podsaharske Afrike in Južne Azije do leta 2030 pahnili več kakor 100 milijonov ljudi v skrajno revščino, kar bi podžgalo konflikte in povzročilo razselitve; ker se v Konvenciji OZN o boju proti dezertifikaciji ocenjuje, da bi bilo lahko do leta 2045 kot posledica dezertifikacije razseljenih 135 milijonov ljudi; ker mednarodna organizacija za migracije OZN v presoji dokazov ugotavlja, da se bo do leta 2050 število razseljenih ljudi zaradi podnebnih sprememb lahko gibalo med 25 milijoni in 1 milijardo, pri čemer je bilo 200 milijonov najpogosteje navedena ocena;

V.  ker so enakost spolov, socialna pravičnosti in pravica do razvoja nerazdružljive od pojma podnebne pravičnosti; ker kljub temu, da največje breme podnebnih sprememb nosi družba kot celota, razseljevanje zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadene ženske;

W.  ker podnebne spremembe povečujejo obseg in pogostost naravnih nesreč, kar lahko povzroči izgubo premoženja, zmanjšanje gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, izgubo dostopa do življenjsko pomembnih zdravstvenih storitev in povečano nevarnost nasilja na podlagi spola; ker prevladujoče neenakosti pogosto ovirajo sposobnost žensk za soočanje z učinki naravnih nesreč; ker je verjetno, da bodo podnebne spremembe zaostrile te neenakosti, to pa bo privedlo do dodatne ranljivosti in razseljevanja;

X.  ker je mogoče številne posledice še vedno preprečiti, če se sprejme hitra, vključujoča razvojna agenda, ki bo upoštevala vidik spola in se bo osredotočala na blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

Y.  ker se ocenjuje, da bo posledica podnebnih sprememb razseljevanje ljudi, ki ne bo ustrezalo merilom veljavnih mednarodnih okvirov; ker bo odziv na podnebno razseljevanje izziv ključnega pomena in bo zahteval zapleteno in celovito svetovno strategijo, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

Z.  ker je svet OZN za človekove pravice leta 2017 sprejel ključno sporočilo o človekovih pravicah in podnebnih spremembah, kar je pomemben napredek pri spopadanju z negativnimi posledicami na popolno in dejansko uživanje človekovih pravic; ker Agenda 2030 za trajnostni razvoj in Pariški sporazum svetovnim voditeljem dajeta medsektorski normativni temelj za oblikovanje okvira za obravnavanje podnebnega razseljevanja prek nadaljnjega prilagajanja obstoječih instrumentov OZN;

AA.  ker ima EU jasen pravni okvir, ki zahteva, da se spoštujejo in spodbujajo enakost spolov in človekove pravice v njeni zunanji in notranjih politikah; ker ima lahko podnebna politika EU velik vpliv na varstvo človekovih pravic in spodbujanje globalnih podnebnih politik, ki bi upoštevale enakost spolov;

AB.  ker EU lahko v skladu s pristojnostmi, ki jih ima na podlagi pogodb, učinkovito izboljša pravno in politično okolje, ki bo podpiralo podnebno pravičnost, in dejavno sodeluje pri razvoju takega mednarodnega okvira, ki bo varoval pravice podnebnih razseljencev ugotavlja, da so se EU in države članice zavezale, k vključitvi vidika spola v prihodnji svetovni pakt za varne, urejene in zakonite migracije;

AC.  ker konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 ne vključuje kategorije podnebnih beguncev;

1.  priznava, da je enakost spolov pogoj za trajnostni razvoj in učinkovito obvladovanje podnebnih izzivov; poudarja, da ženske niso le žrtve, temveč tudi pomembne nosilke sprememb, ki lahko na podlagi celovitega sodelovanja oblikujejo in izvajajo učinkovite podnebne strategije in/ali rešitve za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in na njihovo blažitev ter lahko gradijo odpornost na podnebne spremembe, saj imajo izkušnje na različnih področjih in praktično znanje v različnih sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, energetska infrastruktura in trajnostna mesta;

2.  ugotavlja, da udeležba žensk s podeželja na trgu dela vključuje širok spekter delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo, ter v zvezi s tem poudarja, da so lahko ženske na podeželju nosilke sprememb za prehod k trajnostnemu in ekološkemu kmetijstvu ter da lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest;

3.  poziva Komisijo, naj izvaja programe, s katerimi bi prenos sodobnih tehnologij in znanja skupnostim in regijam pomagal pri prilagajanju na podnebne spremembe, pri tem pa naj dela z ženskami, saj predstavljajo 70 % delovne sile v kmetijstvu v državah, ki so izpostavljene nesrečam;

4.  je prepričan, da je krepitev vloge žensk na podeželskih območjih bistvena za dostop do zemlje, kreditov in trajnostnih metod kmetovanja za krepitev odpornosti na podnebne spremembe, vključno z zaščito ekosistemov, vodnih virov in rodovitnosti tal; poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo te vidike v svoji razvojni politiki, tudi prek javnih vlaganj in s podporo odgovornim zasebnim naložbam prek okvirov, kot so na primer vodilna načela v globalnem dogovoru OZN za podjetništvo in človekove pravice in akcijski načrt konference UNCTAD za naložbe v cilje trajnostnega razvoja;

5.  priznava, da so ženske in dekleta najboljši vir znanja o svojih razmerah in potrebah, zato bi se bilo treba z njimi posvetovati o vseh vprašanjih, ki jih zadevajo; priznava, da so glede na izsledke Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) ženske statistično bolj zaskrbljene zaradi podnebnih sprememb; priznava, da so ženske kot inovatorke, voditeljice, organizatorke, učiteljice in oskrbovalke skozi stoletja našle načine, da so v težkih razmerah skrbele za svoje družine, in imajo velik potencial, da so inovatorke tudi v prihodnosti;

6.  poziva Komisijo, naj preuči socialne in okoljske učinke svoje trgovinske in zunanje razvojne politike, vključno z vplivom ukrepov na ženske; nadalje poziva Komisijo, naj v trgovinskih sporazumih, za katere se še pogaja, v poglavjih o trajnostnem razvoju vztraja na zavezujočih socialnih in okoljskih standardih;

7.  priznava, da sta razvojna politika na področju zdravja, izobraževanja in krepitve vloge žensk ter okoljska politika temeljnega pomena za trajnostni razvoj ter v končni fazi za reševanje podnebnih sprememb; priznava, da bo način za vključevanje teh politik v obvladovanje naraščajočih trendov, kot je urbanizacija, močno vplival na podnebne spremembe;

8.  opozarja, da cilj trajnostnega razvoja 13 („Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam“) obravnava udeležbo žensk pri podnebnih ukrepih v okviru cilja (13b), ki določa: „Spodbujati mehanizme za povečanje zmogljivosti za učinkovito načrtovanje in upravljanje v povezavi s podnebnimi spremembami v najmanj razvitih državah, tudi s poudarkom na ženskah, mladih ter lokalnih in zapostavljenih skupnostih“;

9.  obžaluje, da so vsi prispevki v zvezi z enakostjo spolov pri delu pogodbenic UNFCCC prostovoljni; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami ponovno potrdi podporo oblikovanju, sprejetju in financiranju akcijskega načrta UNFCCC za enakost spolov, ki naj ga dopolni celovit večletni delovni program, ki bo vključeval financiranje, prednostna področja delovanja, časovni razpored, ključne kazalnike dosežkov, opredelitev odgovornih subjektov ter mehanizme spremljanja in pregleda;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo za zgled in sprejmejo cilje in časovni razpored za dosego cilja uravnotežene zastopanosti spolov v delegacijah UNFCCC;

11.  poudarja, da je treba sprejeti začasne posebne ukrepe, da bi spodbudili cilj uravnotežene zastopanosti spolov v formalnih in neformalnih organih, ustanovljenih v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z zavezami EU za enakost spolov in človekove pravice zagotovijo, da nacionalno določeni prispevki EU vključujejo dosledno poročanje o enakosti spolov in vidiku človekovih pravic;

13.  poziva države članice, naj pristopijo k sklepu 21/CP.22 o enakosti spolov in podnebnih spremembah, ki stranke poziva, naj imenujejo nacionalne kontaktne točke enakosti spolov za podnebna pogajanja, njihovo izvajanje in spremljanje, ter jim nudijo podporo, enako podporo pa naj nudijo tudi kontaktnim točkam enakosti spolov za podnebna pogajanja v tretjih državah in/ali partnerskih državah;

14.  priznava, da ženske opravljajo največ neplačanega gospodinjskega dela in nege ter sprejemajo večino vsakodnevnih odločitev v zvezi s potrošnjo, zato jim je treba zagotoviti natančne informacije in nuditi ustrezne možnosti, da lahko s svojimi izbirami vplivajo na trajnost; ugotavlja, da so na primer raziskave pokazale, da bi se lahko emisije toplogrednih plinov zmanjšale do 5 %, če bi potrošniki izbirali lokalne živilske proizvode;

15.  opozarja na svojo resolucijo z dne 16. novembra 2011 o konferenci o podnebnih spremembah v Durbanu (COP 17)(7) in tam sprejeto zavezo, da si bo prizadevala, da bo v vseh pristojnih organih za financiranje ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami vsaj 40 % žensk;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj pri delu varšavske delovne skupine o razseljevanju, ki je od UNFCCC (COP 22) dobila mandat za pripravo priporočil za usklajene pristope, sprejme pristop, ki bo upošteval različnost spolov in temeljil na človekovih pravicah, da bi se izognili razseljevanju zaradi negativnih učinkov podnebnih sprememb, ga minimizirali in se z njim spopadli, in ki bo upošteval dejstvo, da so ženske in dekleta med najbolj ranljivimi skupinami, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, in zato zlasti izpostavljene nevarnostim trgovine z ljudmi in nasilju na podlagi spola;

17.  poziva Komisijo, naj podnebne spremembe vključi v vse razvojne programe na vseh ravneh; nadalje poziva k večji udeležbi avtohtonih in podeželskih žensk pri postopkih odločanja, načrtovanja in izvajanja ter pri oblikovanju politik in razvojnih programov v zvezi s podnebnimi spremembami;

18.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pri delu na platformi o razseljevanju zaradi naravnih nesreč (pobuda Nansen) in njeni agendi za zaščito čezmejno razseljenih oseb zaradi naravnih nesreč in podnebnih sprememb zagotovi pristop, ki bo upošteval različnost spolov;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju politik, programov in projektov na področju podnebnih sprememb razvijejo kazalnike in zbirajo podatke, ločene po spolu, z uporabo orodij, kot so analiza glede na spol, ocena učinka na enakost spolov, upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, okoljski indeks in indeks enakosti spolov (EGI), tudi prek močnejšega Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE);

20.  poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k svetovnemu paktu za varne, urejene in zakonite migracije, da bi se obvarovala podnebna pravičnost in priznale podnebne spremembe kot dejavnik za migracije, ter vanj vključijo vidik človekovih pravic in načelo enakosti spolov ter se tako odzovejo na potrebe ljudi, razseljenih zaradi podnebnih sprememb;

21.  opozarja na temeljno zavezo 4 od zavez EU za Svetovni humanitarni vrh, in sicer zagotoviti, da se pri načrtovanju humanitarnih programov upošteva načelo enakosti spolov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se ta zaveza odraža v izvajanju programa za pripravljenost na nesreče generalnega direktorata ECHO (DIPECHO), akcijskega načrta za odpornost v državah, izpostavljenih krizam, za obdobje 2013–2020 in v markerju za odpornost;

22.  odločno obsoja izvajanje spolnega nasilja nad razseljenimi ženskami in migrantkami; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti migrantkam, ženskam in dekletom, ki so bile med potovanjem žrtve nasilja, ter jim zagotoviti dostop do psiholoških in zdravstvenih storitev;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj posebne programe namenijo območjem, ki so jih prizadele nesreče, naj stopnjujejo prizadevanja za zagotavljanje pomoči tem regijam in naj ukrepajo, da bi rešili težave, ki so nastale zaradi nesreč, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo položaju žensk in otrok, ki so najbolj trpeli zaradi posledic nesreč;

24.  poziva vse deležnike, naj spodbujajo krepitev vloge žensk in njihovo zavedanje o svojih sposobnostih z izboljšanjem znanja o zaščiti pred nesrečami, povezanimi s podnebjem, med nesrečami in po njih, pa tudi njihovo dejavno vključevanje v predvidevanje nesreč, v sisteme za zgodnje opozarjanje in preprečevanje tveganja, kar je pomembno za krepitve odpornosti v primeru nesreče;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z organizacijami civilne družbe na terenu podpirajo, krepijo in izvajajo mehanizme spremljanja v sprejemne centre za razseljene osebe in migrante, ki nimajo potrebnih minimalnih pogojev za preprečevanje nasilja na podlagi spola, da bi se prenehale vse oblike nadlegovanja žensk in deklet;

26.  poziva Komisijo, naj sodeluje z organizacijami civilne družbe in organizacijami za človekove pravice ter zagotovi, da se bodo spoštovale človekove pravice beguncev in razseljenih oseb v sprejemnih centrih, zlasti ranljivih žensk in deklet;

27.  priznava možnosti, da se vključijo ublažitve podnebnih sprememb, prilagajanje nanje ter cilji za krepitev ekonomskega položaja žensk, zlasti v državah v razvoju; poziva Komisijo in države članice, naj v ustreznih projektih in mehanizmih, kot je program OZN za zmanjševanje emisij zaradi krčenja gozdov (UN-REDD), preučijo, kako se lahko ženskam ponudijo plačane priložnosti za izvajanje okoljskih storitev, ki jih trenutno zagotavljajo prostovoljno, kot je na primer pogozdovanje, zasajanje očiščenih zemljišč in ohranjanje naravnih virov;

28.  poziva EU in države članice, naj zaradi nadaljnje krepitve zastopanosti žensk v pogajanjih o UNFCCC zagotovijo financiranje za usposabljanje in udeležbo ženskih delegatk; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira povezovanje ženskih organizacij in dejavnosti civilne družbe na področju razvijanja in izvajanja politike o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ženske enakopravne udeleženke posvetovanj o podnebnih spremembah, ki so s podporo EU organizirana na nacionalni in lokalni ravni, ter upravičenke do programov na to temo in njihovega financiranja;

29.  poziva Komisijo in generalne direktorate, pristojne za enakost spolov, razvoj in energijo ter podnebje, naj enakost spolov strukturirano in sistematično vključijo v svojo politiko o podnebnih spremembah in energetsko politiko za EU ter naj se ne osredotočijo le na zunanjo razsežnost; poziva zlasti generalni direktorat za pravosodje in potrošnike in generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj, naj povečata ozaveščenost in prizadevanja v zvezi z enakostjo spolov in krepitvijo vloge žensk v povezavi s podnebno pravičnostjo; poudarja, da mora generalni direktorat za podnebno politiko dodeliti sredstva za zaposlovanje osebja kontaktne točke za enakost spolov; poziva EU in njene države članice, naj razvijejo načelo „podnebne pravičnosti“; vztraja, da bi imelo neučinkovito obravnavanje podnebnih sprememb škodljive posledice za revne države in prebivalstvo, zlasti za ženske;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj v svojih poročilih o splošnem rednem pregledu za Svet OZN za človekove pravice poročajo o posledicah za enakost spolov in človekove pravice ter o podnebnih ukrepih;

31.  ugotavlja, da je EU povečala svoje finančne zaveze za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ne pa zmogljivosti človeških virov za obvladovanje povečanega obsega dela; poudarja, da EU ni pokazala trdne institucionalne zavezanosti k enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v odnosu do podnebnih sprememb, zlasti kot je določeno v krovnih politikah, ki urejajo razvojno sodelovanje, in sicer pri ciljih trajnostnega razvoja in pri akcijskem načrtu EU o enakosti spolov;

32.  obžaluje, da enakost spolov in podnebne spremembe niso prednostna naloga v drugem akcijskem načrtu EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk; ugotavlja, da se specifični kazalniki za spol niso še ustrezno razvili ali vključili v poročanje o rezultatih ter da sta notranja odgovornost in financiranje za enakost spolov in krepitev vloge žensk še vedno nizka; ugotavlja, da je bilo najmanj napredka pri cilju 20 drugega akcijskega načrta EU za enakost spolov, in sicer o sodelovanju žensk pri procesu odločanja o podnebnih in okoljskih vprašanjih ter o njihovem vplivu na odločanje, in poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja za uresničitev tega cilja; opozarja, da je drugi akcijski načrt EU za enakost spolov vzpostavil zunanjepolitično agendo s štirimi tematskimi stebri, vključno s horizontalnim stebrom za spremembo institucionalne kulture služb Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU, pri tem pa v celoti spoštovale načelo enakosti med moškimi in ženskami;

33.  priznava, da zgolj boljše tehnične smernice ne bodo zadostovale za spremembo učinkovitosti EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk;

34.  poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za sestavo celovitega sporočila z naslovom „Enakost spolov in podnebne spremembe - izgradnja odpornosti pri strategijah blažitve in prilagajanja“, da bi tako izpolnila močno institucionalno zavezo za enakost spolov in krepitev vloge žensk ter za izboljšanje sedanjega šibkega medinstitucionalnega usklajevanja;

35.  poziva parlamentarne odbore, naj na svoja področja pristojnosti glede medsektorskih vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem in človekovimi pravicami izboljšajo vključevanje načela enakosti spolov;

36.  poudarja, da je treba pri financiranju prilagoditev podnebnim spremembam in blaženja njihovih učinkov upoštevati vidik spola; pozdravlja nedavni napredek pri politiki enakosti spolov na področju večstranskih finančnih mehanizmov; poleg tega pozdravlja pobude zasebnega sektorja, katerih namen je povečati družbeno odgovornost podjetij z uvedbo nagrade za projekte, ki izpolnjujejo trajnostna merila in spodbujajo tudi možnosti za preživljanje in izobraževanje za ženske; vendar ugotavlja, da se glede na podatke iz programa OZN za razvoj (UNDP) samo 0,01 % vseh finančnih sredstev nameni za projekte, ki obravnavajo podnebne spremembe in pravice žensk; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo programi o podnebnih spremembah skladni z najvišjimi mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in ne bodo spodkopavali enakosti spolov;

37.  meni, da bi morala biti iz vseh treh finančnih mehanizmov UNFCCC – Zelenega podnebnega sklada, Globalnega sklada za okolje in Prilagoditvenega sklada – na voljo dodatna finančna sredstva za politiko naložb na področju podnebnih sprememb, ki bi bolje upoštevala enakost spolov;

38.  še posebej poziva EU, naj razvojno pomoč pogojuje z vključitvijo meril, ki temeljijo na človekovih pravicah, in vzpostavi nova merila podnebne politike, pri katerih se bo upoštevala različnost spolov;

39.  poziva, naj se z ukrepi, ki upoštevajo enakost spolov, zagotovi, da ženske ne bodo obravnavane zgolj kot koristnice podnebnih ukrepov, ampak kot podjetnice na področju tehnologij za proizvodnjo čiste energije; pozdravlja poziv Komisije k predlogom o ženskah in trajnostni energiji, s katerim se daje na razpolago 20 milijonov EUR za izvajanje dejavnosti, s katerimi se v državah v razvoju spodbuja podjetništvo žensk v sektorju trajnostne energije, in spodbuja Komisijo, naj ta znesek v prihodnosti poveča;

40.  poziva k usposabljanju uradnikov EU, usmerjenem v enakost spolov, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z razvojnimi in podnebnimi politikami;

41.  poziva k resnemu obravnavanju razseljevanja zaradi podnebja; je pripravljen na razpravo o pripravi predpisa o migraciji zaradi podnebnih sprememb; poziva k ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bi raziskali to vprašanje na mednarodni ravni, in poziva, naj se vprašanje migracij zaradi podnebnih sprememb uvrsti na mednarodno agendo; poziva h krepitvi mednarodnega sodelovanja, da bi zagotovili odpornost na podnebne spremembe;

42.  pozdravlja vodilne programske pobude Agencije OZN za ženske ter projekte in programe globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, ki ustvarjajo medsektorsko povezavo med spolom in podnebnimi spremembami;

43.  pozdravlja delo posebnega predstavnika OZN za človekove pravice in okolje ter Sveta OZN za človekove pravice na tem področju ter poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja, tudi s finančno pomočjo;

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 289, 9.8.2016, str. 27. (2) UL C 349, 17.10.2017, str. 67. (3) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 91. (4) http://womengenderclimate.org/wp-content/uploads/2015/06/WGC_FINAL_1June.pdf (5) http://eige.europa.eu/rdc/eige-publications/gender-environment-and-climate-change (6) Organizacija združenih narodov, „Ženske v svetu 2015“, https://unstats.un.org/unsd/gender/chapter3/chapter3.html (7) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 83.