Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0376(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0391/2017

Predložena besedila :

A8-0391/2017

Razprave :

PV 15/01/2018 - 12
CRE 15/01/2018 - 12
PV 12/11/2018 - 14
CRE 12/11/2018 - 14

Glasovanja :

PV 17/01/2018 - 10.5
CRE 17/01/2018 - 10.5
Obrazložitev glasovanja
PV 13/11/2018 - 4.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0010
P8_TA(2018)0442

Sprejeta besedila
PDF 626kWORD 91k
Sreda, 17. januar 2018 - Strasbourg
Energetska učinkovitost ***I
P8_TA(2018)0010A8-0391/2017

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (COM(2016)0761 – C8-0498/2016 – 2016/0376(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije energetske unije, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo koristilo okolju, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, zmanjšalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, ublažilo energijsko revščino in privedlo do povečanja števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki so jo pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja določile s pariškim sporazumom iz decembra 2015.
 (1)  Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije energetske unije, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti vzdolž vse energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije, bo koristilo okolju, izboljšalo kakovost zraka in javno zdravje, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, zmanjšalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, ublažilo energijsko revščino in privedlo do povečanja konkurenčnosti, števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu, s tem pa bo izboljšalo kakovost življenja državljanov. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki je bila sprejeta na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki je decembra 2015 potekala v Parizu („Pariški sporazum“) in ki zavezuje k zadržanju zviševanja povprečne globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in k prizadevanju za omejitev povišanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta9 je element za napredek k energetski uniji, v skladu s katero bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot vir energije sam po sebi. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba upoštevati pri določanju novih pravil na strani ponudbe in na drugih področjih politike. Komisija bi morala zagotoviti, da bosta energetska učinkovitost in odzivnost na strani povpraševanja imeli enak pomen kot proizvodne zmogljivosti. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo pomembne odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov. Izboljšave energetske učinkovitosti je treba narediti vsakič, ko je to bolj stroškovno učinkovito kot enakovredne rešitve na strani ponudbe. To bi moralo pomagati izkoristiti številne prednosti energetske učinkovitosti za evropsko družbo, zlasti za državljane in podjetja.
 (2)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta9 je element za napredek k energetski uniji, v skladu s katero bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot vir energije sam po sebi. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba upoštevati pri določanju novih pravil na strani ponudbe in na drugih področjih politike. Komisija bi morala dati prednost energetski učinkovitosti in prilagajanju odjema pred proizvodno zmogljivostjo. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov. Naložbe v povečanje končne energetske učinkovitosti je treba izvesti vsakič, ko je to bolj stroškovno učinkovito kot enakovredne rešitve na strani ponudbe. To bi moralo pomagati izkoristiti številne prednosti povečanja energetske učinkovitosti v vseh členih energetske verige, da se okrepi blaginja evropske družbe. Za sprostitev celotnega potenciala teh koristi in za uspešno izvajanje načrtovanih ukrepov politike bi morale Komisija in države članice sodelovati z lokalnimi in regionalnimi organi, mesti, podjetji in državljani po vsej Uniji, da bi zagotovili, da bo povečanje energetske učinkovitosti kot posledica tehnoloških, vedenjskih in gospodarskih sprememb šlo z roko v roki z večjo gospodarsko rastjo.
__________________
 __________________
9 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
 9 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Pri vseh oblikah primarne energije (iz neobnovljivih in obnovljivih virov) je treba upoštevati dodaten vnos energije, potreben za njeno pridobivanje, tudi za gradnjo in delovanje energetskih obratov ter njihovo razgradnjo, ter za preprečevanje tveganja za okolje, povezanega s tem procesom.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)  Ukrepe držav članic bi bilo treba podpreti z dobro zasnovanimi in učinkovitimi finančnimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Evropski sklad za strateške naložbe in Evropska investicijska banka, ki bi morali podpirati naložbe v energetsko učinkovitost v vseh členih energetske verige ter uporabljati celovito analizo stroškov in koristi z uporabo modela diferenciranih diskontnih stopenj. Finančna podpora bi se morala osredotočati na stroškovno učinkovite metode za povečanje energetske učinkovitosti, ki bi vodile v zmanjšanje porabe energije. Da bi dosegli cilje energetske učinkovitosti, je treba odpraviti ovire, kot je nedavno pojasnilo Eurostata o tem, kako voditi evidenco pogodb za zagotavljanje prihranka energije v nacionalnih računih, da bi olajšali naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Evropski svet je oktobra 2014 določil cilj za izboljšanje energetske učinkovitost do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije”. Evropski parlament je decembra 2015 pozval Komisijo, naj oceni tudi izvedljivost cilja 40-odstotne energetske učinkovitosti v istem časovnem obdobju. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da se jo prilagodi perspektivi za leto 2030.
 (3)  Evropski svet je oktobra 2014 podprl cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije“. Evropski parlament je decembra 2015 pozval Komisijo, naj oceni tudi izvedljivost cilja 40-odstotne energetske učinkovitosti v istem časovnem obdobju. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da se jo prilagodi perspektivi za leto 2030.
Sprememba 102
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Za obdobje do leta 2030 na nacionalni ravni ni zavezujočih ciljev. Potrebo, da Unija doseže svoje cilje energetske učinkovitosti na ravni EU, izražene v porabi primarne in končne energije v letu 2020 in 2030, bi bilo treba jasno določiti v obliki zavezujočega 30-odstotnega cilja. Ta pojasnitev na ravni Unije ni bi smela omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne prispevke, ki temeljijo na porabi primarne ali končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje nacionalne okvirne prispevke k energetski učinkovitosti, ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 poraba primarne energije v Uniji morala zmanjšati za 23 %, poraba končne energije pa za 17 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, predvideno pa je v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.
 (4)  Za obdobje do leta 2030 na nacionalni ravni ni zavezujočih ciljev. Potrebo, da Unija doseže svoje cilje energetske učinkovitosti na ravni EU, izražene v porabi primarne in končne energije v letu 2020 in 2030, bi bilo treba jasno določiti v obliki okvirnega 30-odstotnega cilja. Ta pojasnitev na ravni Unije ni bi smela omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne prispevke, ki temeljijo na porabi primarne ali končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje nacionalne okvirne prispevke k energetski učinkovitosti, ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in 987 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 poraba primarne energije v Uniji morala zmanjšati za 23 %, poraba končne energije pa za 17 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, predvideno pa je v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Pri določanju nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti bi bilo treba uporabljati načelo enakosti med državami članicami. Energija je bistvena dobrina, zato so minimalne ravni porabe energije neizogibne, kar bi bilo treba ustrezno upoštevati pri določanju nacionalnih ciljev. Na splošno bi bilo treba državam, katerih poraba energije na prebivalca je pod povprečjem Unije, dovoliti več prožnosti pri določanju svojih ciljev.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Na učinkovitost delovanja energetskih sistemov v danem trenutku vplivajo možnosti nemotenega in prožnega vključevanja energije, ki jo proizvajajo različni medsebojno povezani viri energije z različnimi obdobji mirovanja in delovanja; izboljšanje te učinkovitosti bo omogočilo boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije, na primer vetrne energije v kombinaciji s plinskimi turbinami, da se preprečijo preobremenitve omrežij, ki jih napajajo tradicionalni veliki proizvajalci energije z veliko toplotno vztrajnostjo.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)  Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se poraba energije zmanjša zaradi večje energetske učinkovitosti in ne zaradi makroekonomskih razmer.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 d (novo)
(4d)  Države članice bi morale opredeliti stroškovno učinkovite potenciale za izkoriščanje energetske učinkovitosti na podlagi izračuna od spodaj navzgor za vsak sektor posebej, saj so odvisni od mešanice energijskih virov, gospodarske strukture in hitrosti gospodarskega razvoja.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Obveznost držav članic, da vzpostavijo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega stavbnega fonda ter jih sporočijo Komisiji, bi bilo treba črtati iz Direktive 2012/27/EU in vstaviti v Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, kadar se ujema z dolgoročnimi načrti za skoraj nič-energijske stavbe in razogljičenje stavb.
 (5)  Obveznost držav članic, da vzpostavijo dolgoročne strategije za lajšanje prenove nacionalnega stavbnega fonda ter jih sporočijo Komisiji, bi bilo treba črtati iz Direktive 2012/27/EU in vstaviti v Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, kadar se ujema z dolgoročnimi načrti za skoraj nič-energijske stavbe in razogljičenje stavb.
__________________
 __________________
10 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
 10 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Z vidika podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 bi bilo treba obveznost prihranka energije podaljšati za čas po letu 2020. Podaljšanje ciljnega obdobja za čas po letu 2020 bi ustvarilo večjo stabilnost za vlagatelje in tako spodbudilo dolgoročne naložbe in dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost, kot je prenova stavb.
 (6)  Z vidika podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 bi bilo treba obveznost prihranka energije podaljšati za čas po letu 2020. Podaljšanje ciljnega obdobja za čas po letu 2020 bi ustvarilo večjo stabilnost za vlagatelje in tako spodbudilo dolgoročne naložbe in dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost, kot je temeljita prenova stavb z dolgoročnim ciljem vzpostavitve fonda stavb s skoraj ničelno porabo energije. Obveznost glede prihranka energije je ključnega pomena pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest na lokalni ravni in bi jo bilo treba nadaljevati, da bi zagotovili, da bo Unija lahko dosegla svoje energetske in podnebne cilje z ustvarjanjem novih priložnosti ter zmanjšala odvisnost porabe energije od rasti. Sodelovanje z zasebnim sektorjem je pomembno, da bi ocenili, s kakšnimi pogoji bi lahko pritegnili zasebne naložbe v projekte energetske učinkovitosti, ter razvili nove modele prihodkov za inovacije na področju energetske učinkovitosti.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Izboljšanje energetske učinkovitosti pozitivno vpliva tudi na kakovost zraka, saj se zaradi energetsko učinkovitejših stavb zmanjšuje povpraševanje po gorivih za ogrevanje, zlasti trdnih. Ukrepi za energetsko učinkovitost prispevajo k izboljšanju kakovosti notranjega in zunanjega zraka ter pomagajo pri stroškovno učinkovitem doseganju ciljev politike Unije glede kakovosti zraka, kot je določeno zlasti z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Zmanjšanje potrebe po energiji v stavbah bi bilo treba obravnavati kot splošni element politike za kakovost zraka in zlasti v državah članicah, ki imajo težave z doseganjem mejnih vrednosti Unije za emisije onesnaževal zraka, energetska učinkovitost pa bi lahko pomagala pri doseganju teh ciljev.
__________________
1a Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Države članice morajo doseči kumulativni prihranek končne porabe v celotnem obdobju obveznosti, ki ustreza „novemu“ prihranku v višini 1,5 % letne prodaje energije. To zahtevo bi bilo mogoče izpolniti z novimi ukrepi politike, ki se sprejmejo v novem obdobju obveznosti od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030, ali z novimi posamičnimi ukrepi, ki so posledica ukrepov politik, sprejetih med ali pred prejšnjim obdobjem, vendar v zvezi s katerimi se posamezni ukrepi, ki sprožijo prihranke energije, dejansko uvedejo v novem obdobju.
 (7)  Države članice morajo doseči kumulativni prihranek končne porabe v celotnem obdobju obveznosti, ki ustreza „novemu“ prihranku v višini vsaj 1,5 % letne prodaje energije. To zahtevo bi bilo mogoče izpolniti s prihranki energije, ki izvirajo iz ukrepov politike, če je mogoče dokazati, da ti ukrepi vodijo v posamične ukrepe, ki zagotavljajo preverljive prihranke energije po letu 2020. Prihranki v vsakem obdobju bi morali kumulativno temeljiti na prihrankih, ki jih je bilo treba doseči v predhodnih obdobjih.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Nove prihranke bi bilo treba dodati k scenarije ureditve brez sprememb, da ne bi bilo mogoče zahtevati prihrankov, do katerih bi prišlo v vsakem primeru. Da bi izračunali učinek uvedenih ukrepov, se lahko štejejo le neto prihranki, merjeni kot sprememba rabe energije, ki lahko neposredno izhajajo iz zadevnih ukrepov energetske učinkovitosti. Za izračun neto prihrankov, bi morale države članice vzpostaviti izhodiščni scenarij razvoja razmer v odsotnosti zadevne politike. Posredovanje politike bi bilo treba oceniti glede na to opredeljeno izhodišče. Države članice bi morale upoštevati, da bi bili lahko v istem časovnem okviru izvedeni drugi posegi politike, ki bi prav tako lahko vplivali na prihranke energije, tako da vseh sprememb, ugotovljenih od uvedbe posega politike, ki se ocenjuje, ni mogoče pripisati zgolj temu ukrepu politike. Dejanja zavezane, udeležene ali pooblaščene strani bi morala dejansko prispevati k doseganju prihrankov, ki naj bi zagotovili izpolnjevanje zahteve glede pomembnosti.
 (9)  Nove prihranke energije bi bilo treba dodati k scenarije ureditve brez sprememb, da ne bi bilo mogoče zahtevati prihrankov, do katerih bi prišlo v vsakem primeru. Da bi izračunali učinek uvedenih ukrepov, se lahko štejejo le neto prihranki, merjeni kot sprememba rabe energije, ki lahko neposredno izhajajo iz zadevnih ukrepov energetske učinkovitosti. Za izračun neto prihrankov, bi morale države članice vzpostaviti izhodiščni scenarij razvoja razmer v odsotnosti zadevne politike. Posredovanje politike bi bilo treba oceniti glede na to opredeljeno izhodišče. Države članice bi morale upoštevati, da bi bili lahko v istem časovnem okviru izvedeni drugi posegi politike, ki bi prav tako lahko vplivali na prihranke energije, tako da vseh sprememb, ugotovljenih od uvedbe posega politike, ki se ocenjuje, ni mogoče pripisati zgolj temu ukrepu politike. Dejanja zavezane, udeležene ali pooblaščene strani bi morala dejansko prispevati k doseganju prihrankov, ki naj bi zagotovili izpolnjevanje zahteve glede pomembnosti.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Pomembno je vključiti vse člene energetske verige v obračunavanje prihrankov, da bi povečali potencial za prihranek energije in distribucijo električne energije.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Prihrankov energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije ni mogoče zahtevati, razen če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa zadevna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Ob priznavanju, da je obnova stavb bistven in dolgoročen element za povečanje prihrankov energije, je treba pojasniti, da se vse prihranke energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje obnove obstoječih stavb, lahko uveljavlja, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo ob odsotnosti ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.
 (10)  Prihrankov energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije ni mogoče zahtevati, razen če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa zadevna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Stavbe imajo bistven potencial za nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, obnova stavb pa je bistven in dolgoročen element ekonomije obsega za povečanje prihrankov energije. Zato je treba pojasniti, da se vse prihranke energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje obnove obstoječih stavb, lahko uveljavlja, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo ob odsotnosti ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Učinkovito upravljanje voda lahko bistveno prispeva k prihranku energije. Vodni sektor in sektor odpadnih voda porabita skoraj 3,5 % električne energije v Uniji1a. Poleg tega naj bi se povpraševanje po vodi do leta 2040 povečalo za 25 %, predvsem v mestih. Obenem izguba vode zaradi puščanja znaša 24 % vse porabljene vode v Uniji, kar poleg izgube vode povzroča tudi izgubo energije. Vsi ukrepi, namenjeni učinkovitejšemu upravljanju voda in zmanjšanju porabe vode, lahko potencialno znatno prispevajo k ciljem Unije glede energetske učinkovitosti1b.
__________________
1a World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016.
1b World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Ta pregled vključuje določbe o obravnavi energetske učinkovitosti kot prednostne infrastrukturne naloge, saj priznava opredelitev infrastrukture, ki jo uporabljajo MDS in druge ekonomske institucije, in jo obravnava kot bistven element in prednostno nalogo v prihodnjih naložbenih odločitvah glede energetske infrastrukture Unije1a.
__________________
1a Besedilo iz poročila Evropskega parlamenta z dne 2. junija 2016 o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU)–(2015/2232(INI)).
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Energetski sektor je največji porabnik vode v Uniji in porabi 44 % vse vode1a. Z uporabo pametnih tehnologij in postopkov za učinkovito upravljanje voda je potencialno mogoče doseči znatne prihranke energije in okrepiti konkurenčnost podjetij.
__________________
1a Delovni dokument služb Komisije, Agriculture and sustainable water management in the EU (Kmetijstvo in trajnostno gospodarjenje z vodo v Evropski uniji), 28. april 2017.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 d (novo)
(10d)  Vodni sektor in sektor odpadnih voda lahko tudi prispevata k proizvodnji energije iz obnovljivih virov in zmanjšanju oskrbe z energijo iz fosilnih goriv. Na primer, z energijsko predelavo iz blata, proizvedenega s predelavo odpadnih voda, je mogoče proizvajati energijo na kraju samem.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Od izboljšav energetske učinkovitosti stavb bi morali imeti koristi zlasti odjemalci, ki jih je prizadela energijska revščina. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino, in to možnost bi bilo zdaj treba razširiti na alternativne ukrepe in preoblikovati v obveznost ob hkratni ohranitvi popolne prožnosti držav članic glede velikosti, obsega in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce.
 (12)  Od izboljšav energetske učinkovitosti stavb bi morali imeti koristi vsi odjemalci, zlasti gospodinjstva z nizkimi dohodki, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energijska revščina. Vsaka država članica lahko opredeli energijsko revščino in gospodinjstva z nizkimi dohodki v skladu z njenimi posebnimi razmerami. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino. To možnost bi bilo zdaj treba razširiti na alternativne ukrepe in preoblikovati v obveznost ob hkratni ohranitvi popolne prožnosti držav članic glede velikosti, obsega in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce z nizkimi dohodki.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Odzivanje na dnevno in nočno povpraševanje po elektriki je pomemben instrument za izboljšanje učinkovite porabe energije, saj odjemalcem daje bistveno več možnosti za varčevanje z energijo, kar na podlagi informacij o možnostih za optimizacijo porabe energije, tudi v obdobjih najvišje porabe, omogoča učinkovitejšo rabo prenosnih omrežij in proizvodnih zmogljivosti.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)  Nizke račune za energijo bi bilo treba doseči s pomočjo odjemalcem pri zmanjševanju porabe energije prek zmanjševanja potrebe stavb po energiji, izboljševanja učinkovitosti naprav, razpoložljivosti prevoznih sredstev z nizko porabo energije, povezanih z javnim prevozom in kolesarjenjem. Izboljšanje ovojev stavb ter zmanjšanje potrebe po energiji in njene porabe so temeljni vidiki za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva z nizkimi dohodki.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Bistveno je ozaveščati ter zagotavljati točne informacije o koristih večje energetske učinkovitosti in možnostih njenega izvajanja za vse državljane Unije. Večja energetska učinkovitost je tudi ključnega pomena za geopolitični položaj in varnost Unije, saj znižuje njeno odvisnost od uvoza goriv iz tretjih držav.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 d (novo)
(12d)  Energijska revščina v Uniji pesti približno 50 milijonov gospodinjstev. Zato morajo biti s tem povezani ukrepi v središču vseh stroškovno učinkovitih strategij za odpravljanje energijske revščine in ranljivosti odjemalcev ter dopolnjevati politike socialne varnosti na ravni držav članic. Da bi zagotovili, da bodo ukrepi za energetsko učinkovitost znatno zmanjšali energijsko revščino za najemnike, je treba upoštevati stroškovno učinkovitost teh ukrepov ter njihovo cenovno dostopnost za lastnike in najemnike, ustrezno finančno podporo za te ukrepe pa bi bilo treba zagotoviti na ravni držav članic. V skladu s cilji Pariškega sporazuma se bo moral stavbni fond Unije dolgoročno spremeniti v stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Sedanja stopnja obnove stavb ni dovolj in stavbe, v katerih bivajo državljani z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina, je najteže doseči. Ukrepi iz te uredbe glede obveznosti varčevanja z energijo, sistemov obveznosti energetske učinkovitosti in alternativni ukrepi politik so zato še posebno pomembni.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 e (novo)
(12e)  Stroški in koristi vseh sprejetih ukrepov za energetsko učinkovitost, tudi obdobij vračil, bi morali biti popolnoma pregledni za odjemalce.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Energija, proizvedena na ali v stavbah s pomočjo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, zmanjša dobavo energije iz fosilnih virov. Zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju sta pomembna ukrepa za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije in emisij toplogrednih plinov, zlasti z vidika ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 in tudi globalne zaveze, sprejete na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki je potekala decembra 2015 v Parizu. Države članice bi zato morale imeti možnost, da pri izpolnjevanju svojih zahtev glede prihranka končne energije upoštevajo določene količine energije iz obnovljivih virov, proizvedene na ali v stavbah za lastno uporabo. V ta namen bi državam članicam bilo treba dopustiti uporabo metodologije izračunavanja, ki jih določa Direktiva 2010/31/EU.
 (13)  Energija, proizvedena na ali v stavbah s pomočjo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, zmanjša dobavo energije iz fosilnih virov. Zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju sta pomembna ukrepa za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije in emisij toplogrednih plinov, zlasti z vidika ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 in tudi globalne zaveze, sprejete s Pariškim sporazumom.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Energetska bilanca v podjetjih in gospodarskih panogah držav članic se lahko izboljša z uporabo načel krožnega gospodarstva, in sicer z ustrezno uporabo industrijskih odpadkov kot sekundarnih surovin, če je njihov energetski potencial višji od potenciala alternativnih primarnih surovin.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Države članice bi morale z izkoriščanjem novih poslovnih modelov in tehnologij spodbujati in lajšati uveljavitev ukrepov za energetsko učinkovitost, tudi prek inovativnih energetskih storitev za velike in male odjemalce.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)  Države članice bi morale biti zelo prožne pri oblikovanju in izvajanju alternativnih ukrepov za določanje nacionalnih prednostnih nalog za energetsko učinkovitost, vključno z energetsko učinkovitimi proizvodi in energetsko učinkovitimi tehnološkimi proizvodnimi procesi. Potrebna je podpora za ukrepe, osredotočene na cilje v zvezi z učinkovito rabo naravnih virov ali potrebo po uvedbi krožnega gospodarstva.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Kot del ukrepov iz sporočila Komisije o novem dogovoru za odjemalce energije je treba v okviru energetske unije in strategije ogrevanja in hlajenja okrepiti osnovne pravice odjemalcev do jasnih in pravočasnih informacij o njihovi porabi energije. Členi 9–11 in Priloga VII Direktive 2012/27/EU bi se morali spremeniti, da se zagotovi pogostejše in nadgrajene povratne informacije o porabi energije. Pojasniti bi bilo treba tudi, da pravice, povezane z obračunavanjem in informacijami o obračunavanju, veljajo za odjemalce ogrevanja, hlajenja ali tople vode, dobavljene iz centralnega vira, čeprav nimajo neposrednega posameznega pogodbenega razmerja z dobaviteljem energije. Zato bi za namene te določbe izraz „končni porabnik“ moral zajemati končne odjemalce, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno uporabo, in tudi stanovalce posameznih enot v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, kjer se take enote oskrbujejo iz centralnega vira. Izraz „individualno merjenje“ bi se moral nanašati na merjenje porabe po posameznih enotah v takšnih stavbah. Do 1. januarja 2020 bi morali biti nanovo nameščeni toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja berljivi na daljavo, da se zagotovi stroškovno učinkovito in pogosto zagotavljanje informacij o porabi. Novi člen 9a bi se uporabljal le za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo, ki se dobavlja iz centralnega vira.
 (14)  Kot del ukrepov iz sporočila Komisije o novem dogovoru za odjemalce energije je treba v okviru energetske unije in strategije ogrevanja in hlajenja okrepiti osnovne pravice odjemalcev do točnih, zanesljivih, jasnih in pravočasnih informacij o njihovi porabi energije. Individualno merjenje bi se moralo še naprej zahtevati, kjer je tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito v smislu sorazmernosti glede potencialnih prihrankov energije, člene 9–11 in Priloga VII k Direktivi 2012/27/EU pa bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi pogostejše in nadgrajene povratne informacije o porabi energije, ob upoštevanju razpoložljivosti in zmogljivosti merilnih naprav za optimizacijo porabe energije. Države članice bi morale tudi upoštevati, da so za uspešno uvajanje novih tehnologij za merjenje porabe energije potrebne okrepljene naložbe v izobraževanje ter znanja in spretnosti tako porabnikov kot dobaviteljev energije. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da pravice, povezane z obračunavanjem in informacijami o obračunavanju ali porabi, veljajo za odjemalce ogrevanja, hlajenja ali tople vode, dobavljene iz centralnega vira, čeprav ti nimajo neposrednega posameznega pogodbenega razmerja z dobaviteljem energije. Zato bi moral za namene te določbe izraz „končni porabnik“ poleg končnih odjemalcev, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno končno uporabo, zajemati tudi stanovalce posameznih enot v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, kjer se take enote oskrbujejo iz centralnega vira in kjer stanovalci nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije. Izraz „individualno merjenje“ bi se moral nanašati na merjenje porabe po posameznih enotah v takšnih stavbah. Do 1. januarja 2020 bi morali biti nanovo nameščeni toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja berljivi na daljavo, da se zagotovi stroškovno učinkovito in pogosto zagotavljanje informacij o porabi. Novi člen 9a bi se uporabljal le za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo, ki se dobavlja iz centralnega vira.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Pomemben vir informacij za odjemalce so informacije o obračunu in letni obračuni. Podatki o porabi in stroških lahko posredujejo tudi druge informacije, s pomočjo katerih lahko odjemalci primerjajo svojo trenutno pogodbo z drugimi ponudbami ter uporabijo možnost upravljanja pritožb in reševanja sporov. Toda glede na to, da so spori v zvezi z računi zelo pogost razlog za pritožbe odjemalcev, kar prispeva k stalnemu nezadovoljstvu potrošnikov in njihovi neudeležbi v energetskem sektorju, je treba račune narediti preprostejše, jasnejše in razumljivejše, hkrati pa zagotoviti, da ločeni instrumenti, kot so informacije o obračunu in letni obračuni, vsebujejo vse informacije, ki jih odjemalci potrebujejo za uravnavanje svoje porabe energije, primerjavo cen in zamenjavo dobaviteljev.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)  Mala in srednja podjetja (MSP), ki spadajo v področje uporabe te direktive, imajo v skladu s členom 2(1) priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES1a manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.
_______________
1a Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Krepitev energetske učinkovitosti je neposredna posledica naslednjih faz v postopkih za proizvodnjo in pretvorbo energije: učinkovite pretvorbe primarne energije v končno energijo, njenega učinkovitega prenosa do odjemalcev v obliki električne energije, toplote ali goriva, ter varčevanja končnih odjemalcev pri njeni porabi; cilj ukrepov za energetsko učinkovitost ni le varčevanje na potrošniškem trgu, saj se lahko ta učinek pojavi tudi zaradi neugodnih sprememb cen energije.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Glede na tehnološki napredek in naraščajoči delež obnovljivih virov energije v sektorju proizvodnje električne energije bi bilo treba pregledati privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh, da bi odražal spremembe v primarnem energijskem faktorju (PEF) za električno energijo. Izračuni PEF za električno energijo temeljijo na letnih povprečnih vrednostih. Za jedrsko električno energijo in toploto se uporablja računovodska metoda fizične vsebnosti energije, za proizvodnjo električne energije in toplote iz fosilnih goriv in biomase pa se uporablja tehnična metoda pretvorbe učinkovitosti. Za negorljivo energijo iz obnovljivih virov je metoda neposredna ustreznica na podlagi pristopa skupne primarne energije. Za izračun deleža primarne energije za električno energijo v soproizvodnji se uporablja metoda, določena v Prilogi II Direktive 2012/27/EU. Namesto marginalnega tržnega položaja se uporabi povprečni tržni položaj. Predpostavi se, da je učinkovitost pretvorbe 100-odstotna za negorljive obnovljive vire, 10-odstotna za geotermalne elektrarne in 33-odstotna za jedrske elektrarne. Skupna učinkovitost soproizvodnje se izračuna na podlagi najnovejših podatkov Eurostata. Kar zadeva sistemske meje, je PEF enak 1 za vse vire energije. Izračuni temeljijo na najnovejši različici referenčnega scenarija PRIMES. Vrednost PEF temelji na napovedi za leto 2020. Analiza zajema države članice EU in Norveško. Podatkovna zbirka za Norveško temelji na podatkih ENTSO-E.
 (16)  Glede na to, da je privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh strogo omejen na cilje te direktive ter odraža tehnološki napredek in naraščajoči delež obnovljivih virov energije v sektorju proizvodnje električne energije, bi ga bilo treba natančno analizirati in po potrebi spremeniti, da bi s primerljivo in pregledno metodologijo odražal spremembe v faktorju primarne energije (PEF) za električno energijo in mešanico virov energije posamezne države članice.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Glede na to, da je Svet v svojih sklepih z dne 10. junija 2011 o načrtu za energetsko učinkovitost poudaril, da stavbe predstavljajo 40 % porabe primarne energije v Uniji, kar pomeni 50 % končne porabe energije, in da bi omogočili gospodarsko rast in spodbudili zaposlovanje v sektorjih, ki zahtevajo posebne kvalifikacije, in sicer v gradbenem sektorju in sektorjih proizvodnje gradbenih proizvodov, ter strokovnih dejavnostih, kot so arhitektura in urbanizem ter svetovanje na področju ogrevanja in hlajenja, bi morale države članice na teh področjih opredeliti dolgoročno strategijo, ki bi presegala leto 2020.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)  Faktor primarne energije (PEF) je treba uporabiti kot orodje za zmanjšanje porabe in odvisnosti od fosilnih goriv ter povečanje energetske učinkovitosti in nadaljnje širjenje obnovljivih virov energije. V zvezi s tem je treba privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh prilagoditi, če tehnološki, gospodarski ali družbeni razvoj pokažejo potrebo po nižjem privzetem količniku. Komisija bi morala analizirati in po potrebi predložiti zakonodajni predlog za spremembo privzetega količnika za PEF do leta 2024.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Za zagotovitev, da se lahko priloge k Direktivi in harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov iz člena 14(10) posodobijo, je nujno, da se podaljša prenos pooblastil na Komisijo.
črtano
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024.
 (18)  Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024. To se bo zgodilo po prvem svetovnem pregledu Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja leta 2023, da se omogoči uvedba potrebnih prilagoditev postopka, tudi ob upoštevanju razvoja v gospodarstvu in na področju inovacij.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Države članice, katerih BDP na prebivalca je nižji od povprečnega BDP na prebivalca v Uniji, bi morale imeti možnost, da povečajo porabo primarne energije, če se bo pri njeni pretvorbi v končno energijo, nadaljnjem prenosu in distribuciji, pa tudi koristnih prihrankih na potrošniškem trgu zagotovilo znatno povečanje energetske učinkovitosti v vsaki fazi tehnološkega procesa, ki ga sestavlja pretok sproščene primarne energije.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Lokalni in regionalni organi bi morali imeti vodilno vlogo pri oblikovanju in zasnovi, izvedbi in oceni ukrepov, določenih v direktivi, da bi lahko primerno obravnavali posebne značilnosti svojega podnebja, kulture in družbe.
Sprememba 110rev in 100
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2012/27/EU
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po teh letih. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje povečanja energetske učinkovitosti in prispevkov za leto 2020 in 2030.
 1.  Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, pri čemer se izvaja načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ po vsej energetski verigi, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za vsaj 35-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po letu 2030 v skladu z dolgoročnimi cilji Unije glede energije in podnebja za leto 2050 ter Pariškim sporazumom. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje energetske učinkovitosti za leto 2020 in nacionalne cilje energetske učinkovitosti za leto 2030.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2012/27/EU
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ta direktiva prispeva k izvajanju načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in zagotavlja, da bosta imela energetska učinkovitost in prilagajanje odjema enak pomen kot proizvodne zmogljivosti. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo pomembne odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2012/27/EU
Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Za mobilizacijo zasebnega financiranja za ukrepe za energetsko učinkovitost in energetsko prenovo Komisija začne dialog z javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami, da se pripravi načrt za potencialne mehanizme politike. Glede na to, da so v gradbeništvu velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, so izrecno obravnavane naložbe v tem sektorju z glavnim poudarkom na stanovanjskih stavbah, v katerih so gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina. Poleg tega Komisija prouči možnosti, kako manjše projekte povezati v velike, da bodo naložbe v projekte energetske učinkovitosti postale za vlagatelje finančno bolj zanimive in izvedljive. Komisija do 1. januarja 2019 pripravi smernice za države članice o izkoriščanju zasebnih naložb.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2012/27/EU
Člen 3 – odstavki 1, 2, 3
Člen 3
 Člen 3
Cilji povečanja energetske učinkovitosti
 Cilji povečanja energetske učinkovitosti
1.  Vsaka država članica določi okvirni nacionalni cilj povečanja energetske učinkovitosti za leto 2020, ki temelji na porabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Države članice o teh ciljih v skladu s členom 24(1) in delom 1 Priloge XIV uradno obvestijo Komisijo. Ob tem navedene cilje tudi izrazijo kot absolutno raven porabe primarne energije in porabe končne energije leta 2020 in razložijo, kako in na podlagi katerih podatkov so izračunale to raven.
 1.  Vsaka država članica določi okvirni nacionalni cilj povečanja energetske učinkovitosti za leto 2020, ki temelji na porabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Države članice o teh ciljih v skladu s členom 24(1) in delom 1 Priloge XIV uradno obvestijo Komisijo. Ob tem navedene cilje tudi izrazijo kot absolutno raven porabe primarne energije in porabe končne energije leta 2020 in razložijo, kako in na podlagi katerih podatkov so izračunale to raven.
Pri določitvi navedenih ciljev države članice upoštevajo:
 Pri določitvi navedenih ciljev države članice upoštevajo:
(a)  da poraba energije v Uniji leta 2020 ne sme preseči 1 483 Mtoe primarne energije in 1 086 Mtoe končne energije;
 (a)  da poraba energije v Uniji leta 2020 ne sme preseči 1 483 Mtoe primarne energije ali 1 086 Mtoe končne energije;
(b)  ukrepe iz te direktive;
 (b)  ukrepe iz te direktive;
(c)  sprejete ukrepe za izpolnitev nacionalnih ciljev varčevanja z energijo, sprejetih v skladu s členom 4(1) Direktive 2006/32/ES; in
 (c)  sprejete ukrepe za izpolnitev nacionalnih ciljev varčevanja z energijo, sprejetih v skladu s členom 4(1) Direktive 2006/32/ES; in
(d)  druge ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v državah članicah in na ravni Unije.
 (d)  druge ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v državah članicah in na ravni Unije.
Države članice lahko pri določanju navedenih ciljev upoštevajo tudi nacionalne okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne energije, kot so:
 Države članice lahko pri določanju navedenih ciljev upoštevajo tudi nacionalne okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne energije, kot so:
(a)  neizkoriščene možnosti za stroškovno učinkovit prihranek energije;
 (a)  neizkoriščene možnosti za stroškovno učinkovit prihranek energije;
(b)  razvoj in napovedi BDP;
 (b)  razvoj in napovedi BDP;
(c)  spremembe pri uvozu in izvozu energije;
 (c)  spremembe pri uvozu in izvozu energije;
(d)  razvoj vseh obnovljivih virov energije, jedrske energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; in
 (d)  razvoj vseh obnovljivih virov energije, jedrske energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; in
(e)  zgodnje ukrepanje.
 (e)  zgodnje ukrepanje.
2.  Komisija do 30. junija 2014 oceni doseženi napredek in verjetnost, da poraba energije v Uniji leta 2020 ne bo presegla 1 483 Mtoe porabe primarne energije in 1 086 Mtoe porabe končne energije.
 2.  Komisija do 30. junija 2014 oceni doseženi napredek in verjetnost, da poraba energije v Uniji leta 2020 ne bo presegla 1 483 Mtoe porabe primarne energije in/ali 1 086 Mtoe porabe končne energije.
3.  Pri pregledu iz odstavka 2 Komisija:
 3.  Pri pregledu iz odstavka 2 Komisija:
(a)  sešteje nacionalne okvirne cilje energetske učinkovitosti o katerih poročajo države članice;
 (a)  sešteje nacionalne okvirne cilje energetske učinkovitosti o katerih poročajo države članice;
(b)  oceni, ali se vsota navedenih ciljev lahko obravnava kot zanesljivo vodilo, da Unija kot celota dosega cilj po načrtih, ob upoštevanju ocene prvega letnega poročila v skladu s členom 24(1) in oceno nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost v skladu s členom 24(2);
 (b)  oceni, ali se vsota navedenih ciljev lahko obravnava kot zanesljivo vodilo, da Unija kot celota dosega cilj po načrtih, ob upoštevanju ocene prvega letnega poročila v skladu s členom 24(1) in oceno nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost v skladu s členom 24(2);
(c)  upošteva dopolnilno analizo, ki izhaja iz:
 (c)  upošteva dopolnilno analizo, ki izhaja iz:
(i)  ocene napredka pri porabi energije in porabi energije v povezavi z gospodarsko dejavnostjo na ravni Unije, vključno z napredkom pri učinkovitosti oskrbe z energijo v državah članicah, ki so svoje nacionalne okvirne cilje utemeljile na porabi končne energije ali prihrankih končne energije, vključno z napredkom, doseženega zaradi skladnosti teh držav članic s poglavjem III te direktive;
 (i)  ocene napredka pri porabi energije in porabi energije v povezavi z gospodarsko dejavnostjo na ravni Unije, vključno z napredkom pri učinkovitosti oskrbe z energijo v državah članicah, ki so svoje nacionalne okvirne cilje utemeljile na porabi končne energije ali prihrankih končne energije, vključno z napredkom, doseženega zaradi skladnosti teh držav članic s poglavjem III te direktive;
(ii)  rezultatov modelov v zvezi s prihodnjimi trendi porabe energije na ravni Unije.
 (ii)  rezultatov modelov v zvezi s prihodnjimi trendi porabe energije na ravni Unije.
(d)  primerja rezultate iz točk (a) do (c) s količino porabljene energije, ki bi bila potrebna, da se doseže poraba energije, ki ne presega porabe 1 483 Mtoe primarne energije in porabe 1 086 Mtoe končne energije v letu 2020.
 (d)  primerja rezultate iz točk (a) do (c) s količino porabljene energije, ki bi bila potrebna, da se doseže poraba energije, ki ne presega porabe 1 483 Mtoe primarne energije in/ali porabe 1 086 Mtoe končne energije v letu 2020.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2012/27/EU
Člen 3 – odstavek 4
4.  Vsaka država članica določi nacionalne okvirne prispevke glede energijske učinkovitosti k cilju Unije za leto 2030, navedenemu v odstavku 1 člena 1 v skladu s členoma [4] in [6] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Države članice bi morale pri določanju navedenih prispevkov upoštevajo, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. Države članice o teh prispevkih uradno obvestijo Komisijo v okviru svojih povezanih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s postopkom iz členov [3] in [7]–[11] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
 4.  Vsaka država članica določi nacionalne okvirne cilje energijske učinkovitosti glede cilja Unije za leto 2030, navedenega v odstavku 1 člena 1, v skladu s členoma [4] in [6] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Države članice bi morale pri določanju navedenih prispevkov upoštevajo, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. Države članice o teh prispevkih uradno obvestijo Komisijo v okviru svojih povezanih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s postopkom iz členov [3] in [7]–[11] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
Spremembe 54, 105 in 107
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7
Člen 7
 Člen 7
Obveznost prihranka energije
 Obveznost prihranka energije
1.  Države članice dosežejo skupni prihranek končne energije, enakovreden vsaj:
 1.  Države članice dosežejo skupni prihranek končne energije, enakovreden vsaj:
(a)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2013;
 (a)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2013;
(b)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2019.
 (b)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 v višini vsaj 1,5 % letne količine, prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2019.
Države članice še naprej dosegajo nove letne prihranke v višini 1,5 % v desetletnih obdobjih po letu 2030, razen če se v pregledih Komisije do leta 2027 in vsakih 10 let zatem ugotovi, da ni več treba dosegati dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2050.
 Države članice še naprej dosegajo nove letne prihranke v višini 1,5 % v desetletnih obdobjih po letu 2030, razen če se v pregledih Komisije do leta 2027 in vsakih 10 let zatem ugotovi, da ni več treba dosegati dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2050.
Prihranki v vsakem obdobju kumulativno temeljijo na prihrankih, ki jih je bilo treba doseči v predhodnih obdobjih. Če prejšnji ukrepi politike, programi in/ali posamezne dejavnosti ne zagotavljajo več prihrankov, se izguba teh prihrankov upošteva pri izračunu splošne količine prihrankov, ki jo je treba doseči ob koncu vsakega obdobja, izguba pa se nadomesti z novimi prihranki.
Za namene točke (b) in brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko države članice upoštevajo le prihranke energije, ki izhajajo iz novih ukrepov politik, uvedenih po 31. decembru 2020, ali ukrepov politik, uvedenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo prihranke.
 Prihranki, ki se zahtevajo za obdobje iz točke (b), so kumulativni in dodatni prihrankom, ki se zahtevajo za obdobje iz točke (a). V ta namen in brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko države članice upoštevajo prihranke energije, ki izhajajo iz novih ukrepov politik, uvedenih po 31. decembru 2020, ali prejšnjih ukrepov politik, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do novih posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo prihranke. Države članice lahko tudi upoštevajo prihranke iz posameznih dejavnosti, izvedenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, pod pogojem, da po letu 2020 še naprej zagotavljajo preverljive prihranke energije.
Iz teh izračunov se lahko deloma ali v celoti izključi količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz.
 Za namene obdobja zgolj iz točke (a) se iz teh izračunov lahko deloma ali v celoti izključi količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz. Prodana energija, ki se uporablja za prevoz, se v celoti vključi v izračun za obdobje, navedeno v točki (b), in pozneje.
Države članice določijo, kako bo izračunana količina novih prihrankov razporejena v posameznem obdobju, navedenem v točkah (a) in (b), pod pogojem, da se do konca posameznega obdobja dosežejo zahtevani skupni kumulativni prihranki.
 Države članice določijo, kako bo izračunana količina novih prihrankov razporejena v posameznem obdobju, navedenem v točkah (a) in (b), pod pogojem, da se do konca posameznega obdobja dosežejo zahtevani skupni kumulativni prihranki.
2.  Vsaka država članica lahko ob upoštevanju odstavka 3:
 2.  Vsaka država članica lahko ob upoštevanju odstavka 3:
(a)  opravi izračun, zahtevan v točki (a) odstavka 1, z uporabo vrednosti 1 % v letih 2014 in 2015; 1,25 % v letih 2016 in 2017; ter 1,5 % v letih 2018, 2019 in 2020;
 (a)  opravi izračun, zahtevan v točki (a) odstavka 1, z uporabo vrednosti 1 % v letih 2014 in 2015; 1,25 % v letih 2016 in 2017; ter 1,5 % v letih 2018, 2019 in 2020;
(b)  izključi iz izračuna vso ali del količine prodane energije, ki se uporablja v industrijskih dejavnostih, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;
 (b)  izključi iz izračuna vso ali del količine prodane energije, ki se uporablja v industrijskih dejavnostih, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;
(c)  dovoli, da se prihranek energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije, vključno z infrastrukturami za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, na podlagi izvajanja zahtev iz člena 14(4), točke (b) člena 14(5) in člena 15(1) do (6) in (9), upošteva pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1;
 (c)  dovoli, da se prihranek energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije, vključno z infrastrukturami za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, na podlagi izvajanja zahtev iz člena 14(4), točke (b) člena 14(5) in člena 15(1) do (6) in (9), upošteva pri prihranku energije, ki je določen v točkah (a) in (b) odstavka 1; in
(d)  pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1, upošteva prihranek energije, ki izhaja iz posameznih ukrepov, ki se po novem izvajajo od 31. decembra 2008 in so še vedno učinkoviti leta 2020 in pozneje ter jih je mogoče meriti in preverjati; in
 (d)  pri prihranku energije, ki je določen v točki (a) odstavka 1, upošteva prihranek energije, ki izhaja iz posameznih ukrepov, ki se po novem izvajajo od 31. decembra 2008 in so še vedno učinkoviti leta 2020 ter jih je mogoče meriti in preverjati.
(e)  izključi iz izračuna zahtevanih prihrankov energije iz odstavka 1 preverljivo količino energije, proizvedene na ali v stavbah za lastno uporabo kot posledica ukrepov politik, ki spodbujajo nove namestitve tehnologij za energijo iz obnovljivih virov.
3.  Vse možnosti skupaj, izbrane v skladu z odstavkom 2, ne smejo predstavljati več kot 25 % količine prihrankov energije iz odstavka 1. Države članice ločeno uporabijo in izračunajo učinek možnosti, izbranih za obdobji iz točk (a) in (b) odstavka 1:
 3.  Vse možnosti skupaj, izbrane v skladu z odstavkom 2, ne smejo predstavljati več kot 25 % količine prihrankov energije iz odstavka 1. Države članice ločeno uporabijo in izračunajo učinek možnosti, izbranih za obdobji iz točk (a) in (b) odstavka 1:
(a)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (a) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2;
 (a)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (a) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2;
(b)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (b) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (b), (c), (d) in (e) odstavka 2, pod pogojem, da imajo posamezni ukrepi v smislu točke (d) preverljiv in merljiv učinek tudi po 31. decembru 2020.
 (b)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (b) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (b), (c), (d) in (e) odstavka 2, pod pogojem, da imajo posamezni ukrepi v smislu točke (d) preverljiv in merljiv učinek tudi po 31. decembru 2020.
4.  Prihranki energije, doseženi po 31. decembru 2020, se ne smejo upoštevati v količini kumulativnih prihrankov, zahtevanih za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
 4.  Prihranki energije, doseženi po 31. decembru 2020, se ne smejo upoštevati v količini kumulativnih prihrankov, zahtevanih za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
5.  Države članice zagotovijo, da se prihranki, ki izhajajo iz ukrepov politik iz členov 7a in 7b ter člena 20(6), izračunajo v skladu s Prilogo V.
 5.  Države članice zagotovijo, da se prihranki, ki izhajajo iz ukrepov politik iz členov 7a in 7b ter člena 20(6), izračunajo v skladu s Prilogo V.
6.  Države članice dosežejo zahtevano količino prihrankov iz odstavka 1 bodisi z uvedbo sistema obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a bodisi s sprejetjem alternativnih ukrepov iz člena 7b. Države članice lahko sistem obveznosti energetske učinkovitosti združijo z alternativnimi ukrepi politik.
 6.  Države članice dosežejo zahtevano količino prihrankov iz odstavka 1 bodisi z uvedbo sistema obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a bodisi s sprejetjem alternativnih ukrepov iz člena 7b. Države članice lahko sistem obveznosti energetske učinkovitosti združijo z alternativnimi ukrepi politik.
7.  Države članice dokažejo, da se v primeru prekrivanja ukrepov politike ali posameznih ukrepov prihranek energije ne šteje dvojno.
 7.  Države članice dokažejo, da se v primeru prekrivanja ukrepov politike ali posameznih ukrepov prihranek energije ne šteje dvojno.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 1
1.  Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1).
 1.  Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1), ali zavezanim stranem omogočijo, da v skladu s členom 20(6) letno prispevajo v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 2
2.  Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije in/ali podjetja za maloprodajo energije, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani, in lahko mednje vključi distributerje ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.
 2.  Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije, podjetja za maloprodajo energije ter distributerji ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če so podjetja za maloprodajo energije določena kot zavezane strani v skladu z odstavkom 2, države članice zagotovijo, da pri izpolnjevanju svojih obveznosti ta podjetja ne ustvarjajo ovir za potrošnike, ki želijo zamenjati dobavitelja.
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka b
(b)  lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen postopek odobritve, ki je jasen, pregleden in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;
 (b)  lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen akreditiran postopek odobritve, ki je jasen, pregleden, participativen in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c a (novo)
(ca)  dovolijo, da se pri doseganju prihranka energije, določenega v odstavku 1, upoštevajo dodatni prihranki, doseženi s pomočjo bolj trajnostnih tehnologij v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestnem okolju (ki vodijo tudi k zmanjšanju onesnaževal in trdnih delcev);
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c b (novo)
(cb)  spodbujajo sprejetje ukrepov, ki obravnavajo potencial ogrevanja in hlajenja za prihranek energije, in morebiti zagotavljajo dodatne koristi za ukrepe, zaradi katerih bi se zmanjšalo onesnaženje;
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c (novo)
(cc)  vzpostavijo instrumente, ki dokazujejo prihranek energije, ki izhaja iz energetskih pregledov ali enakovrednih sistemov upravljanja z energijo iz člena 8, da se ta prihranek upošteva pri doseganju zneska prihranka energije, določenega v odstavku 1;
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c d (novo)
(cd)  lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri izpolnjevanju svoje obveznosti upoštevajo prihranek končne energije, dosežen z učinkovito infrastrukturo ogrevanja in hlajenja;
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c f (novo)
(cf)  ocenijo in sprejmejo ukrepe za zmanjšanje vpliva neposrednih in posrednih stroškov teh programov na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog, ki so izpostavljene mednarodni konkurenci.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 6 a (novo)
6a.  V okviru svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov države članice obvestijo Komisijo o načrtovanih ukrepih politike v skladu s točko (c) člena 7(2). Učinek teh ukrepov se izračuna in vključi v te načrte. Izračun, ki ga uporabljajo države članice, temelji na objektivnih, nediskriminatornih merilih, ki se pripravijo v posvetovanju s Komisijo do 1. januarja 2019.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7b – odstavek 1
1.  Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) dosežejo pri končnih odjemalcih.
 1.  Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) v celoti dosežejo pri končnih odjemalcih.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7b – odstavek 1 a (novo)
1a.  Poleg tega se sme pri doseganju skupnega prihranka končne energije iz člena 7(1) upoštevati vse priložnosti za povečanje energetske učinkovitosti, tudi z uporabo učinkovitejših goriv v prometu.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7b – odstavek 2
2.  Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije, države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.
 2.  Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva z nizkimi dohodki, tudi tista, ki jih pesti energijska revščina, in zagotovijo, da se ukrepi prednostno izvedejo v teh gospodinjstvih in v socialnih stanovanjih.
Države članice izračunajo znesek prihrankov v teh gospodinjstvih v primerjavi s skupnim zneskom prihrankov, doseženim v vseh gospodinjstvih v skladu s tem členom.
Ti prihranki se objavijo in vključijo v poročila o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7 c (novo)
(4a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 7c
Zagotavljanje energetsko učinkovitih storitev
Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se storitve na trgu energetske učinkovitosti zagotavljajo v preglednem in konkurenčnem okviru, da bi končnemu odjemalcu omogočili, da uživa koristi, povezane z ukrepi za energetsko učinkovitost, kot so nižji stroški in boljša kakovost storitev. V ta namen države članice zagotovijo, da lahko podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, nediskriminatorno dostopajo do trga storitev energetske učinkovitosti, s čimer bi jim omogočili enakopravno sodelovanje z vertikalno povezanimi operaterji in premagovanje položaja konkurenčne prednosti, v katerem so distributerji in prodajalci energije. Države članice zato sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da povezana podjetja tretjim osebam nudijo enake pogoje in sredstva, kot jih uporabljajo za zagotavljanje storitev energetske učinkovitosti.“
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe.;
 Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina, kar zadeva nekatere tehnologije in funkcionalnosti, na voljo individualne števce in upravljalnike ogrevanja po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe ter imajo druge značilnosti v skladu z določbami, povezanimi z merjenjem porabe električne energije, iz členov 19 do 22 Direktive (EU) .../... [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev)].
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c – točka ii a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Pametni merilni sistem končnim odjemalcem zagotavlja dostop do podatkov o porabi energije in časovnih intervalih v tržnih obdobjih za obračun.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9 – odstavek 3
(d)  odstavek 3 se črta;
 (d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Določbe v zvezi z načinom zapisa podatkov in funkcijami so v skladu s členi 18 do 21 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, če je to primerno. Podatki odjemalcev se obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1b. Končnim odjemalcem se ne sme dodatno zaračunavati dostopa do njihovih podatkov v želenem formatu.
__________________
1a Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
1b Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9a
Člen 9a
 Člen 9a
Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
 Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.
 1.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.
Če se stavba pri ogrevanju in hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje, se toplotni števec ali števec za toplo vodo zmeraj namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.
 Če se stavba pri ogrevanju, hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali hlajenje, se števec namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.
2.  V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali oskrbovanih iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki posamezni stavbni enoti.
 2.  V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali ki so oskrbovane iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki individualni stavbni enoti, če je tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito v smislu, da je sorazmerno glede na morebitne prihranke energije.
Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Posamezna država članica jasno določi in objavi pogoje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.
 Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Po posvetovanju s Komisijo posamezna država članica jasno določi in objavi splošna merila, metodologije in/ali postopke za ugotavljanje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.
V novih stavbah iz prvega pododstavka ali pri večji prenovi takih stavb, kot je določeno v Direktivi 2010/31/EU, je treba vedno zagotoviti individualne števce.
 V novih večstanovanjskih stavbah in stanovanjskih delih novih večnamenskih stavb, ki imajo centralni vir ogrevanja za toplo vodo ali so oskrbovane iz sistemov daljinskega ogrevanja, se za merjenje tople vode namestijo individualni števci ne glede na prvi in drugi pododstavek.
3.  Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:
 3.  Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:
(a)  toplo vodo za potrebe gospodinjstva;
 (a)  toplo vodo za potrebe gospodinjstva;
(b)  toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);
 (b)  toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);
(c)  za ogrevanje ali hlajenje stanovanj.
 (c)  za ogrevanje ali hlajenje stanovanj.
4.  Za namene iz tega člena morajo biti od 1. januarja 2020 nameščeni števci in delilniki stroškov daljinsko berljive naprave.
 4.  Za namene iz tega člena morajo imeti na novo nameščeni števci in delilniki stroškov ogrevanja od 1. januarja 2020 možnost daljinskega odčitavanja. Še naprej se uporabljajo pogoji v zvezi s tehnično izvedljivostjo in stroškovno učinkovitostjo iz prvega in drugega pododstavka odstavka 2.
Za števce in delilnike stroškov, ki so že bili nameščeni in niso daljinsko berljivi, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z daljinsko berljivimi napravami do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.
 Za števce in delilnike stroškov ogrevanja, ki so že bili nameščeni in jih ni mogoče daljinsko odčitavati, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z napravami, ki imajo možnost daljinskega odčitavanja, do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Člen 10 – odstavek 1
1.  Če končni odjemalci nimajo inteligentnih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije o obračunu za plin točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
 1.  Če končni odjemalci nimajo inteligentnih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije o obračunu za plin zanesljive, točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c
Direktiva 2012/27/EU
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1
Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.
 Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, zagotavljajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2012/27/EU
Člen 10a
Člen 10a
 Člen 10a
Obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
 Obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o obračunu in porabi točne in temeljijo na dejanski porabi v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne porabnike, kjer so nameščeni števci ali delilniki stroškov.
 1.  Države članice zagotovijo, da so, kadar so števci ali delilniki stroškov ogrevanja nameščeni, informacije o obračunu in porabi zanesljivi, točni in temeljijo na dejanski porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne porabnike, in sicer za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno končno uporabo, ali fizične ali pravne osebe, ki stanujejo v individualni stavbi ali enoti v večstanovanjski ali večnamenski stavbi, katerih ogrevanje, hlajenje ali topla voda so dobavljeni iz centralnega vira, nimajo pa neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije.
Ta obveznost se lahko, razen v primeru individualno merjene porabe v skladu s členom 9a(2), izpolni s sistemom rednega samoodčitavanja končnih odjemalcev, ki odčitane podatke s števca sporočajo dobavitelju energije. Samo v primerih, če končni odjemalec ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se obračun pripravi na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.
 Kadar država članica tako določi in razen v primeru individualno merjene porabe na podlagi delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s členom 9a(2), se lahko ta obveznost izpolni s sistemom rednega samoodčitavanja s strani končnih odjemalcev ali končnih porabnikov, ki sporočijo odčitane podatke s števca. Samo v primerih, če končni odjemalec ali končni porabnik ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se obračun pripravi na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.
2.  Države članice:
 2.  Države članice:
(a)  zahtevajo, da če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi končnih porabnikov na voljo, se dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni porabnik;
 (a)  zahtevajo, da se, če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja končnih porabnikov na voljo, na zahtevo končnega porabnika dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni porabnik;
(b)  zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost elektronskega prejemanja informacij o obračunu in obračunov ter da odjemalci na zahtevo prejmejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil pripravljen njihov obračun, zlasti če obračuni ne temeljijo na dejanski porabi;
 (b)  zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost elektronskega prejemanja informacij o obračunu in obračunov;
(c)  zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo ustrezne informacije, ki temeljijo na dejanski porabi in so v skladu s točko 3 Priloge VII;
 (c)  zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo jasne in razumljive informacije v skladu s točko 3 Priloge VIIa;
(d)  lahko določijo, da se na zahtevo končnega odjemalca zagotovitev informacij o obračunu ne šteje kot zahteva za plačilo. V takšnih primerih države članice zagotovijo prožno ureditev za dejansko plačilo;
 (d)  lahko določijo, da se na zahtevo končnega odjemalca zagotovitev informacij o obračunu ne šteje kot zahteva za plačilo. V takšnih primerih države članice zagotovijo prožno ureditev za dejansko plačilo;
(da)  spodbujajo kibernetsko varnost in zagotovijo zasebnost in varstvo osebnih podatkov končnih porabnikov v skladu z ustreznim pravom Unije.
2a.  Države članice določijo, kdo je odgovoren za zagotavljanje informacij iz odstavkov 1 in 2 končnim porabnikom, ki nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka -a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
(-a)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:
„Komisija po posvetovanju z ustreznimi deležniki določi skupno metodologijo, da bi spodbudila operaterje omrežij k zmanjšanju izgub, uvajanju stroškovno/energetsko učinkovitih programov naložb v infrastrukturo in ustreznemu upoštevanju energetske učinkovitosti in prilagodljivosti omrežja. Komisija do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 23, ki dopolnjuje to direktivo, in v njem natančno opredeli to metodologijo.“
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka ii
Direktiva 2012/27/EU
Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 3
Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.;
 Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov pri povezovanju, zagotavljanju dostopa do omrežja in dispečiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom upoštevajo potrebo po zagotavljanju stalne oskrbe s toploto ter izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 19 a (novo)
(11a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 19a
Financiranje energetske učinkovitosti s strani evropskih bank
Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prilagodita svoje cilje politike, da se energetska učinkovitost prizna kot samostojen vir energije, naložbe vanjo pa kot del njunega portfelja naložb v infrastrukturo.
EIB in EBRD skupaj z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami oblikujeta, pripravita in financirata programe in projekte, prilagojene sektorju energetske učinkovitosti, med drugim za gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.
Države članice dodobra izkoristijo priložnosti in orodja, ki so predlagana v pobudi za pametno financiranje pametnih stavb.“
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
(12a)  v členu 24 se doda naslednji odstavek:
„3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 b (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 24 – odstavek 4 a (novo)
(12b)  v členu 24 se doda naslednji odstavek:
„4a. V okviru poročila o stanju energetske unije Komisija poroča o delovanju trga ogljika v skladu s členom 29(1) in (2)(c) Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije], pri tem pa upošteva učinke izvajanja te direktive.“
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2012/27/EU
Člen 24 – odstavek 12
12.  Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.;
 12.  Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni splošno učinkovitost te direktive in to, ali bi bilo treba politiko energetske učinkovitosti Unije prilagoditi glede na cilje pariškega sporazuma ter razvoj dogodkov na gospodarskem področju in področju inovacij. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 24 – odstavek 12 a (novo)
(13a)  v členu 24 se doda naslednji odstavek:
„12a. Komisija do 31. decembra 2019 izvede ločeno poglobljeno analizo potenciala energetske učinkovitosti v zvezi s:
(a)  pretvorbo in spremembo energije;
(b)  prenosom in distribucijo energije;
(c)  proizvodnjo in poznejšim prevozom oskrbe z energijo, in sicer energijo, porabljeno pri pridobivanju fosilnih goriv in njihovem prevozu do mesta uporabe;
(d)  shranjevanjem energije.
Na podlagi svojih ugotovitev Komisija do ... 31. januarja 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog v zvezi s tem.
Sprememba 114
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka a
Direktiva 2012/27/EU
Priloga IV – opomba 3
(a)  opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja, kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,0. Države članice lahko uporabijo drugačen pretvorbeni količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo.
 (a)  opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja samo za namene te direktive in kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice za prihranke električne energije v kWh uporabijo količnik, ki se določi s pregledno metodo, primerljivo med državami članicami, na podlagi nacionalnih okoliščin, ki vplivajo na porabo primarne energije. Te okoliščine se ustrezno utemeljijo, so merljive in preverljive in temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,3 ali drugačen pretvorbeni količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo. Pri tem upoštevajo svojo mešanico energetskih virov, vključeno v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, o katerih obvestijo Komisijo v skladu s členom [3] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Privzeti količnik se pregleda vsakih pet let na podlagi dejansko evidentiranih podatkov.
Sprememba 87
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 2 – točka a
(a)  prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Za določitev, kakšne prihranke se lahko uveljavlja kot dodatne, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez zadevnega ukrepa politike. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni EU;
 (a)  prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Za določitev, kateri prihranki se lahko uveljavljajo kot dodatni, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez ukrepa politike in posledičnega novega posameznega ukrepa. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni Unije;
Sprememba 88
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 2 – točka b
(b)  prihranki, ki izhajajo iz izvajanja obvezne zakonodaje Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev in se zato ne morejo uveljavljati v skladu z odstavkom 1 člena 7, razen za prihranke v zvezi z obnovo obstoječih stavb, če je zagotovljeno merilo pomembnosti iz dela 3(h);
 (b)  prihranki, ki izhajajo iz izvajanja obvezne zakonodaje Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev in se zato ne morejo uveljavljati v skladu z odstavkom 1 člena 7, razen za prihranke v zvezi z ukrepi za spodbujanje obnove obstoječih stavb, če je zagotovljeno merilo pomembnosti iz dela 3(h);
Sprememba 89
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 2 – točka h
(h)  pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali. To se lahko izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru upravljanja energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.
 (h)  pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali in hitrost, s katero se bodo prihranki sčasoma zmanjševali. To se izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru uredbe o upravljanju energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.
Sprememba 90
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 3 – točka d
(d)  količina prihrankov energije, ki so določeni ali ki naj bi jih dosegli z ukrepom politike, je izražena kot poraba končne ali primarne energije, pri čemer se uporabljajo pretvorbeni faktorji, določeni v Prilogi IV;
 (d)  količina prihrankov energije, ki so določeni ali ki naj bi jih dosegli z ukrepom politike, je izražena kot poraba končne in primarne energije, pri čemer se uporabljajo pretvorbeni faktorji, določeni v Prilogi IV;
Sprememba 91
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 3 – pododstavek 2
Za ukrepe politik, sprejete na podlagi točke (e) člena 7(2), lahko države članice uporabijo metodologijo izračuna, določeno v Direktivi 2010/31/EU, če je to v skladu z zahtevami člena 7 te direktive in te Priloge.
 črtano
Sprememba 92
Predlog direktive
Priloga I – točka 2 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga VII a
Priloga VII a
 Priloga VII a
Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o porabi na podlagi dejanske porabe ogrevanja, hlajenja in tople vode
 Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo
1.  Obračunavanje na podlagi dejanske porabe
 1.  Obračunavanje na podlagi dejanske porabe in odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja
Da bi lahko končni porabniki uravnavali svojo porabo energije, obračunavanje poteka na podlagi dejanske porabe vsaj enkrat na leto.
 Da bi lahko končni porabniki uravnavali svojo porabo energije, obračunavanje poteka na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja vsaj enkrat na leto.
2.  Najmanjša pogostost obračunov ali informacij o porabi
 2.  Najmanjša pogostost obračunov ali informacij o porabi
Po [vstavite tukaj: …. začetek veljavnosti], kjer so bili nameščeni daljinsko berljivi števci ali delilniki stroškov, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe na zahtevo ali v primeru, da so končni odjemalci izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, dajo na razpolago vsaj vsako četrtletje, sicer pa dvakrat na leto.
 Po [vstavite tukaj: …. datum prenosa v nacionalno pravo] velja, da če so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja na zahtevo ali če so končni odjemalci izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, končnim porabnikom zagotovijo vsaj vsako četrtletje, sicer pa dvakrat na leto.
Po 1. januarju 2022, kjer so bili nameščeni daljinsko berljivi števci ali delilniki stroškov, se informacije o obračunu ali porabi dajo na razpolago vsaj enkrat mesečno. Ogrevanje in hlajenje se lahko izvzame iz te obveznosti zunaj sezone ogrevanja/hlajenja.
 Če so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunavanju ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja po 1. januarju 2022 vsem končnim porabnikom zagotovijo vsaj enkrat na mesec. Stalno so na voljo tudi prek interneta in se posodabljajo tako pogosto, kolikor to dopuščajo merilne naprave in sistemi, ki se uporabljajo. Ogrevanje in hlajenje se lahko izvzame iz te obveznosti zunaj sezone ogrevanja/hlajenja.
3.  Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu na podlagi dejanske porabe
 3.  Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu
Države članice zagotovijo, da so na računih končnim uporabnikom v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje informacije oziroma da so te informacije priložene računom:
 Države članice zagotovijo, da so končnemu porabniku na obračunih, ki temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja, v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje točne informacije ali da so te informacije priložene obračunom:
(a)  veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije;
 (a)  veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije ali skupni stroški ogrevanja in odčitani podatki z delilnikov stroškov ogrevanja;
(b)  informacije o uporabljeni mešanici energijskih virov, tudi za končne porabnike, ki se oskrbujejo iz daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja;
 (b)  informacije o uporabljeni mešanici energijskih virov in s tem povezanih emisij toplogrednih plinov, tudi za končne porabnike, ki se oskrbujejo iz daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja, in obrazložitev različnih zaračunanih davkov, dajatev in tarif;
(c)  primerjave med sedanjo porabo energije končnega porabnika in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, v grafični obliki, prilagojeno podnebju za ogrevanje in hlajenje;
 (c)  primerjave med sedanjo porabo energije končnega porabnika in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, v grafični obliki, prilagojeno podnebju za ogrevanje in hlajenje;
(d)  kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki porablja energijo.
 (d)  kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki porablja energijo.
(da)  informacije o zadevnih pritožbenih postopkih, uradih varuha človekovih pravic ali mehanizmih za alternativno reševanje sporov;
Države članice poleg tega zagotovijo, da so končnemu porabniku na računih v jasni in razumljivi obliki na voljo primerjave s povprečnim standardnim ali referenčnim končnim porabnikom iz iste porabniške kategorije ali pa da so te informacije priložene računom oziroma je končni porabnik nanje napoten.
 (db)  primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim končnim porabnikom iz iste porabniške kategorije.
Obračuni, ki ne temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkih z delilnikov stroškov ogrevanja, vsebujejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil znesek na računu izračunan, in vsaj informacije iz točk (d) in (da).
Sprememba 93
Predlog direktive
Priloga I – točka 2 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Priloga IX – del 1 – odstavek 4 – točka g
2a.  v četrtem odstavku dela 1 Priloge IX se točka (g) nadomesti z naslednjim:
(g)  Ekonomska analiza: popis učinkov
 „(g) Ekonomska analiza: popis učinkov
V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.
 V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.
Države članice lahko pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
 Države članice pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:
 Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:
(i)  Koristi
 (i)  Koristi
—  Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)
 —  Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)
—  Zunanje koristi, kot so koristi za okolje in zdravje, kolikor je to mogoče.
 —  Zunanje koristi, kot so koristi za okolje, emisije toplogrednih plinov in zdravje ter koristi za varnost
—  Učinki na trg dela, zanesljiva oskrba z energijo in konkurenčnost
(ii)  Stroški
 (ii)  Stroški
—  Stroški kapitala za obrate in opremo
 —  Stroški kapitala za obrate in opremo
—  Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja
 —  Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja
—  Variabilni in fiksni stroški obratovanja
 —  Variabilni in fiksni stroški obratovanja
—  Stroški energije
 —  Stroški energije
—  Okoljski in zdravstveni stroški, kolikor je mogoče
 —  Okoljski in zdravstveni stroški ter stroški varnosti
—  Stroški trga dela, zanesljiva oskrba z energijo in konkurenčnost“
Sprememba 94
Predlog direktive
Priloga – točka 2 b (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Priloga XII – odstavek 1 – točka a
(2b)  v prvem odstavku Priloge XII se točka (a) nadomesti z naslednjim:
‘a) vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje in ojačitve omrežja, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom, v povezano omrežje;
 „(a) vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje, ojačitve obstoječega omrežja in tudi vzpostavitev novih omrežij, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz drugih porazdeljenih virov, v povezano omrežje.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0391/2017).

Zadnja posodobitev: 27. september 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov