Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0375(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0402/2017

Predložena besedila :

A8-0402/2017

Razprave :

PV 15/01/2018 - 12
CRE 15/01/2018 - 12
PV 12/11/2018 - 14
CRE 12/11/2018 - 14

Glasovanja :

PV 17/01/2018 - 10.6
CRE 17/01/2018 - 10.6
Obrazložitev glasovanja
PV 13/11/2018 - 4.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0011
P8_TA(2018)0443

Sprejeta besedila
PDF 1009kWORD 177k
Sreda, 17. januar 2018 - Strasbourg
Upravljanje energetske unije ***I
P8_TA(2018)0011A8-0402/2017

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM(2016)0759 – C8-0497/2016 – 2016/0375(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Ta uredba določa potrebno zakonodajno podlago za zanesljivo in pregledno upravljanje, ki zagotavlja uresničitev ciljev energetske unije s prizadevanji Unije in njenih držav članic, ki se dopolnjujejo, so skladna in ambiciozna, ter se hkrati zavzema za načela boljšega pravnega urejanja.
 (1)  Ta uredba določa potrebno zakonodajno podlago za zanesljivo, vključujočo, stroškovno učinkovito, pregledno in predvidljivo upravljanje, s katerim se zagotovi uresničevanje ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih ciljev energetske unije v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015, sklenjenim na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), in sicer z medsebojno dopolnjujočimi se, skladnimi in ambicioznimi prizadevanji Unije in držav članic ter z zmanjšano upravno zapletenostjo.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Cilj trdne energetske unije, katere temelj je visoko zastavljena podnebna politika, je odjemalcem v Uniji, tako gospodinjstvom kot podjetjem, zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo, kar zahteva temeljito prenovo energetskega sistema v Evropi. Ta cilj je mogoče uresničiti samo z usklajenim ukrepanjem, ki združuje zakonodajne in nezakonodajne akte na ravni Unije in na nacionalni ravni.
 (3)  Cilj trdne energetske unije, katere temelj je visoko zastavljena podnebna politika, je odjemalcem v Uniji, tako gospodinjstvom kot podjetjem, zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo ter s privabljanjem naložb spodbujati raziskave in inovacije, kar zahteva temeljito prenovo energetskega sistema v Evropi. Ta cilj je mogoče uresničiti samo z usklajenim ukrepanjem, ki bo zajemalo zakonodajne in nezakonodajne akte na ravni Unije in na makroregionalni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Unija bi s povsem delujočo in trdno energetsko unijo postala vodilna regija na področju inovacij, naložb, rasti ter družbenega in gospodarskega razvoja, bila pa bi tudi dober zgled v zvezi s tem, kako se lahko visoke ambicije v smislu blaženja podnebnih sprememb prepletajo z ukrepi za spodbujanje inovacij, naložb in rasti.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Predlog Komisije se je oblikoval vzporedno z vrsto pobud v sektorski energetski politiki, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitostjo in zasnovo trga, ter se sprejema skupaj. Te pobude predstavljajo sveženj v okviru splošne teme energijske učinkovitosti kot prednostne naloge, vodilnega položaja Unije v svetu z vidika obnovljivih virov energije in poštene kupčije za odjemalce energije.
 (4)  Predlog Komisije se je oblikoval vzporedno z vrsto pobud v sektorski energetski politiki, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitostjo (tudi energijsko učinkovitostjo stavb) in zasnovo trga, ter se sprejema skupaj z njimi. Te pobude tvorijo sveženj v okviru krovne teme energijske učinkovitosti kot prednostne naloge, vodilnega svetovnega položaja Unije na področju obnovljivih virov energije in poštene kupčije za odjemalce energije, med drugim z odpravljanjem energijske revščine in s spodbujanjem poštene konkurence na notranjem trgu.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski svet je 24. oktobra 2014 potrdil okvir podnebne in energetske politike za Unijo do leta 2030 na podlagi štirih ključnih ciljev: najmanj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, najmanj 27-odstotnega izboljšanja energijske učinkovitosti s ciljem 30-odstotnega izboljšanja, najmanj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, porabljene v Uniji, in najmanj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti. Določil je, da je cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov zavezujoč na ravni Unije in da bo izpolnjen s prispevki držav članic, ki temeljijo na potrebi po skupnem prispevku k cilju Unije.
 (5)  Evropski svet je 24. oktobra 2014 predlagal okvir podnebne in energetske politike za Unijo do leta 2030 na podlagi štirih ključnih ciljev: najmanj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, najmanj 27-odstotnega izboljšanja energijske učinkovitosti s ciljem 30-odstotnega izboljšanja, najmanj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, porabljene v Uniji, in najmanj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti. Določil je, da je cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov zavezujoč na ravni Unije in da bo izpolnjen s prispevki držav članic, ki temeljijo na potrebi po skupnem prispevku k cilju Unije. V tej uredbi pa so upoštevani tudi cilji, določeni v sektorski zakonodaji.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Evropski svet se je 24. oktobra 2014 dogovoril, da bo Komisija ob podpori držav članic sprejela nujne ukrepe za uresničitev minimalnega cilja o 10-odstotni elektroenergetski povezanosti najpozneje do leta 2020, vsaj za države članice, ki še niso dosegle minimalne stopnje vključitve v notranji energetski trg.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  S Pariškim sporazumom so se bistveno povečala svetovna prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, saj so se podpisnice zavezale, da bodo „zadržale zviševanje povprečne globalne temperature na precej pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale omejiti povišanje temperature na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo“. Unija se mora pripraviti na veliko obsežnejše in hitrejše zniževanje emisij, kot je bilo sprva predvideno. Je pa zniževanje izvedljivo ob nižjih stroških, kot se je ocenjevalo doslej, saj se zelo hitro razvijajo in uveljavljajo tehnologije obnovljivih virov energije.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  V skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da bi v drugi polovici 21. stoletja dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov iz virov in odvzemi toplogrednih plinov po ponorih, bi si morala Unija prizadevati, da bi do leta 2050 na pravični podlagi dosegli neto ničte domače emisije, čemur bi sledilo obdobje negativnih emisij.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  V podnebnem sistemu je za skupno koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju relevanten skupni seštevek antropogenih emisij skozi čas. V skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma je treba analizirati svetovni ogljični proračun, ki bo skladen s prizadevanji za omejitev zvišanja temperature na 1,5°C nad industrijsko oziroma predindustrijsko ravnjo, in določiti pravičen prispevek Unije k preostalemu svetovnemu ogljičnemu proračunu. S tem ogljičnim proračunom bi morale biti skladne dolgoročne podnebne in energetske strategije.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 d (novo)
(6d)  Unija in države članice bi morale podnebne in energetske cilje redno pregledovati in po potrebi popraviti navzgor, in sicer upoštevaje zaporedne preglede, opravljene v okviru postopka UNFCCC, ter najnovejše znanstvene dokaze o hitrosti in vplivih podnebnih sprememb.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 e (novo)
(6e)  Četudi je Unija obljubila, da bo do leta 2030 daleč najbolj ambiciozno zmanjšala emisije toplogrednih plinov, se proti podnebnim spremembam ne more bojevati sama. Komisija in države članice bi morale izkoristiti vsako priložnost, da bi zlasti države, ki imajo koristi od trgovine z Unijo, prepričale, naj prevzamejo sorazmeren delež globalne odgovornosti in svoje ambicije dvignejo na enako raven, kot jih je Unija.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Evropski Svet je dne 24. oktobra 201414 sprejel tudi sklep, da bi bilo treba oblikovati zanesljiv in pregleden sistem upravljanja brez nepotrebnih upravnih bremen, ki bi pomagal zagotoviti, da bi Unija uresničila cilje svoje energetske politike ob tem, da bi državam članicam zagotavljal potrebno prožnost in v celoti spoštoval njihovo svobodo pri določanju njihove mešanice virov energije. Svet je poudaril, da bi tak sistem upravljanja moral temeljiti na obstoječih gradnikih, kot so nacionalni podnebni programi, nacionalni načrti za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter potreba po racionalizaciji in združitvi nepovezanih področij načrtovanja in poročanja. Dogovorili so se tudi o povečanju vloge in pravic odjemalcev, preglednosti in predvidljivosti za vlagatelje, med drugim s sistematičnim spremljanjem ključnih kazalnikov za cenovno sprejemljiv, varen, konkurenčen, zanesljiv in trajnosten sistem oskrbe z električno energijo, ter o olajšanju usklajevanja nacionalnih energetskih politik in spodbujanju regionalnega sodelovanja med državami članicami.
 (7)  Evropski Svet je dne 24. oktobra 201414 sprejel tudi sklep, da bi bilo treba oblikovati zanesljiv in pregleden sistem upravljanja, brez nepotrebnih upravnih bremen in z zadostno prožnostjo za države članice, ki bi pomagal zagotoviti, da bi Unija uresničila cilje svoje energetske politike, obenem pa popolnoma spoštoval njihovo svobodo pri določanju njihove mešanice virov energije. Svet je poudaril, da bi tak sistem upravljanja moral temeljiti na obstoječih gradnikih, kot so nacionalni podnebni programi, nacionalni načrti za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter potreba po racionalizaciji in združitvi nepovezanih področij načrtovanja in poročanja. Dogovorili so se tudi o povečanju vloge in pravic odjemalcev, preglednosti in predvidljivosti za vlagatelje, med drugim s sistematičnim spremljanjem ključnih kazalnikov za cenovno sprejemljiv, varen, konkurenčen, zanesljiv in trajnosten sistem oskrbe z električno energijo, ter o olajšanju usklajevanja nacionalnih podnebnih in energetskih politik in spodbujanju regionalnega sodelovanja med državami članicami.
__________________
 __________________
14 Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 (EUCO 169/14).
 14 Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 (EUCO 169/14).
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Svet je v svojih sklepih z dne 26. novembra 201516 ugotovil, da bo upravljanje energetske unije nujno orodje za učinkovito in uspešno izgradnjo energetske unije ter uresničitev njenih ciljev. Poudaril je, da bi sistem upravljanja moral temeljiti na načelih integracije strateškega načrtovanja in poročanja o izvajanju podnebne in energetske politike ter usklajenosti med akterji, ki so odgovorni za energetsko in podnebno politiko na ravni Unije ter na regionalni in nacionalni ravni. Poudaril je tudi, da bi upravljanje moralo zagotoviti uresničitev dogovorjenih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 in da bo upravljanje spremljalo skupni napredek Unije v smeri uresničevanja ciljev politik v vseh petih razsežnostih energetske unije.
 (10)  Svet je v svojih sklepih z dne 26. novembra 201516 ugotovil, da bo upravljanje energetske unije nujno orodje za učinkovito in uspešno izgradnjo energetske unije ter uresničitev njenih ciljev. Poudaril je, da bi sistem upravljanja moral temeljiti na načelih integracije strateškega načrtovanja in poročanja o izvajanju podnebne in energetske politike ter usklajenosti med akterji, ki so odgovorni za energetsko in podnebno politiko na ravni Unije ter na regionalni in nacionalni ravni. Poudaril je tudi, da bi upravljanje moralo zagotoviti uresničitev dogovorjenih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 in da bo upravljanje spremljalo skupni napredek vsake države članice in Unije v smeri uresničevanja ciljev v vseh petih razsežnostih energetske unije.
__________________
 __________________
16 Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2015 (14632/15).
 16 Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2015 (14632/15).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Zato bi moral biti glavni cilj upravljanja energetske unije omogočiti uresničitev ciljev energetske unije in zlasti ciljev okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. Zato je ta uredba povezana s sektorsko zakonodajo, na podlagi katere se izvajajo energetski in podnebni cilji do leta 2030. Medtem ko države članice potrebujejo prožnost pri izbiri politik, ki so najbolj usklajene z njihovo nacionalno mešanico virov energije in preferencami, bi ta prožnost morala biti skladna z nadaljnjim povezovanjem trgov, večjo konkurenco, uresničevanjem podnebnih in energetskih ciljev ter postopnim prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.
 (12)  Zato bi moral biti glavni cilj upravljanja energetske unije omogočiti uresničitev ciljev energetske unije in zlasti ciljev okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Zato je ta uredba povezana s sektorsko zakonodajo, na podlagi katere se izvajajo energetski in podnebni cilji do leta 2030. Medtem ko države članice potrebujejo prožnost pri izbiri politik, ki so najbolj usklajene z njihovo nacionalno mešanico virov energije in preferencami, bi ta prožnost morala biti skladna z nadaljnjim povezovanjem trgov, večjo konkurenco, uresničevanjem podnebnih in energetskih ciljev ter postopnim prehodom na trajnostno nizkoogljično gospodarstvo, ki se bo opiralo na energetski sistem z obnovljivimi viri energije. Za dolgoročne podnebne in energetske strategije bi morali uvesti obvezno predlogo, da bi zagotovili njihovo kakovost in primerljivost.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Prehod na nizkoogljično gospodarstvo zahteva spremembe naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Uresničitev cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zahteva povečanje učinkovitosti in več inovacij v evropskem gospodarstvu, še zlasti pa bi morala privesti tudi do izboljšanja kakovosti zraka.
 (13)  Družbeno sprejet prehod na trajnostno nizkoogljično gospodarstvo zahteva obsežnejše spremembe naložbenega ravnanja, zlasti pri javnih in zasebnih naložbah, ter spodbude na vseh področjih politike, pa tudi reforme regionalnih trgov. Uresničitev cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zahteva povečanje učinkovitosti in več inovacij v evropskem gospodarstvu, še zlasti pa bi morala ustvariti trajnostna delovna mesta in privesti do izboljšanja kakovosti zraka.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Unija in države članice bi morale sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi bi prepovedale energetske subvencije, vsaj za fosilna goriva, da bi upoštevale mednarodne zaveze skupin G-7 in G-20 in zaveze iz Pariškega sporazuma.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Ker toplogredni plini in onesnaževala zraka večinoma izhajajo iz skupnih virov, ima lahko politika, katere namen je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vzporedne koristi za kakovost zraka, ki bi lahko izravnale nekatere ali vse kratkoročne stroške blažitve emisij toplogrednih plinov. Ker podatki, ki se sporočajo na podlagi Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta18, predstavljajo pomembne vhodne podatke za pripravo evidence toplogrednih plinov in nacionalnih načrtov, bi bilo treba priznati pomembnost priprave in poročanja skladnih podatkov med direktivo 2001/81/ES in evidenco toplogrednih plinov.
 (14)  Ker toplogredni plini in onesnaževala zraka večinoma izhajajo iz skupnih virov, ima lahko politika, katere namen je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zlasti v mestih, vzporedne koristi tudi za javno zdravje in kakovost zraka, s čimer bi se lahko izravnali vsi kratkoročni stroški zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ker podatki, ki se sporočajo na podlagi Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta18, predstavljajo pomembne vhodne podatke za pripravo evidence toplogrednih plinov in nacionalnih načrtov, bi bilo treba priznati pomembnost priprave in poročanja skladnih podatkov med direktivo 2001/81/ES in evidenco toplogrednih plinov.
__________________
 __________________
18 Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).
 18 Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Skladno z močno zavezo Komisije boljšemu pravnemu urejanju bi upravljanje energetske unije moralo prispevati k znatnemu zmanjšanju upravnega bremena za države članice, Komisijo in druge institucije EU ter pomagati zagotoviti skladnost in ustreznost politik in ukrepov na ravni Unije in na nacionalni ravni v zvezi s preoblikovanjem energetskega sistema v smeri nizkoogljičnega gospodarstva.
 (16)  Skladno z močno zavezo Komisije boljšemu pravnemu urejanju in v skladu s politiko za raziskave, inovacije in naložbe bi upravljanje energetske unije moralo prispevati k znatnemu zmanjšanju upravne zapletenosti za države članice in ustrezne deležnike, Komisijo in druge institucije EU ter pomagati zagotoviti skladnost in ustreznost politik in ukrepov na ravni Unije, na makroregionalni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni v zvezi s preoblikovanjem energetskega sistema v smeri trajnostnega nizkoogljičnega gospodarstva.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Uresničitev ciljev energetske unije bi bilo treba zagotoviti s kombinacijo pobud Unije in usklajenimi nacionalnimi politikami, opredeljenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, ki so se izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni. Njihova uvedba v različnih trenutkih je povzročila prekrivanja ter nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik. Zato bi bilo treba zdajšnje ločeno načrtovanje, poročanje in spremljanje na področju energetike in podnebja čim bolj racionalizirati in integrirati.
 (17)  Uresničevanje ciljev energetske unije bi bilo treba zagotoviti s kombinacijo pobud Unije in usklajenimi nacionalnimi politikami, opredeljenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, ki so se izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni. Njihova uvedba v različnih trenutkih je povzročila prekrivanja ter nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik na škodo stroškovne učinkovitosti. Zato bi bilo treba zdajšnje ločeno načrtovanje, poročanje in spremljanje na področju energetike in podnebja po potrebi racionalizirati in integrirati.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Oceniti je treba medsebojne vplive obstoječih in načrtovanih politik in ukrepov, s katerimi naj bi dosegli razogljičenje, države članice pa bi morale izdelati kvantitativno ali kvalitativno oceno.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)  Države članice bi morale poskrbeti za skladnost politik v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter dolgoročnih strategijah za nizke emisije z agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali zajeti desetletna obdobja ter zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike. Določati bi morali nacionalne cilje za vsako od petih ključnih razsežnosti energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev in temeljiti na analitični osnovi. Nacionalni načrti, ki zajemajo prvo obdobje od leta 2021 do leta 2030, bi morali posebno pozornost posvetiti ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in elektroenergetsko povezanost. Države članice bi si morale prizadevati, da so nacionalni načrti skladni s cilji trajnostnega razvoja in prispevajo k njihovemu uresničevanju.
 (18)  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali zajeti desetletna obdobja ter zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike. Določati bi morali nacionalne ožje ali širše cilje za vsako od petih ključnih razsežnosti energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev in temeljiti na analitični osnovi. Nacionalni načrti, ki zajemajo prvo obdobje od leta 2021 do leta 2030, bi morali posebno pozornost posvetiti ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in elektroenergetsko povezanost. Države članice bi si morale prizadevati, da so nacionalni načrti skladni s cilji trajnostnega razvoja in prispevajo k njihovemu uresničevanju.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Države članice bi morale pri pripravi svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov oceniti število energijsko revnih gospodinjstev, ob tem pa upoštevati potrebne domače energetske storitve, s katerimi bi v ustreznih nacionalnih okoliščinah zagotovili osnovni življenjski standard, ki si ga ta gospodinjstva morda ne morejo privoščiti zaradi kombinacije nizkih dohodkov, visokih izdatkov za energijo in slabe energijsko neučinkovitega stanovanja. Države članice bi morale opredeliti obstoječe in načrtovane politike in ukrepe za boj proti energetski revščini in po potrebi vključiti nacionalni cilj za zmanjšanje števila energijsko revnih gospodinjstev. Komisija bi morala za države članice sprejeti skupno metodologijo za opredelitev energijske revščine, vsaka država članica pa bi morala energijsko revna gospodinjstva opredeliti glede na svoje posebne okoliščine.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Države članice bi morale zagotoviti, da bodo v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte vključena sredstva Unije iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Nacionalno dodeljena sredstva iz večletnega finančnega okvira po letu 2020 bi morala dejavno prispevati k doseganju ciljev energetske unije, zlasti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s ponori, obnovljivimi viri energije in energijsko učinkovitostjo. Da se to doseže, bi moralo načrtovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za večletni finančni okvir po letu 2020 potekati v povezavi z oceno Komisije o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, da se bodo upoštevale visoke ambicije, zlasti glede na dolgoročne cilje Pariškega sporazuma in cilje trajnostnega razvoja.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Države članice bi morale vzpostaviti stalno platformo za dialog o energiji na več ravneh, ki bi povezala lokalne oblasti, organizacije civilne družbe in poslovno skupnost, vlagatelje in druge deležnike, da bi razpravljali o različnih predvidenih možnostih za energetsko in podnebno politiko. V okviru platforme bi bilo treba razpravljati o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter dolgoročnih podnebnih in energetskih strategijah.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Izvajanje politik in ukrepov na področjih energetike in podnebja ima učinek na okolje. Zato bi morale države članice javnosti zagotoviti čimprejšnje in učinkovite možnosti sodelovanja in posvetovanja o pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov po potrebi v skladu z določbami Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Konvencije Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“). Države članice bi morale tudi zagotoviti vključitev socialnih partnerjev k pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
 (20)  Izvajanje politik in ukrepov na področjih energetike in podnebja ima učinek na okolje. Zato bi morale države članice javnosti zagotoviti čimprejšnje in učinkovite možnosti dejavnega sodelovanja in posvetovanja o pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij, po potrebi v skladu z določbami Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Konvencije Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“). Države članice bi morale tudi zagotoviti vključitev socialnih partnerjev, lokalnih organov in vseh ustreznih deležnikov iz zgodnejših faz načrtovanja in poročanja v pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in dolgoročnih strategij.
__________________
 __________________
24 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
 24 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Regionalno sodelovanje je ključnega pomena za zagotovitev dejanske uresničitve ciljev energetske unije. Države članice bi morale dobiti možnost predložitve pripomb na načrte drugih držav članic, preden se ti dokončajo, da se preprečijo nedoslednosti in morebitni negativni učinki na druge države članice ter zagotovi, da se skupni cilji uresničujejo s skupnimi prizadevanji. Regionalno sodelovanje bi pri pripravi in dokončanju nacionalnih načrtov ter naknadnem izvajanju nacionalnih načrtov moralo biti bistveno za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ukrepov ter za spodbujanje povezovanja trgov in energetske varnosti.
 (21)  Makroregionalno in regionalno sodelovanje je za države članice idealno za skupno izvajanje nekaterih politik in ukrepov, s katerimi bi prispevali k stroškovno učinkovitemu doseganju skupnih ciljev. Komisija bi morala olajšati tovrstno sodelovanje med državami članicami. Države članice bi morale dobiti tudi možnost predložitve pripomb na načrte drugih držav članic, preden se ti dokončajo, da se preprečijo nedoslednosti in morebitni negativni učinki na druge države članice ter zagotovi, da se skupni cilji uresničujejo s skupnimi prizadevanji. Makroregionalno in regionalno sodelovanje pri pripravi in dokončanju nacionalnih načrtov ter naknadnem izvajanju nacionalnih načrtov bi moralo biti bistveno za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ukrepov ter za spodbujanje povezovanja trgov in energetske varnosti.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Nacionalni načrti bi morali biti stabilni, da se zagotovijo preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter s tem varnost za vlagatelje. V desetletnem obdobju, ki ga zajemajo nacionalni načrti, bi bilo treba enkrat vendarle predvideti posodobitve teh načrtov, da se državam članicam omogoči prilagoditev na bistvene spreminjajoče se okoliščine. Države članice bi morale imeti možnost, da načrte, ki zajemajo obdobje od leta 2021 do leta 2030, posodobijo do 1. januarja 2024. Cilji in prispevki bi se morali spreminjati samo zato, da se odražajo povečane splošne ambicije, zlasti v zvezi s cilji za leto 2030 za področji energetike in podnebja. Kot del posodobitev bi si države članice morale prizadevati za blažitev morebitnih negativnih učinkov na okolje, ki se pokažejo v okviru celovitega poročanja.
 (22)  Nacionalni načrti bi morali biti stabilni, da se zagotovijo preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter s tem varnost naložb. Redne predložitve teh načrtov za zaporedna desetletna obdobja bi državam članicam omogočile, da bi se prilagodile na bistvene spreminjajoče se okoliščine. Cilji bi se morali spreminjati samo zato, da bi odražali povečane splošne ambicije, zlasti v zvezi s cilji za področji energetike in podnebja. Kot del načrtov bi si države članice morale prizadevati za blažitev morebitnih negativnih učinkov na okolje, ki se pokažejo v okviru celovitega poročanja.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Stabilne dolgoročne strategije za nizke emisije so ključnega pomena, saj prispevajo k preobrazbi gospodarstva, delovnim mestom, rasti in uresničitvi širših ciljev trajnostnega razvoja ter omogočajo približevanje dolgoročnemu cilju, ki je določen s Pariškim sporazumom, na pošten in stroškovno učinkovit način. Poleg tega so pogodbenice Pariškega sporazuma pozvane, da do leta 2020 sporočijo svoje dolgoročne strategije za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov do sredine stoletja.
 (23)  Stabilne dolgoročne podnebne in energetske strategije so ključnega pomena, saj prispevajo k preobrazbi gospodarstva, delovnim mestom, rasti in uresničitvi širših ciljev trajnostnega razvoja ter omogočajo približevanje dolgoročnemu cilju, ki je določen s Pariškim sporazumom, na pošten in stroškovno učinkovit način. Poleg tega so pogodbenice Pariškega sporazuma pozvane, da do leta 2020 sporočijo svoje dolgoročne strategije za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov do sredine stoletja.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Države članice bi morale razviti dolgoročne energetske in podnebne strategije za leto 2050 in naprej, v katerih bi opredelile spremembe v različnih sektorjih, ki bodo potrebne za prehod na sistem oskrbe z energijo iz obnovljivih virov in za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Te strategije bi morale biti skladne s pravičnim deležem Unije pri preostalem svetovnem ogljičnem proračunu in bi jih bilo treba oblikovati na odprt in pregleden način ter ob polnem sodelovanju ustreznih deležnikov. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti bi se morali opirati na dolgoročne podnebne in energetske strategije in bi morali biti skladni z njimi.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)  Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: sektor LULUCF) je zelo izpostavljen podnebnim spremembam in zelo občutljiv zanje. Obenem ima zelo velik potencial za zagotavljanje dolgoročnih podnebnih koristi ter lahko znatno prispeva k doseganju dolgoročnih evropskih in mednarodnih podnebnih ciljev. K blažitvi podnebnih sprememb lahko prispeva na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika pa tudi z zagotavljanjem biomaterialov, ki lahko nadomestijo fosilno ali ogljično intenzivne materiale. Da bi bili ukrepi, s katerimi naj bi predvsem povečali sekvestracijo ogljika, zares učinkoviti, so bistveni trajnostno gospodarjenje z viri ter dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika. Da bodo na dolgi rok mogoče trajnostne naložbe, so potrebne dolgoročne strategije.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 c (novo)
(23c)  Pri razvoju dodatnih elektroenergetskih povezav je treba opraviti popolno oceno stroškov in koristi, vključno z vsemi tehničnimi, socialno-ekonomskimi in okoljskimi vplivi, kot zahteva uredba TEN-E, in upoštevati pozitivne zunanje učinke elektroenergetske povezanosti, kot so vključevanje obnovljivih virov energije, zanesljiva oskrba z energijo in večja konkurenca na notranjem trgu.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Tako kot velja za načrtovanje, sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, ki so se izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni, vendar so bile te zahteve uvedene ob različnih trenutkih, kar je povzročilo prekrivanja ter nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik, kot so blažitve emisij toplogrednih plinov, energija iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in povezovanje trgov. Za vzpostavitev pravega ravnotežja med potrebo po zagotovitvi ustreznega spremljanja izvajanja nacionalnih načrtov in potrebo po zmanjšanju upravnega bremena bi države članice morale uvesti dveletna poročila o napredku pri izvajanju načrtov in drugih gibanjih v energetskem sistemu. Vendar bi določena poročila, zlasti v zvezi z zahtevami poročanja na področju podnebja, ki izhajajo iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja („UNFCCC“) in uredb Unije, bila še vedno potrebna na letni ravni.
 (24)  Tako kot velja za načrtovanje, sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, od katerih so se poleg reform trga mnoge izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni, vendar so bile te zahteve uvedene ob različnih trenutkih, kar je povzročilo prekrivanja ter stroškovno neučinkovitost, pa tudi nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik, kot so blažitve emisij toplogrednih plinov, energija iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in povezovanje trgov. Za vzpostavitev pravega ravnotežja med potrebo po zagotovitvi ustreznega spremljanja izvajanja nacionalnih načrtov in potrebo po zmanjšanju upravne zapletenosti bi države članice morale uvesti dveletna poročila o napredku pri izvajanju načrtov in drugih gibanjih v energetskem sistemu. Vendar bi določena poročila, zlasti v zvezi z zahtevami poročanja na področju podnebja, ki izhajajo iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja („UNFCCC“) in uredb Unije, bila še vedno potrebna na letni ravni.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Iz celovitih poročil držav članic o napredku bi morali biti razvidni sestavni deli, določeni v predlogi za nacionalne načrte. Predloga za celovita poročila o napredku bi morala biti podrobno določena v naknadnem izvedbenem aktu ozirom aktih ob upoštevanju njihove tehnične narave in dejstva, da je treba prva poročila o napredku predložiti leta 2021. Poročila o napredku bi bilo treba pripravljati, da se zagotovi preglednost v odnosu do Unije, drugih držav članic in akterjev na trgu, vključno s porabniki. Obsegati bi morala vseh pet razsežnosti energetske unije in v prvem obdobju hkrati nameniti pozornost področjem, ki jih zajema okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.
 (25)  Iz celovitih poročil držav članic o napredku bi morali biti razvidni sestavni deli, določeni v predlogi za nacionalne načrte. Predloga za celovita poročila o napredku bi morala biti podrobno določena v naknadnem izvedbenem aktu ozirom aktih ob upoštevanju njihove tehnične narave in dejstva, da je treba prva poročila o napredku predložiti leta 2021. Poročila o napredku bi bilo treba pripravljati, da se zagotovi preglednost v odnosu do Unije, drugih držav članic, regionalnih in lokalnih organov, akterjev na trgu, vključno z odjemalci, ter drugih deležnikov in širše javnosti. Obsegati bi morala vseh pet razsežnosti energetske unije in v prvem obdobju hkrati nameniti pozornost področjem, ki jih zajema okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Izkušnje z izvajanjem Uredbe (EU) št. 525/2013 so razkrile pomen preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti informacij. Na podlagi teh izkušenj bi ta uredba morala zagotavljati, da je poročanje držav članic o njihovih politikah in ukrepih ter napovedih ključni sestavni del poročil o napredku. Informacije v navedenih poročilih bi morale biti nujne za izkazovanje pravočasnega izvajanja zavez na podlagi Uredbe [ ] [ESR]. Upravljanje in stalno izboljševanje sistemov na ravni Unije in držav članic bi morala skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno prispevati k stalnemu izboljševanju informacij, potrebnih za spremljanje napredka v zvezi z razsežnostjo razogljičenja.
 (28)  Izkušnje z izvajanjem Uredbe (EU) št. 525/2013 so razkrile pomen preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti informacij. Na podlagi teh izkušenj bi ta uredba morala zagotavljati, da države članice uporabljajo verodostojne in dosledne podatke in predpostavke v vseh petih razsežnostih, objavljajo podatke, ki se uporabljajo pri pripravi scenarijev in modeliranju ter poročajo o svojih politikah, ukrepih in napovedih kot ključni sestavni del poročil o napredku. Informacije v navedenih poročilih bi morale biti nujne za izkazovanje pravočasnega izvajanja zavez na podlagi Uredbe [ ] [ESR]. Upravljanje in stalno izboljševanje sistemov na ravni Unije in držav članic bi morala skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno prispevati k stalnemu izboljševanju informacij, potrebnih za spremljanje napredka v zvezi z razsežnostjo razogljičenja.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za omejitev upravnega bremena za države članice in Komisijo bi slednja morala vzpostaviti spletno platformo za poročanje, ki bi olajšala komunikacijo in spodbujala sodelovanje. To bi moralo zagotoviti pravočasno oddajo poročil in omogočilo boljšo preglednost nacionalnega poročanja. Platforma za elektronsko poročanje bi morala dopolnjevati obstoječe procese poročanja, podatkovne zbirke in e-orodja, na primer tista, ki jih uporabljajo Evropska agencija za okolje (EEA), Eurostat (ESTAT), Skupno raziskovalno središče (JRC), ter spoznanja, pridobljena s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga je vzpostavila Evropska unija (EMAS), ter temeljiti na njih in jih izkoriščati.
 (30)  Da bi povečali preglednost pri oblikovanju energetske in podnebne politike ter omejili upravno zapletenost za države članice in Komisijo, bi slednja morala vzpostaviti javno spletno platformo, ki bi olajšala javni dostop do informacij, komunikacijo med Komisijo in državami članicami ter sodelovanje med državami članicami. To bi moralo zagotoviti pravočasno oddajo poročil in omogočilo boljšo preglednost nacionalnega poročanja. Elektronska platforma bi morala dopolnjevati obstoječe procese poročanja, podatkovne zbirke in e-orodja, na primer tista, ki jih uporabljajo Evropska agencija za okolje (EEA), Eurostat (ESTAT), Skupno raziskovalno središče (JRC), ter spoznanja, pridobljena s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga je vzpostavila Evropska unija (EMAS), ter temeljiti na njih in jih izkoriščati.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Glede podatkov, ki jih je treba Komisiji posredovati v okviru nacionalnega načrtovanja in poročanja, informacije držav članic ne bi smele podvajati podatkov in statistike, ki so že na razpolago prek Eurostata na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta27 v enaki obliki, kot jo določa obveznost načrtovanja in poročanja iz te uredbe ter so še vedno na voljo pri Eurostatu v enakih vrednostih. Kjer je mogoče in primerno z vidika pravočasnosti, bi morali poročani podatki in projekcije v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih temeljiti na podatkih Eurostata in metodologiji, ki se uporablja za poročanje evropske statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009, in biti z njimi skladni.
 (31)  Da bi preprečili zapoznelo ukrepanje na ravni Unije, bi morala Komisija uporabiti letne ocene emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ki jih je pripravila Evropska agencija za okolje, da bi ocenila napredek pri uresničevanju ciljev za leto 2030. Glede podatkov, ki jih je treba Komisiji posredovati v okviru nacionalnega načrtovanja in poročanja, informacije držav članic ne bi smele podvajati podatkov in statistike, ki so že na razpolago prek Eurostata na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta27 v enaki obliki, kot jo določa obveznost načrtovanja in poročanja iz te uredbe ter so še vedno na voljo pri Eurostatu v enakih vrednostih. Kjer je mogoče in primerno z vidika pravočasnosti, bi morali poročani podatki in projekcije v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih temeljiti na podatkih Eurostata in metodologiji, ki se uporablja za poročanje evropske statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009, in biti z njimi skladni.
__________________
 __________________
27 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
 27 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Komisija bo morala nujno oceniti nacionalne načrte in glede na poročila o napredku tudi njihovo izvajanje z vidika skupnega uresničevanja ciljev strategije za energetsko unijo. Za prvo desetletno obdobje to zadeva zlasti uresničevanje ciljev za leto 2030 na ravni Unije za področji energetike in podnebja ter nacionalnih prispevkov k tem ciljem. Takšno ocenjevanje bi bilo treba izvesti vsaki dve leti, enkrat letno pa samo po potrebi, in moralo bi biti konsolidirano v sporočilih Komisije o stanju energetske unije.
 (32)  Komisija bo morala s poročili o napredku nujno oceniti osnutke nacionalnih načrtov in izvajanje priglašenih nacionalnih načrtov z vidika skupnega uresničevanja ciljev petih razsežnosti strategije za energetsko unijo, zlasti z vidika oblikovanja v celoti delujoče in trdne energetske unije. To velja zlasti za cilje za leto 2030 na ravni Unije za področji energetike in podnebja za prvo desetletno obdobje. Takšno ocenjevanje bi bilo treba izvesti vsaki dve leti, enkrat letno pa samo po potrebi, in moralo bi biti konsolidirano v sporočilih Komisije o stanju energetske unije.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Letalstvo vpliva na globalno podnebje z izpusti CO2, pa tudi z drugimi emisijami, vključno z emisijami dušikovih oksidov in mehanizmi, kot so krepitev cirusov. Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov je v Uredbi (EU) št. 525/2013 že predvidena posodobljena ocena vplivov letalstva, ki niso povezani s CO2, na globalno podnebje. Pri tem uporabljeno modeliranje bi bilo treba prilagoditi znanstvenemu napredku. Komisija bi lahko na podlagi svojih ocen takšnih vplivov razmislila o ustreznih možnostih politike za njihovo obravnavanje.
 (33)  Letalstvo vpliva na globalno podnebje z izpusti CO2, pa tudi z drugimi emisijami, vključno z emisijami dušikovih oksidov in mehanizmi, kot so krepitev cirusov. Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov je v Uredbi (EU) št. 525/2013 že predvidena posodobljena ocena vplivov letalstva, ki niso povezani s CO2, na globalno podnebje. Pri tem uporabljeno modeliranje bi bilo treba prilagoditi znanstvenemu napredku. Komisija bi morala na podlagi svojih ocen takšnih vplivov do 1. marca 2020 razmisliti o ustreznih možnostih politike za njihovo obravnavanje ter po potrebi predložiti zakonodajni predlog.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  V skladu z veljavnimi smernicami UNFCCC za poročanje o emisijah toplogrednih plinov izračun emisij metana in poročanje o njih temeljita na potencialu globalnega segrevanja v obdobju 100 let. Zaradi visokega potenciala globalnega segrevanja in razmeroma kratke razpolovne dobe metana v atmosferi, kar znatno vpliva na podnebje na kratek in srednji rok, bi morala Komisija preučiti, kako bi sprejetje 20-letnega obdobja za metan vplivalo na politike in ukrepe. Komisija bi morala na podlagi svoje analize razmisliti o ustreznih možnostih politike za hitro obravnavanje emisij metana na podlagi strategije Unije za metan, pri tem pa prednostno obravnavati emisije metana, povezane z energijo in odpadki.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Med Komisijo in državami članicami bi se moral odvijati stalen dialog, kar bi pomagalo zagotoviti skladnost med nacionalnimi politikami in politikami Unije ter cilji energetske unije. Komisija bi po potrebi morala izdati priporočila državam članicam, tudi o stopnji ambicioznosti osnutkov nacionalnih načrtov, o naknadnem izvajanju politik in ukrepov priglašenih nacionalnih načrtov ter o drugih nacionalnih politikah in ukrepih, ki so pomembni za izvajanje energetske unije. Države članice bi morale taka priporočila čim bolj upoštevati in v naknadnih poročilih o napredku pojasniti, kako so jih izvedle.
 (34)  Med Komisijo in državami članicami ter po potrebi med državami članicami bi moral potekati stalen dialog, kar bi pomagalo zagotoviti skladnost med nacionalnimi politikami in politikami Unije ter cilji energetske unije. Komisija bi po potrebi morala izdati priporočila državam članicam, tudi o stopnji ambicioznosti osnutkov nacionalnih načrtov, o naknadnem izvajanju politik in ukrepov priglašenih nacionalnih načrtov ter o drugih nacionalnih politikah in ukrepih, ki so pomembni za izvajanje energetske unije. Države članice bi morale taka priporočila upoštevati in v naknadnih poročilih o napredku pojasniti, kako so jih izvedle.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Če ambicioznost celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali njihovih posodobitev ne bi zadoščala za skupno uresničitev ciljev energetske unije in v prvem obdobju zlasti ciljev za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, bi morala Komisija sprejeti ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila skupno uresničitev teh ciljev (tako bi zapolnila morebitno ˶vrzel v prizadevanjih˝). Če napredek, ki ga doseže Unija na poti uresničevanja teh ciljev, ne bi zadoščal za njihovo realizacijo, bi morala Komisija poleg izdaje priporočil sprejeti ukrepe na ravni Unije ali pa bi države članice morale sprejeti dodatne ukrepe, da se zagotovi uresničitev teh ciljev (tako bi se zapolnila morebitna „vrzel v realizaciji“). Taki ukrepi bi morali upoštevati prvotne visoko zastavljene prispevke držav članic k ciljem za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost v skupnih prizadevanjih za uresničitev skupnih ciljev. Taki ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov lahko vključujejo tudi finančne prispevke držav članic za finančno platformo, ki jo upravlja Komisija in bi se uporabila za prispevanje projektom na področju energije iz obnovljivih virov v celotni Uniji. Nacionalni cilji držav članic za energijo iz obnovljivih virov za leto 2020 bi se morali uporabiti kot izhodiščni deleži energije iz obnovljivih virov od leta 2021 naprej. Na področju energijske učinkovitosti je lahko cilj dodatnih ukrepov zlasti izboljšanje energijske učinkovitosti izdelkov, stavb in prometa.
 (35)  Če ambicioznost ter cilji, politike in ukrepi, opisani v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ne bi zadoščali za skupno uresničitev ciljev energetske unije in v prvem obdobju zlasti ciljev za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, bi morala Komisija sprejeti ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila skupno uresničitev teh ciljev, države članice pa bi morale navzgor prilagoditi svoje nacionalne cilje na področju obnovljivih virov energije do 31. decembra 2020 (tako bi zapolnili morebitno „vrzel v prizadevanjih“). Če napredek, ki ga doseže Unija na poti uresničevanja teh ciljev, ne bi zadoščal za njihovo realizacijo, bi morala Komisija poleg izdaje priporočil sprejeti ukrepe na ravni Unije, da se zagotovi uresničitev teh ciljev (tako bi se zapolnila morebitna „vrzel v realizaciji“). Taki ukrepi bi morali upoštevati prvotna ambiciozna prizadevanja držav članic k ciljem za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost v skupnih prizadevanjih za uresničitev skupnih ciljev. Taki ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov lahko vključujejo tudi prostovoljne finančne prispevke držav članic za finančno platformo, ki jo upravlja Komisija in bi se uporabila za prispevanje projektom na področju energije iz obnovljivih virov v celotni Uniji, vključno s tistimi v interesu energetske unije. Nacionalni cilji držav članic za energijo iz obnovljivih virov za leto 2020 bi se morali uporabiti kot izhodiščni deleži energije iz obnovljivih virov od leta 2021 naprej in bi jih bilo treba ohraniti med celotnim obdobjem. Na področju energijske učinkovitosti je lahko cilj dodatnih ukrepov zlasti izboljšanje energijske učinkovitosti izdelkov, stavb in prometa.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Države članice in Komisija bi morale zagotoviti tesno sodelovanje v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na izvajanje energetske unije in te uredbe, ob tesnem sodelovanju Evropskega parlamenta. Komisija bi morala ustrezno pomagati državam članicam pri izvajanju te uredbe, zlasti v povezavi s sprejetjem nacionalnih načrtov in s tem povezano krepitvijo zmogljivosti.
 (38)  Države članice in Komisija bi morale zagotoviti tesno sodelovanje v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na izvajanje energetske unije in te uredbe, ob tesnem sodelovanju Evropskega parlamenta. Komisija bi morala pomagati državam članicam pri izvajanju te uredbe, zlasti v povezavi s sprejetjem, izvajanjem in spremljanjem celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter dolgoročne podnebne in energetske strategije in s tem povezane krepitve zmogljivosti, pri čemer naj uporabi notranje vire Evropske agencije za okolje in Skupnega raziskovalnega središča, notranje zmogljivosti modeliranja ter po potrebi zunanje strokovno znanje in izkušnje.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)  Ta uredba vsebuje določbe v zvezi z obravnavanjem energetske učinkovitosti kot infrastrukturne prednostne naloge in priznava, da ustreza opredelitvi infrastrukture, ki jo uporabljajo Mednarodni denarni sklad in druge ekonomske institucije, in s katerimi energetska učinkovitost postaja bistveni element in prednostna naloga v prihodnjih naložbenih odločitvah glede energetske infrastrukture Unije1a.
__________________
1a Poročilo Evropskega parlamenta z dne 2. junija 2016 o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) – (2015/2232(INI)).
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Komisiji bi moral v okviru izvajanja njenih nalog na podlagi te uredbe pri pripravi izvedbenih aktov pomagati odbor za energetsko unijo. Ta bi moral nadomestiti Odbor za podnebne spremembe in po potrebi druge odbore ter prevzeti njihove naloge.
 (43)  Komisiji bi moral v okviru izvajanja njenih nalog na podlagi te uredbe pri pripravi izvedbenih aktov pomagati odbor za energetsko unijo in podnebje. Kar zadeva vprašanja o izvajanju posebnih določb v zvezi s podnebjem bi moral Komisiji pomagati Odbor za podnebne spremembe, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 525/2013.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)  Komisija bi morala v okviru priprav na prihodnji pregled te uredbe in v okviru strategije Unije za kibernetsko varnost v tesnem sodelovanju z državami članicami oceniti, ali bi bilo treba uvesti dodatne enotne zahteve glede načrtovanja in poročanja o prizadevanjih držav članic za izboljšanje zaščite kritične infrastrukture energetskega sistema Unije pred vsemi oblikami kibernetskih groženj, zlasti z vidika vse večjega števila potencialno kritičnih kibernetskih napadov v zadnjih desetih letih, da bi zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo v vseh okoliščinah. Vendar boljše usklajevanje znotraj Unije ne bi smelo posegati v interese nacionalne varnosti držav članic z razkritjem občutljivih informacij.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 1
Člen 1
 Člen 1
Vsebina in področje uporabe
 Vsebina in področje uporabe
1.  Ta uredba vzpostavlja mehanizem upravljanja za:
 1.  Ta uredba vzpostavlja mehanizem upravljanja za:
(-a)  izvajanje dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev obvez Unije glede emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom;
(a)  izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje od 2021 do 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2030;
 (a)  izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje od 2021 do 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;
(aa)  vzpostavljanje partnerstev in sodelovanj med državami članicami na makroregionalni in regionalni ravni, zasnovanih za izpolnjevanje ciljev in zavez energetske unije;
(b)  zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije in njenih držav članic sekretariatu UNFCCC in sekretariatu Pariškega sporazuma.
 (b)  zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije in njenih držav članic sekretariatu UNFCCC in sekretariatu Pariškega sporazuma;
(ba)  prispevanje k večji regulativni varnosti in varnosti za vlagatelje ter pomoč pri celovitem izkoriščanju priložnosti za gospodarski razvoj, spodbujanje naložb, ustvarjanje delovnih mest ter socialno kohezijo;
(bc)  podpiranje pravičnega prehoda za državljane in regije, na katere bi prehod na nizkoogljično gospodarstvo lahko imel negativen vpliv.
Mehanizem upravljanja temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki obsegajo desetletna obdobja z začetkom od 2021 do 2030, ki ustrezajo celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim poročilom o napredku držav članic in ureditvam za celostno spremljanje s strani Evropske komisije. Opredeljuje strukturiran, iterativen proces med Komisijo in državami članicami z vidika dokončanja nacionalnih načrtov in njihovega poznejšega izvajanja, vključno z upoštevanjem regionalnega sodelovanja ter ustreznega ukrepanja Komisije.
 Mehanizem upravljanja temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki obsegajo desetletna obdobja z začetkom od 2021 do 2030, ki ustrezajo celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim poročilom o napredku držav članic in ureditvam za celostno spremljanje s strani Evropske komisije. Opredeljuje strukturiran, pregleden in iterativen proces med Komisijo in državami članicami, ki zagotavlja polno sodelovanje splošne javnosti in lokalnih organov z vidika dokončanja nacionalnih načrtov in njihovega poznejšega izvajanja, vključno z upoštevanjem makroregionalnega in regionalnega sodelovanja ter ustreznega ukrepanja Komisije.
2.  Ta uredba se uporablja za naslednjih pet razsežnosti energetske unije:
 2.  Ta uredba se uporablja za naslednjih pet razsežnosti energetske unije:
(a)  energetsko varnost,
 (a)  energetsko varnost,
(b)  trg energije,
 (b)  notranji trg energije;
(c)  energijsko učinkovitost,
 (c)  energijsko učinkovitost,
(d)  razogljičenje ter
 (d)  razogljičenje ter
(e)  raziskave, inovacije in konkurenčnost.
 (e)  raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], Direktive 2010/31/EU in Direktive 2012/27/EU.
 V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], [prenovitev Direktive 2009/72/ES, kot je predlagano s COM(2016)XXXX], Direktive 2010/31/EU in Direktive 2012/27/EU.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 3
(3)  „sprejete politike in ukrepi“ pomenijo politike in ukrepe, za katere je na dan predložitve nacionalnega načrta ali poročila o napredku bila sprejeta uradna odločitev vlade in obstaja jasna zavezanost k začetku izvajanja;
 (3)  „sprejete politike in ukrepi“ pomenijo politike in ukrepe, za katere je bila na dan predložitve nacionalnega načrta ali poročila o napredku sprejeta uradna odločitev osrednje ali podnacionalne vlade in obstaja jasna zavezanost k začetku izvajanja;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 9
(9)  „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomenijo zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, zavezujoči cilj na ravni Unije v obliki vsaj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030, cilj na ravni Unije v obliki vsaj 27-odstotnega izboljšanja energijske učinkovitosti v letu 2030, ki se pregleda do leta 2020 z vidika 30-odstotne ravni v EU, in cilj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2030 ali katere koli nadaljnje cilje v tem smislu, ki jih za leto 2030 sprejme Evropski svet ali Svet in Parlament;
 črtano
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 11 a (novo)
(11a)  „zgodnja prizadevanja“ pomeni zgodnji napredek, ki ga država članica od leta 2021 doseže k njenemu zavezujočemu cilju glede energije iz obnovljivih virov, navedenemu v členu 3 [prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov], in zavezujočemu cilju za izboljšanje energetske učinkovitosti, kot je naveden v členu 1(1) in členu 3(4) Direktive 2012/27/EU;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 17 a (novo)
(17a)  „energijska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri vseh odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije daje prednosti ukrepom za učinkovitejše povpraševanje in ponudbo energije, in sicer s stroškovno optimalni prihranki porabe končne energije, pobudami za prilagajanje odjema ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
 Člen 3
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti
 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti
1.  Do 1. januarja 2019 in potem vsakih deset let vsaka država članica Komisiji priglasi celovit nacionalni energetski in podnebni načrt. Načrti vsebujejo elemente iz odstavka 2 in Priloge I. Prvi načrt obsega obdobje od 2021 do 2030. Naslednji načrti obsegajo desetletno obdobje, ki neposredno sledi koncu obdobja, zajetega v prejšnjem načrtu.
 1.  Do 1. januarja 2019 in potem vsakih deset let vsaka država članica Komisiji priglasi celovit nacionalni energetski in podnebni načrt. Načrti vsebujejo elemente iz odstavka 2 in Priloge I. Prvi načrt obsega obdobje od 2021 do 2030. Naslednji načrti obsegajo desetletno obdobje, ki neposredno sledi koncu obdobja, zajetega v prejšnjem načrtu.
2.  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti so sestavljeni iz naslednjih glavnih oddelkov:
 2.  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti so sestavljeni iz naslednjih glavnih oddelkov:
(a)  pregleda postopka, uporabljenega za oblikovanje celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je sestavljen iz povzetka, opisa posvetovanj in vključitvijo zainteresiranih strani ter rezultatov posvetovanj in regionalnega sodelovanja z drugimi državami članicami pri pripravi načrta;
 (a)  pregleda postopka, uporabljenega za oblikovanje celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je sestavljen iz:
(1)   povzetka,
(2)   opisa posvetovanj z lokalnimi organi, civilno družbo, podjetji, socialnimi partnerji in državljani ter rezultatov teh posvetovanj,
(3)  opisa makroregionalnega in regionalnega sodelovanja z drugimi državami članicami pri pripravi načrta;
(b)  opisa nacionalnih ciljev in prispevkov za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije;
 (b)  opisa nacionalnih ciljev in ciljev za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije;
(c)  opisa politik in ukrepov, predvidenih za doseganje ustreznih ciljev in prispevkov iz točke (b);
 (c)  opisa načrtovanih politik, ukrepov in naložbenih strategij, predvidenih za doseganje ustreznih ciljev in ciljev iz točke (b);
(d)  opisa trenutnega stanja petih razsežnosti energetske unije, tudi v zvezi z energetskim sistemom ter emisijami toplogrednih plinov in odvzemov ter s projekcijami za cilje iz točke (b) z že obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) politikami in ukrepi;
 (d)  opisa trenutnega stanja petih razsežnosti energetske unije, tudi v zvezi z energetskim sistemom ter emisijami toplogrednih plinov in odvzemi ter s projekcijami za cilje iz točke (b) z že obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) politikami in ukrepi, ter opisa regulativnih in neregulativnih ovir in preprek pri izpolnjevanju ciljev;
(e)  ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b);
 (e)  ocene učinkov posameznih in skupnih načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz členov 1, 4, 13a in 14, ter učinkov na okolje, vključno s kakovostjo zraka in varstvom narave, na zdravje, makroekonomskih učinkov in socialnih učinkov;
(ea)   ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov na konkurenčnost, povezano s petimi razsežnostmi energetske unije;
(eb)  ocene morebitnih učinkov podnebnih sprememb v državi članici, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki, in strategij za odpornost za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb, kot so nacionalni načrti za prilagajanje;
(ec)  po razvoju naložbene strategije, ocene javnih in zasebnih naložb, potrebnih za izvajanje načrtovanih politik in ukrepov;
(f)  priloge, pripravljene v skladu z zahtevami in strukturo iz Priloge II k tej uredbi, kjer so predstavljene metodologije in ukrepi politike držav članic za izpolnjevanje zahtev glede prihrankov energije v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] in Prilogo V Direktive.
 (f)  priloge, pripravljene v skladu z zahtevami in strukturo iz Priloge II k tej uredbi, kjer so predstavljene metodologije in ukrepi politike držav članic za izpolnjevanje zahtev glede prihrankov energije v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] in Prilogo V Direktive.
3.  Pri pripravi nacionalnih načrtov iz odstavka 1 države članice upoštevajo medsebojne povezave med petimi razsežnostmi energetske unije in za vseh pet razsežnosti dosledno uporabijo podatke in predpostavke, kadar je ustrezno.
 3.  Pri pripravi nacionalnih načrtov iz odstavka 1 države članice:
(a)  omejijo upravno zapletenost in stroške za vse zadevne deležnike;
(b)   upoštevajo medsebojne povezave med petimi razsežnostmi energetske unije, zlasti načelo, da je energijska učinkovitost na prem mestu;
(c)   za vseh pet razsežnosti po potrebi uporabijo verodostojne in dosledne podatke in predpostavke ter objavijo podatke, ki se uporabljajo pri oblikovanju modelov;
(d)  zagotovijo skladnost s cilji iz člena 1 in nacionalnimi dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami, kot je določeno v členu 14;
(e)  ocenijo število energetsko revnih gospodinjstev in pri tem upoštevajo nujne domače energetske storitve, ki so potrebne za zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda v ustreznih nacionalnih okoliščinah, ter orišejo obstoječe in načrtovane politike in ukrepe za boj proti energetski revščini, vključno z ukrepi socialne politike in drugimi ustreznimi nacionalnimi programi.
Če je v kateri državi članici energetsko revnih znatno število gospodinjstev, kot je razvidno iz ocene na podlagi preverljivih podatkov ob uporabi kazalnikov geografske razpršenosti, bi morala v svoj načrt vključiti okvirni nacionalni cilj za zmanjšanje energijske revščine;
(f)  vključijo določbe, s katerimi bi preprečile, ublažile ali, če je projekt v javnem interesu in ni na voljo nadomestnih možnosti, izravnale vse škodljive okoljske vplive, ki postanejo očitni kot del celovitega poročanja na podlagi členov 15 do 22;
(g)  upoštevajo zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
3a.  Država članica zagotovi, da po prvih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih vsak naslednji načrt, priglašen Komisiji v skladu z odstavkom 1, spreminja njene nacionalne cilje, kot je navedeno v členu 4, da bi odražal večjo ambicioznost v primerjavi s ciljem iz predhodnega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
3b.  Države članice objavijo načrte, ki jih predložijo Komisiji v skladu s tem členom.
4.  Komisija je zaradi spremembe Priloge I pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da jo prilagodi spremembam okvira podnebne in energetske politike Unije, razvoju trga energije in novim zahtevam iz UNFCCC in Pariškega sporazuma.
 4.  Komisija je zaradi spremembe Priloge I pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da jo prilagodi spremembam okvira podnebne in energetske politike Unije, razvoju trga energije in novim zahtevam iz UNFCCC in Pariškega sporazuma.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 4 – naslov
Nacionalni cilji in prispevki za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
 Cilji za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih navedejo naslednje glavne cilje in prispevke, kot je določeno v oddelku A.2 Priloge I:
 Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih navedejo naslednje glavne cilje, kot je določeno v oddelku A.2 Priloge I:
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 1 – točka ii a (novo)
(iia)  začrtane poteke, s katerimi namerava država članica ohraniti ali okrepiti odvzeme ogljika po ponorih v skladu z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami iz člena 14;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 1 – točka iii
iii.  kadar je ustrezno, druge nacionalne cilje, skladne z obstoječimi dolgoročnimi strategijami za nizke emisije;
 iii.  druge nacionalne cilje, skladne s Pariškim sporazumom in dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i
i.  z vidika doseganja zavezujočega cilja Unije vsaj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2030, kot je navedeno v členu 3 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], prispevek k temu cilju v obliki deleža energije iz obnovljivih virov države članice v bruto porabi končne energije v letu 2030 z linearnim začrtanim potekom za navedeni prispevek od leta 2021;
 i.  z vidika doseganja zavezujočega cilja Unije vsaj 35-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2030, kot je navedeno v členu 3 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767];
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i a (novo)
ia.   nacionalni cilj države članice za delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije v letu 2030, določen v skladu s členom 3 in Prilogo Ia k Direktivi (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagana v dokumentu COM(2016)0767], z začrtanim potekom, ki bi se postopno povečeval, tako da bi se energija iz obnovljivih virov redno uvajala od leta 2021 naprej, kot je določeno v Prilogi Ia k tej uredbi;
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i b (novo)
ib.   Začrtani potek iz odstavka ia:
(i)   se začne z deležem energije iz obnovljivih virov v letu 2020, kot je določeno v tretjem stolpcu tabele v delu A Priloge I k Direktivi (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagana v dokumentu COM(2016)0767]. Če država preseže svoj zavezujoči nacionalni cilj za leto 2020, se lahko njen začrtani potek začne na ravni, doseženi v letu 2020;
(ii)   je sestavljen iz vsaj treh referenčnih točk, izračunanih kot povprečje v preteklih dveh ali treh letih, kot je določeno v Prilogi Ia;
(iii)   dosega vsaj nacionalni cilj za leto 2030;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i c (novo)
ic.  začrtani potek države članice iz točk ia in ib skupaj prispeva k zavezujočemu linearnemu poteku Unije in dosega zavezujoči cilj Unije vsaj 35 % energije iz obnovljivih virov v bruto porabi energije v letu 2030;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i d (novo)
id.  začrtani potek za državo članico za skupni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije od leta 2031 je skladen z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami.
Spremembi 69 in 287
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka ii
ii.  začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od 2021 do 2030 za sektorje ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa;
 ii.  okvirni začrtani potek za državo članico za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od 2021 do 2030 za sektorje ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa;
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka iii
iii.  začrtani potek na tehnologijo za obnovljive vire, ki jo država članica namerava uporabiti za uresničevanje začrtanega poteka v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v celoti in v sektorjih od 2021 do 2030, vključno s skupno pričakovano bruto porabo končne energije na tehnologijo in sektor v Mtoe in skupnimi načrtovanimi nameščenimi zmogljivostmi na tehnologijo in sektor v MW;
 iii.  okvirni začrtani potek na tehnologijo za obnovljive vire, ki jo država članica namerava uporabiti za uresničevanje začrtanega poteka v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v celoti in v sektorjih od 2021 do 2030, vključno s skupno pričakovano bruto porabo končne energije na tehnologijo in sektor v Mtoe in skupnimi načrtovanimi nameščenimi zmogljivostmi na tehnologijo in sektor, vključno z novimi zmogljivostmi, v MW;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka iii a (novo)
iiia. delež, cilje in začrtani potek države članice glede energije iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, in proizvajalci-odjemalci od leta 2021 do leta 2030, vključno s pričakovano končno bruto porabo energije v Mtoe;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 1
(1)  okvirni nacionalni prispevek k energijski učinkovitosti za doseganje zavezujočega 30-odstotnega cilja energijske učinkovitosti Unije do leta 2030, kot je navedeno v členu 1(1) in členu 3(4) Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], na osnovi porabe primarne ali končne energije, prihrankov primarne ali končne energije ali energijske intenzivnosti.
 (1)  zavezujoči nacionalni cilj energijske učinkovitosti za doseganje zavezujočega 40-odstotnega cilja energijske učinkovitosti Unije do leta 2030, kot je navedeno v členu 1(1) in členu 3(4) Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], na osnovi porabe primarne ali končne energije, prihrankov primarne ali končne energije ali energijske intenzivnosti, z linearnim začrtanim potekom za ta cilj od leta 2021 naprej;
Države članice izrazijo svoj prispevek v obliki absolutne ravni porabe primarne energije in porabe končne energije v letih 2020 in 2030 z linearnim začrtanim potekom za navedeni prispevek od leta 2021. Pojasnijo svojo temeljno metodologijo in uporabljene pretvorbene faktorje;
 Države članice izrazijo svoje cilje energijske učinkovitosti v obliki absolutne ravni porabe primarne energije in porabe končne energije v letih 2020 in 2030. Pojasnijo svojo temeljno metodologijo in uporabljene pretvorbene faktorje v skladu s prilogama IV in V k ... [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761].
Začrtani potek iz prvega pododstavka je sestavljen iz dveletnih vmesnih ciljev, z začetkom leta 2022 in nato vsaki dve leti;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 2
(2)  kumulativne prihranke energije, ki se bodo dosegli v obdobju 2021–2030 iz člena 7 o sistemih obveznosti energijske učinkovitosti Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
 (2)  kumulativne dodatne prihranke energije, ki se bodo dosegli v obdobju 2021–2030 iz člena 7 o sistemih obveznosti energijske učinkovitosti Direktive 2012/27/EU in pozneje [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 3
(3)  cilje dolgoročne prenove nacionalnega fonda stanovanjskih in poslovnih stavb (javnih in zasebnih);
 (3)  na podlagi analize obstoječega stavbnega fonda, mejnike za leti 2030 in 2040 za dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, tako javnih kot zasebnih, za merjenje napredka pri doseganju cilja za leto 2050 v skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU [kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0765];
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 3 a (novo)
(3a)  načrtovane politike in ukrepe ter napredek v smeri preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v energetsko zelo učinkovit in brezogljičen stavbni fond, vključno z dokazi podprto oceno pričakovanega prihranka energije in širših koristi, ki se bodo dosegli od leta 2020 do leta 2030;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 4
(4)  skupno tlorisno površino, ki se bo prenovila, ali enakovredne letne prihranke energije, ki se bodo dosegli od 2020 do 2030 iz člena 5 Direktive 2012/27/EU o obnovi stavb osrednje vlade;
 (4)  skupno tlorisno površino, ki se bo prenovila, in ustrezne prihranke energije, dosežene s prenovo, ali enakovredne letne prihranke energije, ki izhajajo iz alternativnega pristopa in ki se bodo dosegli od 2020 do 2030 v skladu s členom 5 Direktive 2012/27/EU [kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 4 a (novo)
(4a)  ugotovljeni potencial za prihranke energije pri ogrevanju in hlajenju, vključno z rezultati celovite ocene potenciala za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitega ter inovativnega daljinskega ogrevanja in hlajenja;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 5
(5)  druge nacionalne cilje energijske učinkovitosti, vključno z dolgoročnimi cilji ali strategijami in sektorskimi cilji na področjih, kot so promet, ogrevanje in hlajenje;
 (5)  druge nacionalne cilje energijske učinkovitosti, vključno z dolgoročnimi cilji ali strategijami in sektorskimi cilji na področjih, kot so promet, predelovalna industrija ter voda in odpadna voda ali iz politik spajanja sektorjev; kot tudi učinkovitost v drugih sektorjih z visoko stopnjo potenciala za energijsko učinkovitost v celotni energetski verigi od primarne energije do končnih uporabnikov, kot so podatkovni centri;
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka 1
(1)  nacionalne cilje v zvezi s povečanjem diverzifikacije virov energije in oskrbe iz tretjih držav;
 (1)  nacionalne cilje v zvezi s povečanjem diverzifikacije virov energije in oskrbe iz tretjih držav za namene povečanja trdnosti makroregionalnih, regionalnih in nacionalnih energetskih sistemov;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka 2
(2)  nacionalne cilje v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav;
 (2)  nacionalne cilje v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, za namen povečanja odpornosti makroregionalnih, nacionalnih in regionalnih energetskih sistemov;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka 4
(4)  nacionalne cilje v zvezi z uvedbo domačih virov energije (zlasti obnovljivih virov energije);
 (4)  nacionalne cilje v zvezi s povečanjem prožnosti nacionalnega energetskega sistema, zlasti z uvedbo ukrepov za energijsko učinkovitost, domačih in regionalnih obnovljivih virov energije, prilagajanja odjema in skladiščenja;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 1
(1)  raven čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 ob upoštevanju cilja vsaj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti za leto 2030. Države članice pojasnijo uporabljeno temeljno metodologijo;
 (1)  raven čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 ob upoštevanju okvirnega cilja vsaj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti za leto 2030, pri čemer se upošteva cilj 10-odstotne medsebojne povezanosti do leta 2020, razmere in potencial na nacionalnih in regionalnih trgih, vse vidike analiz stroškov in koristi, dejansko raven izvajanja projektov v skupnem interesu ter ukrepe za povečanje zmogljivosti, na voljo za trgovanje, v obstoječih medsebojnih povezavah; Države članice pojasnijo uporabljeno temeljno metodologijo, pri čemer upoštevajo metodologijo, ki jo predlaga Komisija;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 2
(2)  ključne nacionalne cilje za infrastrukturo za prenos električne energije in plina, ki so potrebni za uresničevanja ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti strategije za energetsko unijo;
 (2)  ključne nacionalne cilje za infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energije in plina ter njeno posodobitev, ki so potrebni za uresničevanje ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti strategije za energetsko unijo. Za vsak načrtovan večji infrastrukturni projekt, predhodno oceno njegove združljivosti z energetsko unijo s prispevki za pet razsežnosti energetske unije, zlasti glede zanesljivosti oskrbe in konkurence;
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 3
(3)  nacionalne cilje v zvezi z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot je povezovanje in spajanje trgov, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči;
 (3)  nacionalne cilje v zvezi z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot so povečanje prilagodljivosti sistema, predvsem z odpravo ovir za prosto oblikovanje cen, povezovanje in spajanje trgov, pametna omrežja, združevanje, prilagajanje odjema, skladiščenje, razpršena proizvodnja, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa, cenovni signali v realnem času, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 3 a (novo)
(3a)  nacionalne cilje glede nediskriminatornega deleža energije iz obnovljivih virov, prilagajanja odjema in skladiščenja, tudi z združevanjem na vseh energetskih trgih ter s časovnim okvirom, kdaj bi bilo cilje treba doseči;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 3 b (novo)
(3b)  nacionalne cilje glede zagotavljanja, da so odjemalci udeleženi v energetskem sistemu ter da imajo korist od lastne proizvodnje in novih tehnologij, tudi pametnih števcev;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 4
(4)  nacionalne cilje v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema kot tudi prožnosti energetskega sistema v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi bilo cilje treba doseči;
 (4)  nacionalne cilje v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema, ob zagotavljanju, da se mehanizmi zmogljivosti ne uporabljajo, oziroma da je v primerih, ko se ti mehanizmi uporabljajo zaradi zanesljivosti oskrbe, njihova uporaba čim bolj omejena, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi bilo cilje treba doseči;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka 1
(1)  nacionalne cilje in cilje financiranja za javne in zasebne raziskave ter inovacije v zvezi z energetsko unijo; po potrebi vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči. Takšni cilji bi morali biti skladni s cilji iz strategije za energetsko unijo in načrta SET.
 (1)  nacionalne cilje in cilje financiranja za javno podporo za raziskave ter inovacije v zvezi z energetsko unijo in njenim pričakovanim učinkom vzvoda na zasebne raziskave; po potrebi vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči. Takšni cilji bi morali biti skladni s cilji iz strategije za energetsko unijo in načrta SET.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka 2
(2)  nacionalni cilji za leto 2050 za uvedbo nizkoogljičnih tehnologij;
 (2)  nacionalni cilji za leto 2050 v zvezi s spodbujanjem trajnostnih tehnologij;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka 3
(3)  nacionalni cilji v zvezi s konkurenčnostjo.
 črtano
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 5 – naslov
Postopek držav članic za določitev prispevkov na področju energije iz obnovljivih virov
 Postopek držav članic za določitev cilja na področju energije iz obnovljivih virov
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Pri določanju svojih prispevkov za svoje deleže energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije v letu 2030 in zadnjem letu iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(a)(2)(i), države članice upoštevajo naslednje:
 1.  Pri določanju svojega cilja za svoje deleže energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije v letu 2030 in zadnjem letu iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(a)(2)(i), države članice upoštevajo naslednje:
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d – točka i
(i)  pravična porazdelitev uvedbe v celotni Evropski uniji;
 (i)  pravična in stroškovno učinkovita porazdelitev uvedbe v celotni Evropski uniji;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  osnovni delež energije iz obnovljivih virov v svoji bruto porabi končne energije, kot je določeno v členu 3(3) Direktive (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES];
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Države članice skupaj zagotovijo, da vsota njihovih prispevkov znaša vsaj 27 % energije, proizvedene iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije na ravni Unije do leta 2030.
 2.  Države članice skupaj zagotovijo, da se njihovi cilji do leta 2030 seštevajo tako, da bo v linearno začrtanem poteku delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije na ravni Unije znašal vsaj 35 %.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 6 – naslov
Postopek držav članic za določitev prispevkov na področju energijske učinkovitosti
 Postopek držav članic za določitev zavezujočega cilja na področju energijske učinkovitosti
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pri določanju svojih okvirnih nacionalnih prispevkov k energijski učinkovitosti za leto 2030 in zadnje leto iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(b)(1), države članice zagotovijo, da:
 1.  Pri določanju svojega zavezujočega nacionalnega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 in zadnje leto iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(b)(1), države članice zagotovijo, da:
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  poraba energije Unije v letu 2020 ne presega 1 483 Mtoe primarne energije in 1 086 Mtoe končne energije, v letu 2030 pa ne presega 1 321 Mtoe primarne energije in 987 Mtoe končne energije za prvo desetletno obdobje;
 (a)  poraba energije Unije v letu 2020 ne presega 1 483 Mtoe primarne energije in 1 086 Mtoe končne energije, v letu 2030 pa ne presega 1 132 Mtoe primarne energije in 849 Mtoe končne energije za prvo desetletno obdobje;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Pri določanju prispevkov iz odstavka 1 države članice lahko upoštevajo okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne in končne energije, kot so:
 2.  Pri določanju cilja iz odstavka 1 države članice lahko upoštevajo okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne in končne energije, kot so:
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
 Člen 7
Nacionalne politike in ukrepi za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
 Nacionalne politike, ukrepi in naložbene strategije za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
Države članice v skladu s Prilogo I v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opišejo glavne obstoječe (izvedene in sprejete) ter načrtovane politike in ukrepe, zlasti za dosego ciljev iz nacionalnih načrtov, vključno z ukrepi za zagotovitev regionalnega sodelovanja in ustreznega financiranja na nacionalni ter regionalni ravni.
 Države članice v skladu s Prilogo I v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opišejo glavne obstoječe (izvedene in sprejete) ter načrtovane politike in ukrepe, zlasti za dosego ciljev iz nacionalnih načrtov, vključno z ukrepi za zagotovitev regionalnega sodelovanja in ustreznega financiranja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uporabo programov in instrumentov Unije.
Opisu osrednjih obstoječih in načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz nacionalnih načrtov se priloži splošni pregled naložb, potrebnih za uresničitev teh ciljev.
Države članice energetsko učinkovitost obravnavajo kot prednostno nalogo na področju infrastrukture. Programe energetske učinkovitosti vključijo v načrtovanje infrastrukture, obnovo stavb pa uvrstijo med prednostne naložbe.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Države članice ob predložitvi nacionalnih načrtov ali na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij opišejo, v skladu s strukturo in formatom iz Priloge I, trenutno stanje vsake izmed petih razsežnosti energetske unije, vključno za energetski sistem ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme. Države članice prav tako predstavijo in opišejo projekcije za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2040 (vključno z letom 2030), za katere se pričakuje, da bodo izvirale iz obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov.
 1.  Države članice ob predložitvi nacionalnih načrtov ali na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij opišejo, v skladu s strukturo in formatom iz Priloge I, trenutno stanje vsake izmed petih razsežnosti energetske unije, vključno za energetski sistem ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme. Države članice prav tako predstavijo in opišejo projekcije za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030 (vključno z letom 2030), za katere se pričakuje, da bodo izvirale iz obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov. Države članice objavijo predpostavke, parametre in metodologije, uporabljene za projekcije in scenarije.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a
(a)  vplivov na razvoj energetskega sistema ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2040 (vključno z letom 2030) v okviru načrtovanih politik in ukrepov, vključno s primerjavo s projekcijami, temelječimi na obstoječih (izvedenih in sprejetih) politikah in ukrepih iz odstavka 1;
 (a)  vplivov na razvoj energetskega sistema ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2040 (vključno z letom 2030) v okviru načrtovanih politik in ukrepov, vključno s primerjavo s projekcijami, temelječimi na obstoječih (izvedenih in sprejetih) politikah in ukrepih iz odstavka 1. To bi moralo zajemati oceno sinergij, doseženih s sektorskim spajanjem, digitalizacijo in izboljšanjem tržne zasnove, pa tudi koristi v smislu kakovosti zraka in zanesljivosti oskrbe;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka b
(b)  makroekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov načrtovanih politik in ukrepov iz člena 7, podrobneje določenih v Prilogi I, ter njihovih vplivov na znanja in spretnosti, in sicer za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030, vključno s primerjavo s projekcijami na podlagi obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov iz odstavka 1;
 (b)  makroekonomskih, zdravstvenih, okoljskih in družbenih vplivov posameznih in skupnih načrtovanih politik in ukrepov iz člena 7, podrobneje določenih v Prilogi I, ter njihovih vplivov na znanja in spretnosti, in sicer za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030, vključno s primerjavo s projekcijami obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov iz odstavka 1. Metodologija, uporabljena za oceno teh vplivov, se objavi, spodbuja pa se tudi uporaba analize stroškov in koristi;
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c
(c)  medsebojnih vplivov med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike in med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030. Projekcije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, infrastrukturo in povezovanjem trgov so povezane s stabilnimi scenariji za energijsko učinkovitost.
 (c)  medsebojnih vplivov med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike in med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030. Ocena vključuje kvantitativno ali kvalitativno ovrednotenje vseh dokumentiranih interakcij med nacionalnimi politikami in ukrepi ter ukrepi Unije na področju podnebja in energetske politike. Projekcije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, infrastrukturo in povezovanjem trgov so povezane s stabilnimi scenariji za energijsko učinkovitost.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  načina, kako s posameznimi in skupnimi obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi poleg javnega financiranja privabljati zasebne naložbe, potrebne za izvajanje teh politik in ukrepov.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9
 Člen 9
Osnutki celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
 Osnutki celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
1.  Do 1. januarja 2018 in potem vsakih deset let države članice pripravijo in Komisiji predložijo osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov iz člena 3(1).
 1.  Do 1. junija 2018 vsaka država članica pripravi in Komisiji predloži osnutek svojega prvega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 3(1). Do 1. januarja 2023 vsaka država članica pripravi in Komisiji predloži osnutek drugega načrta, nato pa vsakih pet let osnutek poznejših načrtov.
2.  Komisija lahko v skladu s členom 28 državam članicam izda priporočila o osnutkih načrtov. Navedena priporočila vsebujejo zlasti:
 2.  Komisija osnutke načrtov oceni in izda priporočila za posamezne države članice v skladu s členom 28 najpozneje tri mesece pred rokom za predložitev načrta, navedenega v členu 3(1), da:
(a)  raven ambicioznosti ciljev in prispevkov z vidika skupnega doseganja ciljev energetske unije in zlasti ciljev Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost;
 (a)  zagotovi, da bodo države članice skupaj dosegle cilje vseh razsežnosti energetske unije;
(aa)  zagotovi, da bodo države članice dosegale nacionalne cilje;
(b)  politike in ukrepe, ki se nanašajo na cilje na ravni držav članic in Unije ter druge politike in ukrepe s potencialnim čezmejnim pomenom;
 (b)  izboljša posamezne obstoječe in načrtovane politike in ukrepe, ki jih vsebujejo nacionalni energetski in podnebni načrti, tudi tiste s potencialnim čezmejnim pomenom;
(ba)  predlaga sprejetje dodatnih politik in ukrepov v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih;
(c)  interakcije med obstoječimi (izvedenimi in načrtovanimi) politikami in ukrepi, vključenimi v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije ter doslednost teh politik in ukrepov
 (c)  zagotovi doslednost obstoječih (izvedenih in načrtovanih) in načrtovanih politik in ukrepov, vključenih v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije;
(ca)  zagotovi skladnost naložbenih strategij in instrumentov s politikami in ukrepi držav članic, predvidenih za uresničitev ustreznih ciljev;
3.  Države članice pri pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v največji meri upoštevajo vsa priporočila Komisije.
 3.  Države članice pri pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v največji meri upoštevajo vsa priporočila Komisije. Kadar se stališče zadevne države članice razhaja s priporočilom Komisije, država članica zagotovi in objavi utemeljitev svojega stališča.
3a.  Države članice objavijo osnutke načrtov iz odstavka 1.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Brez poseganja v katere koli zahteve iz zakonodaje Unije države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov iz člena 9, pri predložitvi Komisiji pa osnutkom celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov priložijo povzetek mnenja javnosti. Če je možno uporabiti določbe Direktive 2001/42/ES se za posvetovanja, opravljena v skladu z navedeno direktivo, šteje, da izpolnjujejo tudi obveznosti javnega posvetovanja iz te uredbe.
 Brez poseganja v katere koli zahteve iz zakonodaje Unije države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov iz člena 9 in dolgoročnih strategij iz člena 14, če so vse možnosti odprte in če se lahko vzpostavi dejansko posvetovanje z javnostjo.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice določijo razumne roke, ki omogočajo dovolj časa za obveščanje javnosti, da se bo lahko pripravila in dejansko sodelovala v različnih fazah načrtovanja. Države članice ustrezno upoštevajo enakopravno sodelovanje in zagotovijo, da je javnost obveščena bodisi z javnimi obvestili bodisi na druge primerne načine, kot so elektronski mediji, če so na voljo, o vseh praktičnih ureditvah v zvezi z njenim sodelovanjem ter da lahko dostopa do vseh relevantnih dokumentov.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Države članice osnutku in končnemu celovitemu nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu ter dolgoročnim strategijam, ki jih predložijo Komisiji, priložijo povzetek mnenja javnosti in načina, kako je bilo upoštevano.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Če je možno uporabiti določbe Direktive 2001/42/ES se za posvetovanja, opravljena v skladu s to direktivo, šteje, da izpolnjujejo tudi obveznosti javnega posvetovanja iz te uredbe.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Pri izvajanju tega člena države članice omejijo upravno zapletenost.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Platforma za podnebni in energetski dialog na več ravneh
1.  Države članice v duhu partnerstva vzpostavijo stalno platformo za podnebni in energetski dialog na več ravneh, da bi podprle dejavno udeležbo lokalnih organov, organizacij civilne družbe, poslovne skupnosti, vlagateljev, vseh drugih pomembnih deležnikov in širše javnosti pri upravljanju energetskega prehoda.
2.  Države članice v okviru svojih platform za podnebni in energetski dialog predložijo različne možnosti in scenarije, predvidene za kratko-, srednje- in dolgoročne energetske in podnebne politike, skupaj z analizo stroškov in koristi za vsako možnost. Platforme za podnebni in energetski dialog so forumi za razpravo in pripravo načrtov, strategij in poročil v skladu s členom 10.
3.  Države članice zagotovijo, da se platformam za podnebni in energetski dialog namenijo ustrezni človeški viri in finančna sredstva ter da delujejo na pregleden način.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
 Člen 11
Regionalno sodelovanje
 Makroregionalno in regionalno sodelovanje
1.  Države članice medsebojno sodelujejo na regionalni ravni, da učinkovito dosegajo cilje in prispevke iz svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
 1.  Države članice medsebojno sodelujejo na makroregionalni in regionalni ravni, pri čemer se kar najbolj upoštevajo vse obstoječe in potencialne oblike sodelovanja, da učinkovito dosegajo cilje iz svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
2.  Države članice dovolj zgodaj pred predložitvijo osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov Komisiji v skladu s členom 9(1) opredelijo priložnosti za regionalno sodelovanje in se posvetujejo s sosednjimi državami članicami ter drugimi državami članicami, ki izkažejo interes. Države članice v osnutkih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov predstavijo rezultate takšnega regionalnega posvetovanja, vključno, kadar je ustrezno, z obrazložitvijo, kako so bile upoštevane pripombe.
 2.  Države članice dovolj zgodaj pred predložitvijo osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov Komisiji v skladu s členom 9(1) opredelijo priložnosti za makroregionalno in regionalno sodelovanje, pri čemer upoštevajo obstoječe makroregionalne oblike sodelovanja, predvsem načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu z energijo (BEMIP), povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope s plinovodi (CESEC), srednje-zahodni regionalni energetski trg (CWREM), pobudo severnomorskih držav za priobalno omrežje (NSCOGI) in evro-sredozemsko partnerstvo, ter se posvetujejo s sosednjimi državami članicami ter drugimi državami članicami, ki izkažejo interes, v skladu z določbami Direktive 2011/92/EU in Konvencijo iz Espooja. Države članice v osnutkih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov predstavijo rezultate takšnega regionalnega posvetovanja, vključno, kadar je ustrezno, z obrazložitvijo, kako so bile upoštevane pripombe. Pri makroregionalnem sodelovanju se države članice dogovorijo o strukturi upravljanja, ki omogoča srečanje na ministrski ravni in vsaj enkrat letno.
2a.  Komisija na zahtevo dveh ali več držav članic omogoči skupno pripravo nekaterih delov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, med drugim z vzpostavitvijo okvira, ki to omogoča. Kadar so države članice vključene v makroregionalno ali regionalno sodelovanje, v osnutkih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov objavijo rezultate in jih predložijo Komisiji. Rezultati takšnega makroregionalnega ali regionalnega sodelovanja lahko nadomestijo enakovredne dele ustreznih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
2b.  Z namenom spodbujanja integracije trga in stroškovno učinkovitih politik Komisija opredeli priložnosti za mekroregionalno ali regionalno sodelovanje v okviru ene ali več od petih razsežnosti energetske unije in v skladu s tem členom ter na podlagi dolgoročne vizije, ki temelji na obstoječih trnih pogojih. Na podlagi teh priložnosti lahko Komisija v skladu s členom 28 državam članicam izda priporočila, da se omogoči učinkovito sodelovanje, partnerstvo in posvetovanja.
3.  Komisija spodbuja sodelovanje in posvetovanje med državami članicami v zvezi s osnutki načrtov, ki so ji bili predloženi v skladu s členom 9, in sicer z vidika njihovega dokončanja.
 3.  Komisija spodbuja sodelovanje in posvetovanje med državami članicami v zvezi z osnutki načrtov, ki so ji bili predloženi v skladu s členom 9, in sicer z vidika njihovega dokončanja.
4.  Države članice v končnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih v skladu z odstavkoma 2 in 3 upoštevajo pripombe drugih držav članic in pojasnijo, kako so bile takšne pripombe upoštevane.
 4.  Države članice v končnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih v skladu z odstavkoma 2 in 3 upoštevajo pripombe drugih držav članic in pojasnijo, kako so bile takšne pripombe upoštevane.
5.  Države članice za namene iz odstavka 1 nadaljujejo s sodelovanjem na regionalni ravni pri izvajanju politik in ukrepov iz svojih načrtov.
 5.  Države članice za namene iz odstavka 1 nadaljujejo s sodelovanjem na makroregionalni ravni pri izvajanju politik in ukrepov iz svojih načrtov.
5a.  Države članice preučijo tudi možnost sodelovanja s pogodbenicami energetske skupnosti in tretjimi državami, ki so del Evropskega gospodarskega prostora.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
Komisija oceni celovite nacionalne energetske in podnebne načrte ter njihove posodobitve, kot so priglašeni v skladu s členoma 3 in 13. Zlasti oceni ali:
 Komisija oceni celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, kot so priglašeni v skladu s členom 3. Zlasti oceni ali:
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a
(a)  cilji in prispevki zadostujejo za skupno uresničevanje ciljev energetske unije, v prvem desetletnem obdobju pa še posebej ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030;
 (a)  cilji zadostujejo za skupno uresničevanje ciljev energetske unije, v prvem desetletnem obdobju pa še posebej ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a (novo)
(aa)  obstoječe in predvidene politike ter ukrepi in z njimi povezane naložbene strategije zadostujejo za doseganje nacionalnih ciljev iz člena 4;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13
 črtano
Posodobitev celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
1.  Do 1. januarja 2023 in potem vsakih deset let države članice Komisiji predložijo osnutke posodobljenih zadnjih priglašenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov iz člena 3 ali Komisiji potrdijo, da načrti ostajajo veljavni.
2.  Do 1. januarja 2024 in potem vsakih deset let države članice Komisiji priglasijo posodobljene zadnje priglašene celovite nacionalne energetske in podnebne načrte iz člena 3, razen če so v skladu z odstavkom 1 tega člena potrdile, da načrti ostajajo veljavni.
3.  Države članice spremenijo samo cilje in prispevke iz posodobitve iz odstavka 2, da se odrazi povečana ambicioznost v primerjavi z zadnjim priglašenim celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.
4.  Države članice si v posodobljenih načrtih prizadevajo za ublažitev vseh škodljivih okoljskih vplivov, ki kot del celovitega poročanja na podlagi členov 15 do 22 postanejo očitni.
5.  Pri pripravi posodobitev iz odstavka 2 tega člena države članice upoštevajo zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
6.  Postopki iz člena 9(2) in člena 11 se uporabljajo za pripravo in oceno posodobljenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Poglavje 3 – naslov
Dolgoročne strategije za nizke emisije
 Dolgoročne podnebne in energetske strategije
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 13 a (novo)
Člen 13a
Skladnost s splošnimi podnebnimi cilji
Komisija do 1. julija 2018 predloži poročilo o preostalem svetovnem ogljičnem proračunu, ki je skladen s prizadevanji za omejitev dviga temperature močno pod 2°C, natančneje na 1,5°C, v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, ter objavi analizo pravičnega deleža Unije za leto 2050 in leto 2100.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14
 Člen 14
Dolgoročne strategije za nizke emisije
 Dolgoročne podnebne in energetske strategije
1.  Države članice pripravijo in do 1. januarja 2020, potem pa vsakih deset let, Komisiji poročajo o svojih dolgoročnih strategijah za nizke emisije za naslednjih petdeset let, da prispevajo k:
 1.  Države članice in Komisija v imenu Unije do 1. januarja 2019, potem pa vsakih pet let, sprejmejo dolgoročne podnebne in energetske strategije za naslednjih trideset let, da bi prispevale k:
(a)  izpolnjevanju zavez Unije in držav članic iz UNFCCC in Pariškega sporazuma za zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov in povečanje odvzemanja po ponorih;
 (a)  izpolnjevanju zavez Unije in držav članic iz UNFCCC in Pariškega sporazuma za zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov in povečanje odvzemanja po ponorih v obdobju desetih let;
(b)  izpolnjevanju cilja zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2°C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev porasta temperature na 1,5°C nad predindustrijskimi ravnmi;
 (b)  izpolnjevanju cilja zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi z omejevanjem emisij toplogrednih plinov Unije pod njenim pravičnim deležem preostalega svetovnega ogljičnega proračuna;
(c)  doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzema po ponorih v vse h sektorjih v skladu s ciljem Unije, da bi se v okviru zmanjšanj, ki jih morajo po mnenju IPCC skupaj doseči razvite države, do leta 2050 emisije na stroškovno učinkovit način zmanjšale za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
 (c)  doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzema po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije, da bi se v okviru zmanjšanj, ki so po mnenju IPCC potrebna, da bi Unija na stroškovno učinkovit način zmanjšala emisij toplogrednih plinov in povečala odvzemanje po ponorih v skladu s cilji glede temperature iz Pariškega sporazuma, da bi dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 ter kmalu zatem negativne emisije;
(ca)  najpozneje do leta 2050, oblikovanju energijsko zelo učinkovitega sistema v Uniji, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije.
2.  Dolgoročne strategije za nizke emisije obsegajo:
 2.  Dolgoročne podnebne in energetske strategije vsebujejo elemente, določene v Prilogi IIa, in obsegajo:
(a)  skupno dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanja odvzema po ponorih;
 (a)  skupno dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje odvzema po ponorih z ločenim ciljem za povečanje odvzemov po ponorih, ki bo skladen s prizadevanji za omejitev povečanja temperature iz Pariškega sporazuma;
(b)  zmanjšanje emisij in izboljšanje odvzema v posameznih sektorjih, vključno z električno energijo, industrijo, prometom, stavbnim sektorjem (stanovanjskim in terciarnim), kmetijstvom ter rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF);
 (b)  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje odvzema v posameznih sektorjih z namenom razogljičenja, med drugim z električno energijo, industrijo, prometom, ogrevanjem in hlajenjem, stavbnim sektorjem (stanovanjskim in terciarnim), kmetijstvom ter rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF);
(c)  pričakovani napredek pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, vključno z intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov, CO2 intenzivnostjo bruto domačega proizvoda in strategijami za povezane raziskave, razvoj in inovacije;
 (c)  pričakovani napredek pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, vključno z intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov, CO2 intenzivnostjo bruto domačega proizvoda in strategijami za povezane dolgoročne naložbe, raziskave, razvoj in inovacije;
(ca)  pričakovani napredek pri energetskem prehodu, vključno s prihranki energije, skupnim deležem obnovljivih virov energije in načrtovano nameščeno zmogljivostjo energije iz obnovljivih virov;
(cb)  pričakovan prispevek globoke dekarbonizacije gospodarstva na makrogospodarski razvoj, družbeni napredek, zdravstvena tveganja in koristi ter zaščito okolja;
(d)  povezave z drugim nacionalnim dolgoročnim načrtovanjem.
 (d)  povezave z drugimi nacionalnimi dolgoročnimi cilji, načrtovanjem ter drugimi politikami, ukrepi in naložbami.
2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da spremeni Prilogo IIa in jo prilagodi spremembam okvira podnebne in energetske politike Unije, razvoju trga energije in novim zahtevam iz UNFCCC in Pariškega sporazuma.
3.  Dolgoročne strategije za nizke emisije in celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti iz člena 3 bi morali biti medsebojno skladni.
 3.  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti iz člena 3 so skladni z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami.
4.  Države članice takoj objavijo svoje dolgoročne strategije za nizke emisije in vse posodobitve teh strategij.
 4.  Države članice in Komisija na odprt in pregleden način oblikujejo strategije ter zagotovijo, da javnost, socialni partnerji, podjetja, vlagatelji, civilna družba in drugi deležniki zgodaj dobijo učinkovite priložnosti za udeležbo pri pripravi dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij, strategije ter vse podporne analize in podatke pa dajo na voljo javnosti prek elektronske platforme iz člena 24.
4a.  Komisija podpira države članice pri pripravi dolgoročnih strategij z zagotavljanjem informacij o stanju osnovnega znanstvenega znanja in tehnološkega razvoja, povezanega z zagotavljanjem ciljev iz člena 1. Komisija državam članicam in drugim deležnikom zagotovi priložnost, da lahko posredujejo dodatne informacije in svoja stališča, za države članice pa pripravi tudi primere najboljše prakse in smernice za razvoj in izvajanje strategij.
4b.  Komisija oceni, ali so nacionalne dolgoročne strategije ustrezne za skupno doseganje ciljev Unije iz člena 1. Komisija lahko izda priporočila za države članice, da bi jim olajšala delo in pomagala pri prizadevanjih za pripravo in izvajanje dolgoročnih strategij.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a
(a)  informacije o napredku pri izpolnjevanju ciljev in prispevkov iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pri izvajanju politik in ukrepov, potrebnih za njihovo izpolnjevanje;
 (a)  informacije o napredku pri izpolnjevanju ciljev iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pri financiranju in izvajanju politik in ukrepov, potrebnih za njihovo izpolnjevanje;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  rezultate javnih posvetovanj, opravljenih v skladu s členom 10;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a b (novo)
(ab)  informacije o doseženem napredku pri podpiranju aktivnega sodelovanja v skladu s členom 10a;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a c (novo)
(ac)  informacije o ciljih in zavezah iz dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij iz člena 14 ter o napredku v zvezi s tem;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5
5.  Kjer je Komisija izdala priporočila na podlagi člena 27(2) ali (3), zadevne države članice v svoja poročila iz odstavka 1 tega člena vključijo informacije o sprejetih politikah in ukrepih ali o politikah in ukrepih, za katere je predvideno sprejetje in izvajanje, za obravnavo navedenih priporočil. Takšne informacije vsebujejo podroben časovni načrt izvajanja.
 5.  Kjer je Komisija izdala priporočila na podlagi člena 27(2) ali (3), zadevne države članice v svoja poročila iz odstavka 1 tega člena vključijo informacije o sprejetih politikah in ukrepih ali o politikah in ukrepih, za katere je predvideno sprejetje in izvajanje, za obravnavo navedenih priporočil. Takšne informacije vsebujejo podroben časovni načrt izvajanja. Država članica, ki odstopa od izdanih priporočil, zagotovi in objavi dobro utemeljeno pojasnilo, ki temelji na zanesljivih podatkih in objektivnih merilih.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice dajo na voljo poročila, ki jih predložijo Komisiji v skladu s tem členom.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka 4
(4)   začrtanega poteka razvoja povpraševanja po bioenergiji, razdeljenim na toploto, električno energijo in promet, in glede oskrbe z biomaso na surovino in poreklo (pri čemer se razlikuje med domačo proizvodnjo in uvozom). Za gozdno biomaso se vključi ocena virov in učinkov na LULUCF ponore;
 (4)   začrtanega poteka razvoja povpraševanja po bioenergiji, razdeljenim na toploto, električno energijo in promet, vključno z deležem biogoriv, deležem naprednih biogoriv, deležem biogoriv, proizvedenih iz posevkov na kmetijskih površinah, in glede oskrbe z biomaso na surovino in poreklo (pri čemer se razlikuje med domačo proizvodnjo in uvozom). Za gozdno biomaso se vključi ocena virov in učinkov na LULUCF ponore;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka 4 a (novo)
(4a)  ciljih in načrtih v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo regije, mesta, energetske skupnosti in samooskrbniki;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka 5
(5)  če je ustrezno, drugega začrtanega poteka na nacionalni ravni in ciljev, vključno z dolgoročnimi in sektorskimi (kot je delež biogoriv, delež naprednih biogoriv, delež biogoriv, proizvedenih iz glavnih posevkov na kmetijskih površinah, delež električne energije, proizvedene iz biomase, brez porabe toplote, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, energija iz obnovljivih virov v stavbah, energija iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, energetske skupnosti in samoporabniki);
 (5)  če je ustrezno, drugih začrtanih potekov na nacionalni ravni in ciljev, vključno z dolgoročnimi in sektorskimi (kot so delež električne energije, proizvedene iz biomase, brez porabe toplote, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, energija iz obnovljivih virov v stavbah, energija, proizvedena iz mulja, pridobljenega s čiščenjem odpadnih voda;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka 1
(1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih za uresničitev nacionalnega prispevka k zavezujočemu cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i), vključno s posebnimi ukrepi za sektorje in tehnologijo, s posebnim pregledom izvedbenih ukrepov iz členov 23, 24 in 25 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016)0767];
 (1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih za uresničitev nacionalnih ciljev za dosego zavezujočega cilja Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i), vključno s posebnimi ukrepi za sektorje in tehnologijo, s posebnim pregledom izvedbenih ukrepov iz členov 23, 24 in 25 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016)0767];
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka 4 a (novo)
(4a)  posebnih ukrepov za oceno, zagotavljanje preglednosti in zmanjšanje potrebe po neprožnih proizvodnih zmogljivosti (angl. „must run capacity“), ki utegnejo omejevati obnovljive vire energije;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka a – točka 1
(1)  začrtanega poteka razvoja za porabo primarne in končne energije od 2020 do 2030 v obliki nacionalnega prispevka k prihrankom energije za dosego cilja Unije za leto 2030, vključno z uporabljeno temeljno metodologijo;
 (1)  začrtanega poteka razvoja za porabo primarne in končne energije od 2020 do 2030 v obliki nacionalnih zavezujočih ciljev glede prihranka energije za dosego cilja Unije za leto 2030, vključno z uporabljeno temeljno metodologijo;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka a – točka 2
(2)  ciljev dolgoročne prenove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb;
 (2)  ciljev dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih ter javnih in zasebnih nestanovanjskih stavb;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 1
(1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik, ukrepov in programov za uresničitev okvirnih nacionalnih prispevkov k energijski učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev iz člena 6, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energijske učinkovitosti stavb, ukrepov za izkoriščanje energijske učinkovitosti v plinski in elektroenergetski infrastrukturi ter drugih ukrepov za spodbujanje energijske učinkovitosti;
 (1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik, ukrepov in programov za uresničitev zavezujočih nacionalnih ciljev glede energijske učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev iz člena 6, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energijske učinkovitosti stavb, ukrepov za izkoriščanje energijske učinkovitosti v plinski in elektroenergetski infrastrukturi ter drugih ukrepov za spodbujanje energijske učinkovitosti;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 3
(3)  nacionalnega sistema obveznosti energijske učinkovitosti in alternativnih ukrepov na podlagi člena 7a in 7b Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] v skladu s Prilogo II te uredbe;
 (3)  nacionalnega sistema obveznosti energijske učinkovitosti in alternativnih ukrepov na podlagi člena 7a in 7b Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016) 0761] v skladu s Prilogo II te uredbe, skupaj s prihranki energije, doseženimi v okviru nacionalnih obveznosti v zvezi z energijsko učinkovitostjo in/ali z alternativnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 7a in 7b ter členom 20(6) Direktive 2012/27/EU [kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], ter učinki na stroške za odjemalce in vključno z zahtevami v zvezi s socialnimi vprašanji;
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 4
(4)  dolgoročne strategije obnove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb, vključno s politikami in ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite in postopne temeljite prenove;
 (4)  dolgoročne strategije obnove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, vključno s politikami in ukrepi za usmerjanje naložb za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite in postopne temeljite prenove, pri čemer se posebej upošteva z dokazi podprta ocena pričakovanega prihranka energije in širših koristi v skladu s členom 2a Direktive (EU) .../... [EPBD, 2016/0381(COD)];
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 5 a (novo)
(5a)  politik in ukrepov za razvoj gospodarskega potenciala soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja v skladu s členom 14(2) Direktive (EU) .../... [Direktiva 2012/27/EU, kot jo spreminja predlog COM(2016)0761];
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 5 b (novo)
(5b)  če je ustrezno, o napredku pri drugih izvajanih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih, ki izhajajo iz dolgoročnih strategij prenove v skladu s členom 2a Direktive (EU) .../... [EPBD, 2016/0381(COD)], vključno s tistimi, ki obravnavajo nacionalni stavbni fond z najnižjo učinkovitostjo ter dostop do informacij in financiranja.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka a
(a)  nacionalnih ciljev za diverzifikacijo virov energije in držav dobaviteljic, skladiščenje in prilagajanje odjema;
 (a)  nacionalnih ciljev za izboljšano energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter diverzifikacijo oskrbe, dobavnih poti in držav, skladiščenje in prilagajanje odjema;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka b
(b)  nacionalnih ciljev v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav;
 (b)  nacionalnih ciljev in ukrepov v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, ki ne ovirajo uspešnega izvajanja energetske unije;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  nacionalnih ciljev v zvezi s povečanjem prožnosti nacionalnega energetskega sistema, zlasti z uvedbo ukrepov za energijsko učinkovitost, domačih obnovljivih virov energije, prilagajanja odjema in skladiščenja;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka a
(a)  ravni čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 glede na cilj vsaj 15-odstotne elektroenergetske povezanosti;
 (a)  ravni čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 glede na okvirni cilj vsaj 15-odstotne elektroenergetske povezanosti;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka b
(b)  ključnih nacionalnih ciljev za infrastrukturo za prenos električne energije in plina, ki so potrebni za uresničitev ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti energetske unije;
 (b)  ključnih nacionalnih ciljev za infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energije in plina ter za njeno modernizacijo, ki so potrebni za uresničitev ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti energetske unije;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka d
(d)  nacionalnih ciljev v zvezi z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot je povezovanje in spajanje trgov, če je ustrezno;
 (d)  nacionalnih ciljev in ukrepov v zvezi s prožnostjo sistema, predvsem z odpravo ovir prostemu oblikovanju cen, povezovanjem in spajanjem trgov, pametnimi omrežji, združevanjem, prilagajanjem odjema, skladiščenjem, razpršeno proizvodnjo, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanjem prenosa, cenovnimi signali v realnem času;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka e
(e)  nacionalnih ciljev v zvezi z energijsko revščino, vključno s številom gospodinjstev, prizadetih zaradi energijske revščine;
 črtano
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  nacionalnih ciljev in ukrepov v zvezi z nediskriminacijskim deležem energije iz obnovljivih virov, prilagajanjem odjema in skladiščenjem, vključno z združevanjem, na vseh energetskih trgih;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  nacionalnih ciljev in ukrepov glede zagotavljanja udeležbe odjemalcev v energetskem sistemu ter koristi lastne proizvodnje in novih tehnologij, vključno s pametnimi števci;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka f
(f)  nacionalnih ciljev v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema, če je ustrezno;
 (f)  nacionalnih ciljev v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema, s katerimi bi zagotovili, da se ne bodo uporabljali mehanizmi zmogljivosti oziroma da bodo v primerih, ko se uporabijo zaradi zanesljive oskrbe, čim bolj omejeni;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  nacionalnih ukrepov za vzpostavitev ali pregled trgovalnih območij, da bi obravnavali strukturno prezasedenost, čim bolj povečali ekonomsko učinkovitost in čezmejno trgovanje ter ohranili zanesljivost oskrbe;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka g
(g)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik in ukrepov za uresničitev ciljev iz točk (a) do (f);
 (g)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik in ukrepov za uresničitev ciljev iz točk (a) do (fa);
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 21 a (novo)
Člen 21a
Celovito poročanje o energijski učinkovitosti
Države članice po potrebi v celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku vključijo kvantitativne podatke o številu gospodinjstev, prizadetih zaradi energijske revščine, pa tudi podatke o politikah in ukrepih za obravnavanje energijske revščine v skladu s členom 3(3)(v).
Kadar se uporabi drugi pododstavek člena 3(3)(v), država članica v svoje celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku vključi podatke o izvajanju nacionalnega okvirnega cilja za zmanjšanje števila gospodinjstev, prizadetih zaradi energijske revščine.
Komisija podatke, ki jih sporočijo države članice v skladu s tem členom, deli prek evropske opazovalne skupine za energijsko revščino.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka b
(b)  nacionalnih ciljev za skupno (zasebno in javno) porabo za raziskave in inovacije v zvezi s čistimi in energetskimi tehnologijami kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti;
 (b)  nacionalnih ciljev za skupno javno in, kadar je na voljo, zasebno porabo za raziskave in inovacije v zvezi s čistimi in energetskimi tehnologijami kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka d
(d)  nacionalnih ciljev za postopno ukinitev subvencij za energijo;
 (d)  nacionalnih ciljev za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka g
(g)  finančnih ukrepov, vključno s podporo Unije in uporabo skladov Unije, na tem področju na nacionalni ravni, če je ustrezno.
 (g)  finančnih ukrepov, vključno s podporo Unije in uporabo skladov Unije, na tem področju na nacionalni ravni, če je ustrezno. Uporaba finančnega prispevka Komisije k finančnim instrumentom, v katere države članice skupaj vložijo nacionalna sredstva, se objavi.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka a
(a)  okvirnih evidencah toplogrednih plinov za leto X–1;
 črtano
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  okvirni končni bruto porabi energije iz obnovljivih virov ter o okvirni bruto porabi primarne in končne energije za leto X-1.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2
Za namene točke (a) Komisija na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov držav članic ali, če država članica svojih okvirnih evidenc ni sporočila do navedenega datuma, na podlagi svojih ocen vsako leto pripravi okvirno evidenco toplogrednih plinov Unije. Komisija navedene informacije objavi do 30. septembra vsako leto.
 Za te namene Komisija na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov držav članic ali, če država članica svojih okvirnih evidenc ni sporočila do navedenega datuma, na podlagi svojih ocen vsako leto pripravi okvirno evidenco toplogrednih plinov Unije. Komisija navedene informacije objavi do 30. septembra vsako leto.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice do 31. julija 2021 in nato vsako leto (leto X) Komisiji poročajo o svojih okvirnih evidencah toplogrednih plinov za leto X – 1.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 24
Člen 24
 Člen 24
Platforma za elektronsko poročanje
 E-platforma
1.  Komisija vzpostavi spletno platformo za poročanje, da olajša komunikacijo med Komisijo in državami članicami ter spodbudi sodelovanje med državami članicami.
 1.  Za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti Komisija vzpostavi javno spletno platformo, da olajša komunikacijo med Komisijo in državami članicami ter spodbudi sodelovanje med državami članicami in javnosti omogoči dostop do informacij.
2.  Ko postane pripravljena za uporabo, države članice spletno platformo uporabljajo za predložitev poročil iz tega poglavja Komisiji.
 2.  Ko postane spletna platforma pripravljena za uporabo, jo države članice uporabljajo za predložitev poročil iz tega poglavja Komisiji. Države članice dajo ta poročila na voljo javnosti.
2a.  Komisija uporabi elektronsko platformo, da olajša dostop javnosti do osnutkov in dokončnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter nacionalnih dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij iz členov 3, 9 in 14.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Do 31. oktobra 2021 in potem vsako drugo leto Komisija na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku, drugih informacij, ki so predmet poročanja v skladu s to uredbo, kazalnikov in, kadar je na voljo, evropske statistike, oceni:
 1.  Do 31. oktobra 2021 in potem vsako drugo leto Komisija na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku, drugih informacij, ki so predmet poročanja v skladu s to uredbo, podatkov Evropske agencije za okolje, kazalnikov in, kadar je na voljo, evropske statistike, oceni:
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka a
(a)  napredek na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje tudi energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, zlasti z vidika preprečevanja vrzeli v ciljih Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost;
 (a)  napredek na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje tudi energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, zlasti z vidika preprečevanja vrzeli v ciljih Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost in po potrebi z vidika pregledanih podnebnih in energetskih ukrepov Unije, kot je določeno v členu 38;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka a (novo)
(aa)  napredek, ki je bil na ravni Unije dosežen v smeri diverzifikacije njenih energetskih virov in dobaviteljev energije in ki prispeva k popolnoma delujoči in trdni energetski uniji, temelječi na zanesljivi oskrbi, solidarnosti in zaupanju;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka b
(b)  napredek vsake države članice pri izpolnjevanju ciljev in prispevkov ter izvajanju politik in ukrepov iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
 (b)  napredek vsake države članice pri izpolnjevanju ciljev ter izvajanju politik in ukrepov iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  splošni učinek politik in ukrepov celovitih nacionalnih načrtov na delovanje podnebnih in energetskih ukrepov politike Unije, da bi pregledali nacionalno določene prispevke Unije in povečali ambicije v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma;
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  splošni učinek politik in ukrepov iz celovitih nacionalnih načrtov na delovanje EU ETS;
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka c (novo)
(cc)  točnost ocen držav članic glede vpliva prekrivajočih se nacionalnih politik in ukrepov na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v EU ETS, če takšnih ocen ni, ta vpliv sama oceni;
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija vnaprej napove kazalnike, ki jih namerava uporabiti pri teh ocenah.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri deležu energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije, in sicer na podlagi linearnega začrtanega poteka, ki se začne pri 20 % v letu 2020 in doseže vsaj 27 % v letu 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i).
 2.  Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri deležu energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije, in sicer na podlagi zavezujočega linearnega začrtanega poteka, ki se začne pri 20 % v letu 2020 in doseže vsaj 35 % v letu 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(ic).
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1
Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri skupnem doseganju največje porabe energije na ravni Unije v višini 1 321 Mtoe porabe primarne energije in 987 porabe končne energije v letu 2030, kot je navedeno v členu 6(1)(a).
 Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri skupnem doseganju največje porabe energije na ravni Unije v višini 1132 Mtoe porabe primarne energije in 849 Mtoe porabe končne energije v letu 2030, kot je navedeno v členu 6(1)(a).
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  preuči, ali je bil dosežen mejnik Unije za leto 2020 za porabo primarne energije, ki ne presega 1 483 Mtoe, in porabo končne energije, ki ne presega 1 086 Mtoe;
 (a)  oceni, ali posamezne države članice uspešno uresničujejo nacionalne zavezujoče cilje in ali je bil dosežen cilj Unije za leto 2020 za porabo primarne energije, ki ne presega 1483 Mtoe, in porabo končne energije, ki ne presega 1086 Mtoe;
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 5
5.  Do 31. oktobra 2019 in potem vsako četrto leto Komisija oceni izvajanje Direktive 2009/31/ES.
 črtano
Spremembi 175 in 307
Predlog uredbe
Člen 26
Člen 26
 Člen 26
Nadaljnje ukrepanje v primeru neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije in cilji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj
 Nadaljnje ukrepanje v primeru neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije in cilji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj
1.  V primeru, da razvoj politik v državi članici kaže neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije, Komisija na podlagi ocene iz člena 25 izda priporočila za navedeno državo članico na podlagi člena 28.
 1.  V primeru, da razvoj politik v državi članici kaže neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije in z dolgoročnimi cilji Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, Komisija na podlagi ocene iz člena 25 izda priporočila za navedeno državo članico na podlagi člena 28.
1a.  Država članica, ki namerava uporabiti prilagodljivost v skladu s členom 7 Uredbe (EU) .../... [o porazdelitvi tveganj], v načrt v skladu s členom 3 te uredbe vključi raven predvidene uporabe ter načrtovanih politik in ukrepov, da bi zahteve iz člena 4 Uredbe (EU) .../... [LULUCF] za obdobje 2021–2030 presegli do potrebne ravni.
2.  Komisija lahko izdaja mnenja o akcijskih načrtih, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 8(1) Uredbe [ ] [ESR].
 2.  Komisija lahko izdaja mnenja o akcijskih načrtih, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 in členom 8(1) Uredbe [ ] [ESR].
2a.  Komisija lahko začasno zamrzne možnost, da država članica prenese svoje dodeljene letne emisije na drugo državo članico.
2b.  Zaradi visokega potenciala globalnega segrevanja in relativno kratke razpolovne dobe metana v atmosferi Komisija preuči, kako bi na politike in ukrepe vplivalo sprejetje 20-letnega časovnega okvira za metan. Komisija preuči možnosti politike za hitro obravnavanje emisij metana in pripravi strategijo Unije za metan, pri čemer po potrebi upošteva cilje krožnega gospodarstva, prednost pa nameni emisijam metana, povezanim z energijo in odpadki.
2c.  Komisija – v letu 2027 za obdobje od leta 2021 do leta 2025, v letu 2032 pa za obdobje od leta 2026 do leta 2030 – poroča o skupnih emisijah in odvzemih toplogrednih plinov Unije za vsako obračunsko kategorijo zemljišč iz člena 2 Uredbe (EU) .../... [LULUCF], kar se izračuna kot vsota sporočenih emisij in odvzemov za obdobje, od katere se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih sporočenih emisij in odvzemov v Uniji v obdobju od leta 2000 do leta 2009. Komisija na podlagi ugotovitev iz poročila po potrebi poda predloge, s katerimi zagotovi celovitost skupnega cilja Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in njenega prispevka k ciljem v okviru Pariškega sporazuma.
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek -1 (novo)
-1.   Če Komisija na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 9 presodi, da cilji držav članic niso zadostni za skupno doseganje splošnih ciljev Unije glede obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti za leto 2030, lahko države članice, katerih cilji po njenem mnenju niso zadostni, zaprosi, naj zvišajo svoje ambicije, da bi zagotovili ustrezno raven skupnih ambicij.
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek -1 a (novo)
-1a.   Komisija na področju energije iz obnovljivih virov kot objektivna merila za oceno iz člena 12 uporablja okoliščine iz člena 5(1). Države članice, katerih cilj je pod ravnjo, ki izhaja iz uporabe formule, določene v Prilogi Ia, ustrezno povečajo svoj cilj.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Če Komisija na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in njihovih posodobitev na podlagi člena 12 sklene, da so cilji in prispevki nacionalnih načrtov ali njihovih posodobitev nezadostni za skupno uresničevanje ciljev energetske unije in, zlasti za prvo desetletno obdobje, ciljev unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, na ravni Unije sprejme ukrepe, da zagotovi skupno uresničevanje navedenih ciljev. Z vidika energije iz obnovljivih virov takšni ukrepi upoštevajo ravni ambicij prispevkov držav članic k ciljem Unije za leto 2030, ki so določeni v nacionalnih načrtih in njihovih posodobitvah.
 1.  Če Komisija na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi člena 12 sklene, da so cilji nacionalnih načrtov nezadostni, na ravni Unije sprejme ukrepe, da zagotovi skupno uresničevanje navedenih ciljev.
Brez poseganja v druge ukrepe se z vidika energije iz obnovljivih virov nacionalni cilji držav članic za leto 2030 v skladu s členom 3(2) in Prilogo Ia k Direktivi (EU) .../... [prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov] pregledajo do 31. decembra 2020.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Če na podlagi ocene iz člena 25(1)(b) Komisija sklene, da je doseženi napredek države članice pri izpolnjevanju ciljev in prispevkov ali izvajanju politik in ukrepov, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, nezadosten, za zadevno državo članico na podlagi člena 28 izda priporočila. Pri izdaji takšnih priporočil Komisija upošteva ambiciozna zgodnja prizadevanja države članice za prispevanje k cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030.
 2.  Če na podlagi ocene iz člena 25(1)(b) Komisija sklene, da je doseženi napredek države članice pri izpolnjevanju začrtanega poteka in ciljev ali izvajanju politik in ukrepov, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, nezadosten, za zadevno državo članico na podlagi člena 28 izda priporočila.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3
3.  Če na podlagi zbirne ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil držav članic o napredku na podlagi člena 25(1)(a), podprte z drugimi viri informacij, kot je ustrezno, Komisija sklene, da Unija tvega neizpolnjevanje ciljev energetske unije in, zlasti za prvo desetletno obdobje, ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030, lahko vsem državam članicam na podlagi člena 28 izda priporočila, da bi ublažila takšna tveganja. Komisija ob priporočilih sprejme, kot je ustrezno, ukrepe na ravni Unije, da zagotovi zlasti uresničevanje ciljev Unije za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost za leto 2030. Kar zadeva energijo iz obnovljivih virov, takšni ukrepi upoštevajo ambiciozna zgodnja prizadevanja držav članic za prispevanje k cilju Unije za leto 2030.
 3.  Če na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil držav članic o napredku ali če je to podprto z drugimi viri informacij, kot je ustrezno, v skladu s členom 25 Komisija sklene, da Unija tvega neizpolnjevanje ciljev energetske unije in, zlasti za prvo desetletno obdobje, ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030, vsem državam članicam na podlagi člena 28 izda priporočila, da bi ublažila takšna tveganja. Komisija pri izdaji takšnih priporočil upošteva raven ambicij držav članic glede ciljev Unije za leto 2030. Komisija ob priporočilih sprejme, kot je ustrezno, ukrepe na ravni Unije, da zagotovi zlasti uresničevanje ciljev Unije za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost za leto 2030. Takšni ukrepi upoštevajo ambiciozna zgodnja prizadevanja držav članic, zlasti od leta 2021 naprej, za prispevanje k ciljem Unije za leto 2030, raven izpolnjevanja nacionalnih ciljev in začrtanih poti držav članic, pa tudi prispevek za finančno platformo v skladu z odstavkom 4(c).
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Na področju energijske učinkovitosti lahko tovrstni dodatni ukrepi še posebej izboljšajo energijsko učinkovitost:
(a)  izdelkov v skladu z direktivama 2009/125/ES in 2010/30/EU;
(b)  stavb v skladu z direktivama 2010/31/EU in 2012/27/EU in
(c)  prometa.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če Komisija na podlagi svoje ocene na podlagi člena 25(1)(a) ugotovi, da utegne infrastrukturni projekt ovirati razvoj trdne energetske unije, poda predhodno oceno o skladnosti projekta z dolgoročnimi cilji notranjega trga energije, pri čemer posebej upošteva dolgoročni cilj, in vključi priporočila zadevni državi članici v skladu s členom 28. Komisija se lahko, preden poda oceno, posvetuje z drugimi državami članicami.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – uvodni del
Če na področju energije iz obnovljivih virov, brez poseganja v ukrepe na ravni Unije iz odstavka 3, Komisija na podlagi ocene iz člena 25(1) in (2) leta 2023 sklene, da linearni začrtani potek Unije iz člena 25(2) skupno ni dosežen, države članice do leta 2024 zagotovijo, da je vsaka nastajajoča vrzel zajeta v dodatnih ukrepih, kot so:
 Če na področju energije iz obnovljivih virov, brez poseganja v ukrepe na ravni Unije iz odstavka 3, Komisija na podlagi ocene iz člena 25(1) in (2) leta 2023 ugotovi, da država članica pri izpolnjevanju svojega nacionalnega cilja za leto 2030 ne napreduje dovolj, zlasti pa ne dosega svojih referenčnih točk v letih 2022, 2025 in 2027, kot je določeno v Prilogi Ia, zadevne države članice zagotovijo, da je vsako odstopanje od začrtanega poteka v enem letu zajeto v dodatnih ukrepih, kot so:
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – točka b a (novo)
(ba)   ukrepi za spodbujanje večjega deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na podlagi merila iz člena 4 Direktive (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES];
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – točka c
(c)  finančni prispevek za platformo za financiranje, vzpostavljeno na ravni Unije, za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, s katero neposredno ali posredno upravlja Komisija;
 (c)  prostovoljni finančni prispevek za platformo za financiranje, vzpostavljeno na ravni Unije, za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti tiste v interesu energetske unije, ki jo neposredno ali posredno upravlja Komisija;
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)   mehanizmi sodelovanja iz Direktive (EU) .../... [prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov];
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 2
Takšni ukrepi upoštevajo raven ambicij zgodnjih prispevkov zadevnih držav članic k cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030.
 Takšni ukrepi upoštevajo raven spoštovanja nacionalnih ciljev in začrtanega poteka v državah članicah za energijo iz obnovljivih virov.
Komisija po potrebi poleg ukrepov na nacionalni ravni sprejme ukrepe na ravni Unije, da zagotovi uresničitev zavezujočega linearnega začrtanega poteka Unije in zavezujočega cilja Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5
5.  Če na področju energijske učinkovitosti, brez poseganja v druge ukrepe na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, Komisija v letu 2023 na podlagi svoje ocene v skladu s členom 25(1) in (3) sklene, da je napredek pri skupnem doseganju cilja energijske učinkovitosti Unije iz prvega pododstavka člena 25(3) nezadosten, do leta 2024 sprejme dodatne ukrepe k tistim iz Direktive 2010/31/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0765] in Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016) 0761], da zagotovi izpolnitev zavezujočih ciljev energijske učinkovitosti Unije za leto 2030.
 5.  Če na področju energijske učinkovitosti, brez poseganja v druge ukrepe na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, Komisija v letu 2023 in nato vsaki dve leti na podlagi svoje ocene v skladu s členom 25(1) in (3) ugotovi, da država članica pri izpolnjevanju nacionalnega zavezujočega cilja in začrtanega poteka za leto 2030 ne napreduje dovolj, ta država članica do leta 2024 oziroma vsaki dve leti zatem zagotovi, da je vsaka nastajajoča vrzel v začrtani poti v enem letu zajeta v dodatnih ukrepih.
(a)  izdelkov na podlagi Direktive 2010/30/EU in Direktive 2009/125/ES;
(b)  stavb na podlagi Direktive 2010/31/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016) 0765] in Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
(c)  prometa.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Vsaka zadevna država članica iz odstavkov 4 ali 5 podrobno navede dodatne izvedene, sprejete in načrtovane ukrepe za zapolnitev vrzeli ter izpolnitev nacionalnih ciljev in začrtane poti za leto 2030 v okviru svojega poročila o napredku iz člena 15.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – točka b
(b)  v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem poročilu o napredku, pripravljenem v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, država članica predstavi, kako je bilo priporočilo v največji meri upoštevano in kako je bilo ali kako ga namerava izvesti. Za odstopanje od priporočila predloži utemeljitev;
 (b)  v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem poročilu o napredku, pripravljenem v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, država članica predstavi, kako je bilo priporočilo upoštevano in kako je bilo ali kako ga namerava izvesti. Za odstopanje od priporočila predloži razloge;
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – točka c
(c)  priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
 (c)  priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v skladu s členom 9(2) in v okviru evropskega semestra.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija nemudoma zagotovi, da so priporočila na voljo vsem državam članicam.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka j a (novo)
(ja)  splošno oceno napredka k popolni vključitvi načela, da je energijska učinkovitost na prvem mestu, in k poštenemu obravnavanju odjemalcev energije;
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka j b (novo)
(jb)  oceno napredka o konkurenčnosti;
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka j c (novo)
(jc)  napredek držav članic pri postopnem odpravljanju neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva do leta 2020;
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka k a (novo)
(ka)  finančno oceno stroškov, ki jih krije končni odjemalec električne energije, na podlagi kazalnikov za spremljanje dejanske porabe za pet razsežnosti energetske unije;
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
1.  Države članice do 1. januarja 2021 vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzete toplogredne pline iz dela 2 Priloge III k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.
 1.  Države članice do 1. januarja 2021 vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje v skladu z zahtevami Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzete toplogredne pline iz dela 2 Priloge III k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1
1.  Leta 2027 in 2032 Komisija izvede celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 23(3) te uredbe, z namenom spremljanja zmanjšanja ali omejitev emisij toplogrednih plinov držav članic na podlagi členov 4, 9 in 10 Uredbe [ ] [ESR] ter njihovega zmanjšanja emisij in izboljšanja odvzema po ponorih na podlagi členov 4 in 12 Uredbe [ ] [LULUCF] ter vseh ostalih ciljev zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov iz zakonodaje Unije. Države članice so v celoti vključene v ta proces.
 1.  Komisija izvede celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 23(3) te uredbe, z namenom spremljanja zmanjšanja ali omejitev emisij toplogrednih plinov držav članic na podlagi členov 4, 9 in 10 Uredbe [ ] [ESR] ter njihovega zmanjšanja emisij in izboljšanja odvzema po ponorih na podlagi členov 4 in 12 Uredbe [ ] [LULUCF] ter vseh ostalih ciljev zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov iz zakonodaje Unije. Države članice so v celoti vključene v ta proces.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6
6.  Podatki za posamezno državo članico, zapisani v registre, vzpostavljene v skladu s členom 11 Uredbe [ ] [ESR] en mesec po datumu preverjanju skladnosti z Uredbo [ ] [LULUCF] iz odstavka 5 tega člena, se uporabijo za preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR] za leto 2021 in 2026. Preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR] za vsako leto od 2022 do 2025 in od 2027 do 2030 se opravi na datum, ki je en mesec po datumu preverjanja skladnosti za prejšnje leto. To preverjanje vključuje spremembe takšnih podatkov zaradi uporabe prilagodljivosti s strani navedene države članice v skladu s členi 5, 6 in 7 Uredbe [ ] [ESR].
 6.  Podatki za posamezno državo članico, zapisani v registre, vzpostavljene v skladu s členom 11 Uredbe [ ] [ESR] en mesec po datumu preverjanju skladnosti z Uredbo [ ] [LULUCF] iz odstavka 5 tega člena, se uporabijo za preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR]. Preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR] za [leta v skladu s obdobjem skladnosti iz člena 9 Uredbe (EU) .../... ESR] se opravi na datum, ki je en mesec po datumu preverjanja skladnosti za prejšnje leto. To preverjanje vključuje spremembe takšnih podatkov zaradi uporabe prilagodljivosti s strani navedene države članice v skladu s členi 5, 6 in 7 Uredbe [ ] [ESR].
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Zadnje preverjanje skladnosti iz odstavka 6 tega člena je pregled zahtev v skladu s [členom 9a; rezerva za zgodnje ukrepanje] [ESR], ki ga opravi komisija po zahtevi države članice za uporabo rezerve. Po tovrstnem preverjanju se lahko spremenijo podatki za vse upravičene države članice, če so izpolnjene zahteve iz [člena 9a; rezerva za zgodnje ukrepanje] [ESR].
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – uvodni del
Evropska agencija za okolje Komisiji pomaga pri njenem delu v zvezi z razsežnostma za razogljičenje in energijsko učinkovitost pri izvajanju členov 14, 15, 16, 17, 18, 19, 23, 24, 25, 29, 30, 31, 32 in 34 v skladu s svojim letnim delovnim programom. To vključuje pomoč pri:
 Evropska agencija za okolje Komisiji pomaga pri njenem delu v zvezi z razsežnostma za razogljičenje in energijsko učinkovitost pri izvajanju členov 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 23, 24, 25, 29, 30, 31, 32 in 34 v skladu s svojim letnim delovnim programom. To vključuje pomoč pri:
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka j a (novo)
(ja)  pripravi okvirnega deleža obnovljivih virov energije pri končni porabi energije ter okvirni porabi primarne in končne energije v Uniji.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 37 – naslov
Odbor za energetsko unijo
 Odbor za energijo in podnebje
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga Odbor za energetsko unijo. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 in deluje v sektorskih skupinah, relevantnih za to uredbo.
 1.  Komisiji pri izvajanju te uredbe pomaga Odbor za energijo in podnebje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2
2.  Ta odbor nadomešča odbor, vzpostavljen s členom 8 Odločbe 93/389/EGS, členom 9 Odločbe 280/2004/ES in členom 26 Uredbe (EU) št. 525/2013. Sklici na odbor, vzpostavljen na podlagi navedenih pravnih aktov, se upoštevajo kot sklici na odbor, vzpostavljen s to uredbo.
 2.  Ne glede na odstavek 1 tega člena Komisiji v zvezi z izvajanjem členov 15, 17, 23, 31 in 32 te uredbe pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 525/2013.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1
Komisija do 28. februarja 2026 in potem vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o delovanju te uredbe, njenem prispevku k upravljanju energetske unije ter skladnosti določb iz te uredbe o načrtovanju, poročanju in spremljanju z drugo zakonodajo Unije ali prihodnjimi odločitvami v zvezi z UNFCCC ali Pariškim sporazumom. Komisija lahko predloži predloge, če je ustrezno.
 V šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu, ki naj bi ga leta 2018 sklicali v okviru UNFCCC, da bi ocenili skupna prizadevanja pogodbenic v zvezi z napredkom pri doseganju globalnega dolgoročnega cilja, in v šestih mesecih po svetovnem pregledu stanja leta 2023 ter pri naslednjih svetovnih pregledih Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o delovanju in izvajanju te uredbe, njenem prispevku k upravljanju energetske unije ter skladnosti določb iz te uredbe o načrtovanju, poročanju in spremljanju z drugo zakonodajo Unije ali prihodnjimi odločitvami v zvezi z UNFCCC ter o ustreznosti njenega prispevka k ciljem Pariškega sporazuma. Poročila po potrebi spremljajo predlogi za okrepitev ukrepanja Unije v zvezi s podnebjem in energijo.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 1 a (novo)
V šestih mesecih za tem, ko Unija predloži nov ali revidiran nacionalno določeni prispevek iz Pariškega sporazuma, Komisija po potrebi pripravi potrebne predloge za spremembo ustreznih pravnih aktov Unije.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 98/70/ES
Člen 7a – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka a
(2)  v tretjem pododstavku člena 7a(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
 črtano
„celotno količino vsake vrste dobavljenega goriva ali energije; ter“;
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2012/27/EU
Člen 18 – odstavek 1 – točka 1
(2)  v členu 18(1) s črta točka (e);
 črtano
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva (EU) 2015/652
Priloga I – del 2 – točke 2,3, 4 in 7
(1)  točke 2, 3, 4 in 7 v delu 2 Priloge I se črtajo;
 (1)  točki 2 in 7 v delu 2 Priloge I se črtata;
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Direktiva (EU) 2015/652
Priloga III – točka 1
„1. Države članice sporočijo podatke, navedene v točki 3. Sporočiti je treba podatke za vso gorivo in energijo, dana na trg v vsaki državi članici. Če je več biogoriv v mešanici s fosilnimi gorivi, se predložijo podatki za vsako posamezno biogorivo.“;
 „1. Države članice vsako leto sporočijo podatke, navedene v točki 3. Sporočiti je treba podatke za vso gorivo in energijo, dana na trg v vsaki državi članici. Če je več biogoriv v mešanici s fosilnimi gorivi, se predložijo podatki za vsako posamezno biogorivo.“;
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Direktiva (EU) št. 2015/652
Priloga III – točka 3
(b)  v točki 3 se črtata točki (e) in (f);
 črtano
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 49 a (novo)
Člen 49a
EGP
1.  V ... [šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Komisija predloži osnutek sklepa skupnega odbora o tej uredbi skupnemu odboru EGP, da lahko države EGP/Efte v celoti izvajajo določbe te uredbe, kar bi prispevalo k doseganju ciljev energetske unije.
2.  Ko se uredba vključi v EGP/Efto po sklepu skupnega odbora, se obveznosti držav članic nasproti drugim državam članicam v skladu s to uredbo razširijo tudi na države EGP/Efte, ki to uredbo izvajajo na svojem ozemlju.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 50 a (novo)
Člen 50a
Energetska skupnost
V ... [šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Komisija predlaga njeno vključitev v energetsko skupnost na podlagi člena 79 Pogodbe o ustanovitvi energetske skupnosti. Ko se uredba vključi z odločitvijo Sveta ministrov energetske skupnosti ter v skladu s spremembami po členu 24 Pogodbe o ustanovitvi energetske skupnosti, se obveznosti držav članic nasproti drugim državam članicam v skladu s to uredbo razširijo tudi na države članice energetske skupnosti, ki to uredbo izvajajo na svojem ozemlju.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 51
Člen 51
 Člen 51
Prehodne določbe
 Prehodne določbe
Z odstopanjem od člena 50 te uredbe, se člen 7 ter člen 17(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. 525/2013 še naprej uporabljata za poročila s podatki, ki se zahtevajo na podlagi navedenih členov za leta 2018, 2019 in 2020.
 Z odstopanjem od člena 50 te uredbe, se člen 7 ter člen 17(1)(a) in (d) Uredbe (EU) št. 525/2013 še naprej uporabljata za poročila s podatki, ki se zahtevajo na podlagi navedenih členov za leta 2018, 2019 in 2020.
Člen 11(3) Uredbe (EU) št. 525/2013 se še naprej uporablja v zvezi z drugim ciljnim obdobjem Kjotskega protokola.
Člen 19 Uredbe (EU) št. 525/2013 se še naprej uporablja za preglede podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2018, 2019 in 2020.
 Člen 19 Uredbe (EU) št. 525/2013 se še naprej uporablja za preglede podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2018, 2019 in 2020.
Člen 22 Uredbe (EU) št. 525/2013 se še naprej uporablja za poročanje, ki se zahteva na podlagi navedenega člena.
 Člen 22 Uredbe (EU) št. 525/2013 se še naprej uporablja za poročanje, ki se zahteva na podlagi navedenega člena.
Člen 26(1) Uredbe (EU) št. 525/2013 se še naprej uporablja za namen izvajanja členov 15, 17, 23, 31 in 32 te uredbe ter kjer je navedeno v drugih pravnih aktih Unije.
Sprememba 214
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 1 – točka 1.3 – točka iii
iii.  Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, in vključevanje civilne družbe
 iii.  Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, in vključevanje civilne družbe in splošne javnosti
Sprememba 215
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 1 – točka 1.4 – naslov
1.4.  Regionalno sodelovanje pri pripravi načrta
 1.4.  Makroregionalno in regionalno sodelovanje pri pripravi načrta
Sprememba 216
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 1 – točka 1.4 – točka ii
ii.  Pojasnilo, kako se regionalno sodelovanje upošteva v načrtu
 ii.  Pojasnilo, kako se makroregionalno in regionalno sodelovanje upošteva v načrtu
Sprememba 217
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.1. – naslov
2.1.1.  Emisije in odvzemi toplogrednih plinov (za načrt, ki pokriva obdobje od leta 2021 do 2030, cilj okvira do leta 2030 je najmanj 40-odstotno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov na ravni gospodarstva v primerjavi z letom 1990)1
 2.1.1.  Emisije in odvzemi toplogrednih plinov1
__________________
 __________________
1 Zagotoviti je treba skladnost z dolgoročnimi strategijami za nizke emisije v skladu s členom 14.
 1 Zagotoviti je treba skladnost z dolgoročnimi strategijami za nizke emisije v skladu s členom 14.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.1. – točka i a (novo)
ia.  Začrtani poteki države članice od leta 2021 dalje za vzdrževanje in povečanje odvzemov ogljika po ponorih, ki je v skladu s Pariškim sporazumom;
Sprememba 219
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.1. – točka ii
ii.  Če je ustrezno, drugi splošni in posamezni nacionalni cilji, skladni z obstoječimi dolgoročnimi strategijami za nizke emisije. Če je ustrezno, drugi splošni in posamezni cilji, vključno s sektorskimi cilji in cilji prilagajanja
 ii.  Drugi splošni in posamezni cilji, skladni s Pariškim sporazumom in dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami. Če je ustrezno, drugi splošni in posamezni cilji, vključno s sektorskimi cilji in cilji prilagajanja
Sprememba 220
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.2. – točka i
i.  Načrtovani delež energije iz obnovljivih virov države članice v bruto porabi končne energije v letu 2030 kot njen nacionalni prispevek k zavezujočemu cilju na ravni EU najmanj 27 % v letu 2030
 i.  Nacionalni cilj države članice za delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije v letu 2030.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.2. – točka iii
iii.  Začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2021 do 2030 v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa
 iii.  Začrtani potek države članice za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od leta 2021 do 2030 v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa (porazdeljen med cestni, železniški in zračni)
Sprememba 222
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.2. – točka iv
iv.  Začrtani potek po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih država članica namerava uporabiti, da realizira skupne in sektorske predividene poteke za energijo iz obnovljivih virov od leta 2021 do 2030, vključno s pričakovano bruto porabo končne energije po posamezni tehnologiji in sektorju v Mtoe in skupno načrtovano nameščeno zmogljivostjo (razdeljeno na novo zmogljivost in nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo) po posamezni tehnologiji in sektorju v MW
 iv.  Začrtani potek po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih država članica namerava uporabiti, da realizira skupne in sektorske predvidene poteke za energijo iz obnovljivih virov od leta 2021 do 2030, vključno s pričakovano bruto porabo končne energije po posamezni tehnologiji in sektorju v Mtoe in skupno načrtovano neto nameščeno zmogljivostjo (razdeljeno na novo zmogljivost in nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo) po posamezni tehnologiji in sektorju v MW
Sprememba 223
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.2. – točka v
v.  Začrtani potek povpraševanja po bioenergiji, razčlenjeno na toploto, elektriko in promet, ter predvideni potek oskrbe z biomaso prek surovin, domača proizvodnja v primerjavi z uvozom Za gozdno biomaso ocena njenega vira in vpliva na ponor LULUCF
 v.  Začrtani potek povpraševanja države članice po bioenergiji, razčlenjeno na toploto, elektriko in promet, ter predvideni potek oskrbe z biomaso prek surovin, domača proizvodnja v primerjavi z uvozom. Za gozdno biomaso ocena njenega vira in vpliva na ponor LULUCF
Sprememba 224
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.2. – točka v a (novo)
va.  Delež države članice in začrtani potek ter cilji za energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, skupnosti za vire energije in samoporabniki v letu 2030 ter začrtani potek od leta 2021 do leta 2030, vključno s pričakovano končno bruto porabo energije.
Sprememba 225
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.1 – točka 2.1.2. – točka vi
vi.  Če je ustrezno, drugi nacionalni začrtani poteki in cilji, vključno z dolgoročnimi ali sektorskimi (npr. delež naprednih biogoriv, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbah, energija iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, energetske skupnosti in samoporabniki)
 vi.  Če je ustrezno, drugi nacionalni začrtani poteki in cilji, vključno z dolgoročnimi ali sektorskimi (npr. delež naprednih biogoriv, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbah, energija, proizvedena iz mulja, pridobljenega s čiščenjem odpadnih voda)
Sprememba 226
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.2 – točka i
i.  Okvirni prispevek nacionalne energijske učinkovitosti k doseganju zavezujočega cilja 30-odstotne energijske učinkovitosti Unije v letu 2030 iz člena 1(1) in člena 3(4) Direktive 2012/27/EU [različica kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], bodisi na podlagi porabe primarne ali končne energije, prihranka primarne ali končne energije ali energijske intenzivnosti; izražen v smislu absolutne ravni porabe primarne energije in porabe končne energije v letih 2020 in 2030, z linearnim začrtanim potekom za ta prispevek od leta 2021 naprej; vključno s temeljno metodologijo in uporabljenimi pretvorbenimi faktorji
 i.   Zavezujoči cilj države članice za energijsko učinkovitost Unije v letu 2030 iz člena 1(1), člena 3(4) Direktive 2012/27/EU [različica kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], izražen v smislu absolutne ravni porabe primarne energije in porabe končne energije v letih 2020 in 2030, z linearnim začrtanim potekom za ta cilj od leta 2021 naprej; vključno s temeljno metodologijo in uporabljenimi pretvorbenimi faktorji
Sprememba 227
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.2 – točka ii
ii.  Skupni prihranek energije, dosežen v obdobju 2021–2030, v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU glede obveznosti v zvezi s prihranki energije [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] o sistemih obveznosti energijske učinkovitosti
 ii.  Skupni dodatni prihranek energije, dosežen v obdobju 2021–2030 in naslednjih obdobjih, v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU glede obveznosti v zvezi s prihranki energije [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] o sistemih obveznosti energijske učinkovitosti
Sprememba 228
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.2 – točka iii
iii.  Cilji za dolgoročno prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in poslovnih stavb (tako javnih kot zasebnih)
 iii.  Cilji za leti 2030 in 2040 za dolgoročno prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in poslovnih stavb (tako javnih kot zasebnih) v skladu s ciljem za leto 2050 – razogljičen stavbni fond s skoraj ničelno porabo energije
Sprememba 229
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.2 – točka iv
iv.  Skupna tlorisna površina, ki jo je treba prenoviti, ali enakovredni prihranek energije, ki ga je treba doseči od leta 2021 do leta 2030 skladno s členom 5 Direktive 2012/27/EU glede stavb javnih organov kot zgleda
 iv.  Skupna tlorisna površina, ki jo je treba prenoviti, in ustrezni prihranki energije ali enakovredni prihranek energije, ki ga je treba doseči od leta 2021 do leta 2030 skladno s členom 5 Direktive 2012/27/EU glede stavb javnih organov kot zgleda
Sprememba 230
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.3 – točka i
i.  Nacionalni cilji glede večje diverzifikacije virov energije in dobave iz tretjih držav, skladiščenja in prilagajanja odjema
 i.  Nacionalni cilji glede večje diverzifikacije virov energije in dobave iz tretjih držav, uporabe ukrepov za varčevanje z energijo, skladiščenja in prilagajanja odjema
Sprememba 231
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.3 – točka ii
ii.  Nacionalni cilji glede zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav
 ii.  Nacionalni cilji glede zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije iz fosilnih goriv (nafta, premog in plin) ter po potrebi iz tretjih držav
Sprememba 232
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.3 – točka iv
iv.  Nacionalni cilji glede razvoja domačih virov energije (predvsem energije iz obnovljivih virov)
 iv.  Nacionalni cilji glede povečanja prožnosti nacionalnega energetskega sistema
Sprememba 233
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.4 – točka 2.4.1 – točka i
i.  Raven elektroenergetske povezanosti, ki je cilj države članice za leto 2030, glede na cilj Evropskega sveta iz oktobra 2014
 i.   Raven elektroenergetske povezanosti, ki je cilj države članice za leto 2030 in znaša najmanj 15 %, ob upoštevanju cilja 10-odstotne medsebojne povezanosti do leta 2020
Sprememba 234
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.4 – točka 2.4.2 – točka i
i.  Ključni nacionalni cilji za infrastrukturo za prenos energije in plina, ki so potrebni za doseganje splošnih in posameznih ciljev iz katere koli razsežnosti strategije za energetsko unijo
 i.  Ključni nacionalni cilji za infrastrukturo za prenos in distribucijo energije in plina ter njeno posodobitev, ki so potrebni za doseganje splošnih in posameznih ciljev iz katere koli razsežnosti strategije za energetsko unijo, navedene v točki 2
Sprememba 235
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.4 – točka 2.4.3 – točka i
i.  Nacionalni cilji, povezani z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot sta povezovanje in spajanje trgov, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev
 i.  Nacionalni cilji, povezani z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot sta povečanje prilagodljivosti sistema, povezovanje in spajanje trgov, pametna omrežja, združevanje, prilagajanje odjema, skladiščenje, razpršena proizvodnja, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa, cenovni signali v realnem času, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev
Sprememba 236
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.4 – točka 2.4.3 – točka i a (novo)
ia.  Nacionalni cilji, povezani z nediskriminatornim deležem energije iz obnovljivih virov, prilagajanjem odjema in skladiščenja, vključno z združevanjem, na vseh energetskih trgih in s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev;
Sprememba 237
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.4 – točka 2.4.3 – točka i b (novo)
ib.  Nacionalni cilji glede zagotavljanja udeležbe odjemalcev v energetskem sistemu ter koristi lastne proizvodnje in novih tehnologij, vključno s pametnimi števci;
Sprememba 238
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.4 – točka 2.4.3 – točka iii
iii.  Nacionalni cilji za zaščito odjemalcev energije in izboljšanje konkurenčnosti maloprodajnega trga energije
 iii.  Nacionalni cilji za zaščito odjemalcev energije, povečanje preglednosti, spodbujanje menjave ponudnika in izboljšanje konkurenčnosti maloprodajnega trga energije
Sprememba 240
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.5 – točka i
i.  Nacionalni cilji in cilji glede financiranja javnih in zasebnih raziskav in inovacij, povezanih z energetsko unijo, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev, kjer je primerno; odražajo prednostne naloge strategije za energetsko unijo in načrta SET
 i.  Nacionalni cilji in cilji glede financiranja javne podpore za raziskave in inovacije, povezane z energetsko unijo, in njen pričakovani učinek vzvoda na zasebne raziskave, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev, kjer je primerno; odražajo prednostne naloge strategije za energetsko unijo in načrta SET
Sprememba 241
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 2 – točka 2.5 – točka ii
ii.  Kjer je primerno, nacionalni cilji, vključno z dolgoročnimi cilji (2050) za uvedbo nizkoogljičnih tehnologij, vključno z razogljičenjem energijsko in ogljično intenzivnih industrijskih sektorjev ter, če je primerno, za povezano infrastrukturo za prevoz in skladiščenje ogljika
 ii.  Nacionalni cilji do leta 2050 v zvezi s spodbujanjem trajnostnih tehnologij
Sprememba 242
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.1
3.1.1  Emisije in odvzemi toplogrednih plinov (za načrt, ki pokriva obdobje od leta 2021 do 2030, cilj okvira do leta 2030)
 3.1.1  Emisije in odvzemi toplogrednih plinov
i.  Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi [ ] [ESR], iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo [ ] [LULUCF ], ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzema z razvojem dolgoročne vizije in ciljem postati nizkoogljično gospodarstvo s 50-letno perspektivo ter doseči ravnovesje med emisijami in odvzemi v skladu s Pariškim sporazumom
 i.  Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi [ ] [ESR], iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo [ ] [LULUCF ] in začrtani potek za vzdrževanje in povečanje odvzemov ogljika po ponorih iz točke 2.1.1, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzema z razvojem dolgoročne vizije in ciljem doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 ter kmalu zatem negativne emisije v skladu s Pariškim sporazumom
ii.  Regionalno sodelovanje na tem področju
 ii.  Regionalno sodelovanje na tem področju
iii.  Brez poseganja v veljavnost pravil o državni pomoči, finančni ukrepi, vključno s podporo EU in uporabo sredstev EU, na tem področju na nacionalni ravni
 iii.  Brez poseganja v veljavnost pravil o državni pomoči, finančni ukrepi, vključno s podporo EU in uporabo sredstev EU, na tem področju na nacionalni ravni
Sprememba 243
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.2 – točka i
i.  Politike in ukrepi za doseganje nacionalnega prispevka k zavezujočemu cilju na ravni EU do leta 2030 za energijo iz obnovljivih virov in začrtane poteke, predstavljene v točki 2.1.2, vključno z ukrepi, značilnimi za posamezne sektorje in tehnologije6
 i.  Politike in ukrepi za doseganje nacionalnega cilja do leta 2030 in zavezujočega cilja na ravni EU do leta 2030 za energijo iz obnovljivih virov in začrtane poteke, predstavljene v točki 2.1.2, vključno z ukrepi, značilnimi za posamezne sektorje in tehnologije6
__________________
 __________________
6 Države članice pri načrtovanju teh ukrepov upoštevajo konec življenjske dobe obratov in potencial za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo.
 6 Države članice pri načrtovanju teh ukrepov upoštevajo konec življenjske dobe obratov in potencial za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo.
Sprememba 244
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.2 – točka iii
iii.  Posebni ukrepi o finančni podpori, vključno s podporo EU in uporabo sredstev EU, za spodbujanje proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa
 iii.  Posebni nacionalni ukrepi o finančni podpori in fiskalni ukrepi, vključno s podporo EU in uporabo sredstev EU, za spodbujanje proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa
Sprememba 245
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.2 – točka iv
iv.  Posebni ukrepi za uvedbo točke „vse na enem mestu“, racionalizacijo upravnih postopkov, zagotavljanje informacij in usposabljanja ter krepitev vloge samoporabnikov in energetskih skupnosti
 iv.  Posebni ukrepi za odpravo pretirano obremenjujočih stroškov in ovir za uporabo obnovljivih virov energije in uvedbo točke „vse na enem mestu“, racionalizacijo upravnih postopkov, zagotavljanje informacij in usposabljanja. Pričakovani učinek v smislu sprostitve novih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov
Sprememba 246
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.2 – točka iv a (novo)
iva.  Posebni ukrepi, s katerimi se potrošnikom podeli pravica in se jih spodbuja, da postanejo samoporabniki energije iz obnovljivih virov, ki posamično ali skupaj proizvajajo, shranjujejo, porabljajo in prodajajo svojo energijo iz obnovljivih virov, ter pričakovani učinek v smislu spodbujenih novih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov
Sprememba 247
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.2 – točka vi a (novo)
via.  Drugi načrtovani ali sprejeti ukrepi za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, kar vključuje zlasti, vendar ni omejeno na:
(a)  ukrepe za zagotovitev, da bodo vse javne uprave (nacionalne, regionalne ali lokalne) v svoje dejavnosti vključile porabo energije iz obnovljivih virov;
(b)  določbe, vključene v okvir zakonodaje o javnih naročilih, katerih namen je zagotoviti, da bodo javne uprave (nacionalne, regionalne in lokalne) vključile merila za oddajo zelenih javnih naročil za namene spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije pri pravnih subjektih, ki nameravajo z njimi skleniti pogodbo, ne glede na proizvod ali storitev, na katero se javno naročilo nanaša;
(c)  določbe o uporabi obnovljivih virov energije kot pogoj za dodelitev javnih subvencij ali podpore, kadar je to primerno.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.1 – točka 3.1.3 – točka iv a (novo)
iva.  Nacionalne politike, časovni načrti in ukrepi, predvideni za postopno opuščanje posrednih in neposrednih subvencij za fosilna goriva do leta 2020
Sprememba 249
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.2 – uvodni del
Načrtovane politike, ukrepi in programi za doseganje okvirnega nacionalnega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev, predstavljenih v točki 2.2, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energijske učinkovitosti stavb, zlasti glede:
 Načrtovane politike, ukrepi in programi za doseganje zavezujočega nacionalnega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev, predstavljenih v točki 2.2, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energijske učinkovitosti stavb, zlasti glede:
Sprememba 250
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.2 – točka ii
ii.  dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in poslovnih stavb (tako javnih kot zasebnih)7, vključno s politikami in ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove in postopne temeljite prenove;
 ii.  dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (tako javnih kot zasebnih)7, vključno s politikami in ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove in postopne temeljite prenove ter tistimi, ki so usmerjeni na najmanj uspešen stavbni fond in energijsko revna gospodinjstva;
__________________
 __________________
7 V skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0765].
 7 V skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0765].
Sprememba 251
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.2 – točka iv
iv.  drugih načrtovanih politik, ukrepov in programov za doseganje okvirnega nacionalnega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev, predstavljenih v točki 2.2 (na primer ukrepi za spodbujanje zgleda javnih stavb in energijsko učinkovito javno naročanje, ukrepi za spodbujanje energetskih pregledov in sistemov upravljanja z energijo9, ukrepi za obveščanje in usposabljanje porabnikov10 in drugi ukrepi za spodbujanje energijske učinkovitosti11);
 iv.  drugih načrtovanih politik, ukrepov in programov za doseganje zavezujočega nacionalnega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev, predstavljenih v točki 2.2 (na primer ukrepi za spodbujanje zgleda javnih stavb in energijsko učinkovito javno naročanje, ukrepi za spodbujanje energetskih pregledov in sistemov upravljanja z energijo9, ukrepi za obveščanje in usposabljanje porabnikov10 in drugi ukrepi za spodbujanje energijske učinkovitosti11);
__________________
 __________________
9 V skladu s členom 8 Direktive 2012/27/EU.
 9 V skladu s členom 8 Direktive 2012/27/EU.
10 V skladu s členoma 12 in 17 Direktive 2012/27/EU.
 10 V skladu s členoma 12 in 17 Direktive 2012/27/EU.
11 V skladu s členom 19 Direktive 2012/27/EU.
 11 V skladu s členom 19 Direktive 2012/27/EU.
Sprememba 252
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.2 – točka iv a (novo)
iva.  Opis politik in ukrepov za spodbujanje vloge lokalnih energetskih skupnosti pri prispevanju k izvajanju politik in ukrepov iz točk i, ii, iii in iv
Sprememba 253
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.4 – točka 3.4.3 – točka ii
ii.  Ukrepi za povečanje prožnosti energetskega sistema glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov, vključno z izvedbo spajanja trgov znotraj dneva in uvedbo čezmejnih izravnalnih trgov
 ii.  Ukrepi za povečanje prožnosti energetskega sistema glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov, vključno z izvedbo spajanja trgov znotraj dneva in uvedbo čezmejnih izravnalnih trgov, uvajanje pametnih omrežij in shranjevanja, rast prilagajanja odjema in razpršene proizvodnje ter prilagoditev oblikovanja cen, tudi prek cenovnih signalov v realnem času
Sprememba 254
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.4 – točka 3.4.3 – točka ii a (novo)
iia.  Ukrepi za zagotovitev nediskriminatornega deleža energije iz obnovljivih virov, prilagajanja odjema in shranjevanja, vključno z združevanjem na vseh energetskih trgih
Sprememba 255
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.4 – točka 3.4.3 – točka iii
iii.  Ukrepi za zagotavljanje prednostnega dostopa in dispečiranja električne energije iz obnovljivih virov energije ali soproizvodnje z visokim izkoristkom ter preprečevanje omejevanja prenosa ali ponovnega dispečiranja te električne energije18
 iii.  Ukrepi v zvezi s prilagoditvijo pravil in praks glede delovanja sistema, da se poveča njegova prožnost; ukrepi v zvezi z uporabo pravil glede dispečiranja, ki služijo doseganju nacionalnih ciljev glede obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov; ukrepi v zvezi z uporabo pravil za zmanjševanje in nadomeščanje ponovnega dispečiranja in omejevanja prenosa energije iz obnovljivih virov; ukrepi za spodbujanje združevanja18
__________________
 __________________
18 V skladu s [prenovljeno Direktivo 2009/72/ES, kot je predlagano s COM(2016)0864, in prenovljeno Uredbo (ES) št. 714/2009, kot je predlagano s COM(2016)0861].
 18 V skladu s [prenovljeno Direktivo 2009/72/ES, kot je predlagano s COM(2016)0864, in prenovljeno Uredbo (ES) št. 714/2009, kot je predlagano s COM(2016)0861].
Sprememba 256
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek A – odstavek 3 – točka 3.5 a (novo)
3.5a.  Načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“
Opis, kako se v razsežnostih, politikah in ukrepih upošteva načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“
Sprememba 257
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 4 – točka 4.4 – točka i
i.  Trenutna mešanica virov energije, domači viri energije, odvisnost od uvoza, vključno z zadevnimi tveganji
 i.  Trenutna mešanica virov energije, domači viri energije, vključno s prilagajanjem odjema, odvisnost od uvoza, vključno z zadevnimi tveganji
Sprememba 258
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 4 – točka 4.6 – točka iii a (novo)
iiia. Sedanja raven nacionalnih subvencij za fosilna goriva
Sprememba 259
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 4 – točka 4.6 – točka iv
iv.  Projekcije razvoja dogodkov iz točk i. do iii. z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030)
 iv.  Projekcije razvoja dogodkov iz točk i. do iiia. z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030)
Sprememba 260
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 4 – točka 4.6 a (novo)
4.6a.  Načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“
Opis, kako se v razsežnostih, politikah in ukrepih upošteva načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“
Sprememba 261
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – naslov
5.  OCENA UČINKA NAČRTOVANIH POLITIK IN UKREPOV29
 5.  OCENA UČINKA NAČRTOVANIH POLITIK, UKREPOV IN NALOŽBENIH STRATEGIJ29
__________________
 __________________
29 Načrtovane politike in ukrepi so možnosti, o katerih se razpravlja in za katere obstaja realna možnost sprejetja in izvedbe po datumu predložitve nacionalnega načrta. Posledične projekcije iz oddelka 5.1.i torej vključujejo ne le izvedene in sprejete politike in ukrepe (projekcije z obstoječimi politikami in ukrepi), temveč tudi načrtovane politike in ukrepe.
 29 Načrtovane politike in ukrepi so možnosti, o katerih se razpravlja in za katere obstaja realna možnost sprejetja in izvedbe po datumu predložitve nacionalnega načrta. Posledične projekcije iz oddelka 5.1.i torej vključujejo ne le izvedene in sprejete politike in ukrepe (projekcije z obstoječimi politikami in ukrepi), temveč tudi načrtovane politike in ukrepe.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – točka 5.1
5.1.  Učinki načrtovanih politik in ukrepov, opisanih v oddelku 3, na energetski sistem in emisije toplogrednih plinov in njihov odvzem, vključno s primerjavo s projekcijami z obstoječimi politikami in ukrepi (kot so opisane v oddelku 4).
 5.1.  Učinki načrtovanih politik, ukrepov in naložbenih strategij, opisanih v oddelku 3, na energetski sistem in emisije toplogrednih plinov in njihov odvzem, vključno s primerjavo s projekcijami z obstoječimi politikami in ukrepi (kot so opisane v oddelku 4).
Sprememba 263
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – točka 5.1 – točka ii
ii.  Ocena vzajemnega delovanja politik (med obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike ter med obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti) vsaj do zadnjega leta obdobja, ki ga pokriva načrt.
 ii.  Ocena vzajemnega delovanja politik (med obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike ter med obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti) vsaj do zadnjega leta obdobja, ki ga pokriva načrt, zlasti za vzpostavitev globokega razumevanja učinka politik energijske učinkovitosti/prihranka energije na določanje velikosti energetskega sistema in za zmanjšanje tveganja nasedlih naložb v oskrbo z energijo.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – točka 5.1 – točka ii a (novo)
iia.  Ocena interakcije med obstoječimi in načrtovanimi nacionalnimi politikami in ukrepi ter ukrepi na področjih podnebja in energetike
Sprememba 265
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – točka 5.2 a (novo)
5.2a.  Zdravje in dobro počutje
i.  Posledice za kakovost zraka in s tem povezani učinki na zdravje
ii.  Drugi učinki na zdravje in dobro počutje (npr. onesnaževanje vode, onesnaževanje s hrupom in druge vrste onesnaževanja, razmah hoje in kolesarjenja, prevoz na delo ali druge spremembe v načinu prevoza itd.)
Sprememba 266
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – točka 5.2 b (novo)
5.2b.  Vplivi na okolje
i.  Podrobnosti strateške okoljske presoje ali presoje vplivov na okolje, povezane s strategijo ali nacionalnimi načrti;
ii.  Vidiki, povezani z vodo, npr. povpraševanje po njej ali njeno pridobivanje (ob upoštevanju podnebnih sprememb v prihodnje), učinki hidroenergije in energije plimovanja na vodne ali morske habitate itd.;
iii.  Okoljski (in podnebni) učinki povečane uporabe energije iz biomase (biogorivo iz poljščin, gozdna biomasa itd.) ter odnos do strategije za odvzeme v sektorju rabe zemljišč.
Sprememba 267
Predlog uredbe
Priloga I – del 1 – oddelek B – odstavek 5 – točka 5.2 c (novo)
5.2c.  Naložbeni učinki
i.  obstoječi naložbeni tokovi;
ii.  predpostavke o naložbah v prihodnosti, povezane z vsako od načrtovanih politik in ukrepov, vključno s profilom tveganja načrtovanih politik in ukrepov;
iii.  sektorski ali tržni dejavniki tveganja ali ovire v nacionalnem (ali makroregionalnem) okviru;
iv.  analiza dodatne javnofinančne podpore ali sredstev za zapolnitev ugotovljenih vrzeli, prepoznanih pod (iii);
v.  kvalitativna ocena zaupanja vlagateljev, vključno s prepoznavnostjo nabora projektov ter uspešnostjo ali privlačnostjo naložbenih priložnosti;
vi.  primerjava rezultatov predhodnega leta s predpostavkami za prihodnost, vključno z vsebinskimi dejavniki, s katerimi se soočajo vlagatelji.
Sprememba 294rev
Predlog uredbe
Priloga I a (novo)
Priloga Ia
NACIONALNI ZAČRTANI POTEKI ZA DELEŽE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V BRUTO KONČNI PORABI ENERGIJE MED LETOMA 2020 IN 2030
Začrtani potek iz drugega pododstavka člena 4(a)(2) je sestavljen iz naslednjih referenčnih točk:
S2020 + 0,20 (S2030 – S2020), kot povprečje za dvoletno obdobje 2021–2022;
S2020 + 0,45 (S2030 – S2020), kot povprečje za obdobje 2023–2025; ter
S2020 + 0,70 (S2030 – S2020), kot povprečje za obdobje 2025–2027;
pri čemer je:
S2020 = cilj za to državo članico leta 2020 v skladu s členom 3 in Prilogo I – delom A Direktive .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagana v dokumentu COM(2016)0767]
in
S2030 = cilj za to državo članico leta 2030.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Priloga II – točka 1 – točka b
(b)  količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz, se izključi iz izračuna [v ktoe];
 (b)   morebitna količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz, se izključi iz izračuna [v ktoe];
Sprememba 271
Predlog uredbe
Priloga II – točka 1 – točka c
(c)  količina proizvedene energije za lastno rabo se izključi iz izračuna [v ktoe];
 (c)  morebitna količina proizvedene energije za lastno rabo se izključi iz izračuna [v ktoe];
Sprememba 272
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka f – uvodni del
(f)  uporaba izvzetij (b), (c), (d) in (e) iz člena 7(2) in (3) Direktive 2012/27/EU:
 (f)  količina prodane energije ali količina prihrankov energije [v ktoe], ki sta izvzeti v skladu s členom 7(2) in (3) Direktive 2012/27/EU;
Sprememba 274
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka f – točka ii
(ii)  prihranki energije [v ktoe] doseženi v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije v skladu s točko (c),
 črtano
Sprememba 275
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka f – točka iii
(iii)  prihranki energije [v ktoe], ki izhajajo iz posameznih ukrepov, ki se po novem izvajajo od 31. decembra 2008 in še vedno učinkujejo leta 2020 ter pozneje, ter v skladu s točko (d);
 črtano
Sprememba 276
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka f – točka iv
(iv)  količina energije, proizvedene na stavbah ali v njih za lastno rabo kot rezultat ukrepov politike za spodbujanje novih obratov s tehnologijami za obnovljive vire energije v skladu s točko (e) [v ktoe];
 črtano
Sprememba 277
Predlog uredbe
Priloga II a (novo)
Priloga IIa
SPLOŠNI OKVIR ZA DOLGOROČNE PODNEBNE IN ENERGETSKE STRATEGIJE
1.  OKVIR IN POSTOPEK ZA OBLIKOVANJE STRATEGIJE
1.1.  Povzetek
1.2.  Ozadje
1.2.1.  Nacionalni, evropski in mednarodni okvir politik za dolgoročne strategije
1.2.2.  Pravni okvir
1.3.  Posvetovanje
1.3.1.  Posvetovanje z javnostjo in deležniki (nacionalni parlament, lokalni, regionalni, javni in drugi ustrezni deležniki)
1.3.2.  Posvetovanje z drugimi državami članicami, tretjimi državami in institucijami EU
2.  DOLGOROČNE PODNEBNE IN ENERGETSKE STRATEGIJE
2.1.  SKUPNO ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN IZBOLJŠANJE ODVZEMA PO PONORIH
2.1.1.  Ogljični proračun do leta 2100 v skladu s Pariškim sporazumom
2.1.2.  Začrtan stroškovno učinkovit potek za ničelne neto emisije toplogrednih plinov – do leta 2050 in negativne emisije kmalu potem
2.1.3.  Nacionalni cilj za leto 2030 in mejniki do najmanj leta 2040 in leta 2050, usklajeni z začrtanim potekom iz točke 2.1.2.
2.1.4.  Mednarodna razsežnost
2.1.5.  Dolgoročni cilji prilagajanja
2.2.  ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV
2.2.1.  Začrtani potek za uresničitev energetskega sistema, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije v bruto končni porabi energije – do leta 2050
2.2.2.  Nacionalni cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije leta 2030 in mejniki vsaj za leta 2035, 2040 in 2045, usklajeni z začrtanim potekom iz točke 2.2.2.
2.3.  ENERGIJSKA UČINKOVITOST
2.3.1.  Začrtani potek za uresničitev najbolj energijsko učinkovitega gospodarstva do leta 2050 v skladu s cilji, navedenimi v točkah 2.1.2. in 2.2.1.
2.3.2.  Nacionalni cilj za energijsko učinkovitost, izražen v absolutni ravni porabe primarne energije in porabi končne energije leta 2030 ter mejniki za leta 2035, 2040 in 2045
3.  SEKTORSKE STRATEGIJE
3.1.  Energetski sistem
3.1.1.  Verjetno povpraševanje v prihodnje, po nosilcu energije
3.1.2.  Verjetna zmogljivost oskrbe v prihodnje, vključno s centraliziranim in porazdeljenim shranjevanjem, po tehnologiji
3.1.3.  Načrtovana ali verjetna krivulja ali obseg emisij v prihodnje
3.1.4.  Opis glavnih gonil za energijsko učinkovitost, prožnost na strani povpraševanja in porabo energije ter njihov razvoj od leta 2021 in pozneje
3.1.5.  Osnutek politik in ukrepov, predvidenih za uresničitev energetskega sistema z obnovljivimi viri energije iz člena 2.2.1 v bruto končni porabi energije in najbolj energijsko učinkovitega in prožnega gospodarstva do leta 2050, vključno z začrtanimi poteki po tehnologiji
3.2.  Industrija
3.2.1.  Pričakovani začrtani potek emisij po sektorju in virih za oskrbo z energijo
3.2.2.  Možnosti ali pristopi politike za razogljičenje in obstoječi cilji, načrti ali strategije, vključno z elektrifikacijo, alternativnimi gorivi, ukrepi za energijsko učinkovitost itd.
3.3.  Stavbe
3.3.1.  Pričakovano povpraševanje po energiji v stavbah, razčlenjeno po kategoriji stavbe, vključno s poslovnimi, stanovanjskimi in javnimi stavbami
3.3.2.  Prihodnji viri oskrbe z energijo
3.3.3.  Možnosti za zmanjšanje povpraševanja po energiji prek prenove obstoječih stavb in s tem povezane družbene, gospodarske in okoljske koristi
3.3.4.  Ukrepi politike za spodbujanje prenove obstoječega stavbnega fonda
3.4.  Promet
3.4.1.  Pričakovane emisije in viri energije po načinu prevoza (npr. osebna in kombinirana vozila, težka gospodarska vozila, ladijski sektor, letalstvo, železnice)
3.4.2.  Možnosti ali pristopi politike za razogljičenje
3.5.  Kmetijstvo ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF)
3.5.1.  Sedanje emisije po vseh virih in posameznem toplogrednem plinu
3.5.2.  Možnosti in ukrepi politike zmanjšanja emisij za ohranjanje in povečanje ponorov, vključno z nacionalnimi cilji
3.5.3.  Povezave s kmetijskimi politikami in politikami za razvoj podeželja
3.6.  Sestavine medsektorske strategije in drugi ustrezni sektorji
4.  FINANCIRANJE
4.1.  Ocene potrebnih naložb
4.2.  Politike in ukrepi za uporabo javnih sredstev in spodbujanje zasebnih naložb
4.3.  Strategije za povezane raziskave, razvoj in inovacije
5.  ANALITIČNA OSNOVA IN DRUŽBENO–EKONOMSKE POSLEDICE
5.1.  Modeliranje, scenariji ali analiza, ki se uporabljajo pri oblikovanju strategije
5.2.  Konkurenčnost in ekonomske posledice
5.3.  Posledice za zdravje, okolje in družbo
5.4.  Strategija za zagotavljanje dolgoročne odpornosti sektorjev iz oddelka 3
6.  Priloge (po potrebi)
6.1.  Podporna analiza
6.1.1.  Podrobnosti o morebitnem modeliranju za leto 2050 (vključno z domnevami) in/ali drugih kvantitativnih analizah, kazalnikih itd.
6.1.2.  Preglednice s podatki ali druge tehnične priloge
6.2.  Drugi viri
Sprememba 278
Predlog uredbe
Priloga III – del 1 – točka n
(n)  namera države članice, da uporabi prilagodljivosti iz člena 5(4) in (5) Uredbe [ ] [ESR].
 (n)  namera države članice, da uporabi prilagodljivosti iz člena 5(4) in (5) ter 7 in uporabo prihodkov iz člena 5(5a) Uredbe [ ] [ESR].
Sprememba 279
Predlog uredbe
Priloga VII – del 1 – točka m – točka 1 – točka a
(a)  primarna biomasa iz gozda, ki se neposredno uporablja za pridobivanje energije
 (a)  primarna biomasa iz gozda, ki se neposredno uporablja za pridobivanje energije ali za proizvodnjo predelanega goriva na osnovi lesa
Sprememba 280
Predlog uredbe
Priloga VII – del 1 – točka m – točka 1 – točka a – točka iii
iii)  hlodovina (ki se deli na okrogel industrijski les in les za kurjavo)
 iii)   hlodovina (ki se deli na okrogel industrijski les, predtržno redčenje in les za kurjavo)
Sprememba 281
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – točka m – točka 2 – točka b a (novo)
(ba)  Gnoj
Sprememba 282
Predlog uredbe
Priloga VII – del 2 – točka b
(b)  prihranki energiji, doseženi na podlagi člena 7 Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] v letih X – 3 in X – 2;
 (b)  skupni prihranki energije, doseženi na podlagi člena 7 Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] v letih X – 3 in X – 2, ter:
(i)  prihranki, doseženi z vsako politiko, ukrepom in posameznim ukrepom;
(ii)  razlaga, kako in na podlagi katerih podatkov so bili ti prihranki ocenjeni;
(iii)  razlaga, ali država članica uspešno napreduje pri doseganju skupnih prihrankov, ki se zahtevajo do izteka obdobja iz člena 7 Direktive 2012/27/EU [kot je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761]. Če država članica uspešno napreduje, zagotovi dodatno pojasnitev o korektivnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, da bi dosegla prihranke;
(iv)  če ukrepi iz poročila o napredku odstopajo od ukrepov, vključeni v obvestilo države članice, utemeljitev;
Sprememba 283
Predlog uredbe
Priloga VIII – točka b
(b)  učinek proizvodnje in uporabe biomase na trajnost v Uniji in tretjih državah, vključno z učinki na biotsko raznovrstnost;
 (b)  učinek proizvodnje in uporabe biomase na trajnost v Uniji in tretjih državah, vključno z učinki na biotsko raznovrstnost, kakovost vode in zraka ter pravico do uporabe zemljišč, ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije odpadkov iz Direktive 2008/98/ES;
Sprememba 284
Predlog uredbe
Priloga VIII – točka f
(f)  informacije o nacionalnih ukrepih za spoštovanje trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 člena 26 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], za zaščito tal, vode in zraka, in sicer v zvezi s tretjimi državami kot tudi državami članicami, v katerih se proizvede velik delež biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase, ki se porabijo v Uniji.
 (f)  informacije o nacionalnih ukrepih za spoštovanje trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 člena 26 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], za zaščito tal, vode in zraka, in sicer v zvezi s tretjimi državami kot tudi državami članicami, ki so vir biogoriv, tekočih biogoriv in goriv iz biomase, ki se porabijo v Uniji, in surovin zanje.
Sprememba 285
Predlog uredbe
Priloga VIII – točka f a (novo)
(fa)  ocena učinkovitosti trajnostnih meril na področju bioenergije, kot je opisano v Direktivi (EU) .../... [Direktiva o obnovljivih virih energije] pri zagotavljanju prihrankov emisij toplogrednih plinov, biotske raznovrstnosti, prehranske varnosti in pravic prebivalcev do uporabe zemljišč.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0402/2017).

Zadnja posodobitev: 27. september 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov