(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0411),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0322/2016),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–  ob upoštevanju členov 104 in 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A8-0388/2017),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/200334 je bila bistveno spremenjena35. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti. (1)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/200334 je bila bistveno spremenjena35. Ker so potrebne dodatne nujne spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti. Te spremembe uredbe bodo pomagale okrepiti pravno varnost in povečati prožnost, zagotoviti boljši dostop do sodnega postopka in zagotoviti, da bo tak postopek postal učinkovitejši. Obenem bodo spremembe te uredbe pomagale zagotoviti, da bodo države članice ohranile popolno suverenost glede materialnega prava o starševski odgovornosti. __________________ __________________ 34 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1). 34 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1). 35 Glej Prilogo V. 35 Glej Prilogo V. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)  Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje v različne pravosodne sisteme. Unija si je zastavila cilj oblikovati , ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva . Za dosego navedenih ciljev bi bilo treba okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic. (3)  Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje v različne pravosodne sisteme. Unija si je zastavila cilj oblikovati, ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva . Za dosego navedenih ciljev je bistveno okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic, tako da se zagotovi natančno preverjanje, ali so postopki in prakse, ki jih uporabljajo pristojni organi držav članic za zaščito največje otrokove koristi in s tem povezanih temeljnih pravic, nediskriminatorni. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  V ta namen mora Unija med drugim sprejeti tudi ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga. (4)  V ta namen mora Unija med drugim sprejeti tudi ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so potrebni za prosti pretok oseb in za pravilno delovanje notranjega trga. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Da bi okrepili pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, je treba zagotoviti pravosodno usposabljanje, zlasti na področju čezmejnega družinskega prava. Dejavnosti usposabljanja, kot so seminarji in izmenjave, so potrebne tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, da se poveča ozaveščenost o tej uredbi, njeni vsebini in posledicah, pa tudi za vzpostavitev medsebojnega zaupanja med državami članicami glede njihovih pravosodnih sistemov. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Da bi se zagotovila enakost za vse otroke, bi morala ta uredba zajemati vse odločbe o starševski odgovornosti, vključno z ukrepi za zaščito otrok, neodvisno od kakršne koli povezave s postopki v zakonskih sporih ali drugimi postopki . (6)  Da bi se zagotovila enakost za vse otroke, bi morala ta uredba zajemati vse odločbe o starševski odgovornosti, vključno z ukrepi za zaščito otrok, neodvisno od kakršne koli povezave s postopki v zakonskih sporih. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Na podlagi te uredbe bi se morala pravila o pristojnosti uporabljati tudi za vse otroke, ki se nahajajo na ozemlju Evropske unije in katerih običajnega prebivališča ni mogoče z gotovostjo določiti. Področje uporabe teh pravil bi bilo treba razširiti, tako da bi zajemala zlasti otroke begunce in otroke, ki so razseljeni na mednarodni ravni bodisi zaradi socialno-ekonomskih razlogov ali zaradi nemirov v njihovi državi. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Ta uredba bi morala v celoti spoštovati pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine ter pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine in pravic otroka iz člena 24 Listine. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo so oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist , in bi jih bilo treba uporabljati v skladu s tem. Vsak sklic na otrokovo korist bi bilo treba razlagati glede na člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989. (13)  Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo bi morali biti vedno oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist, in bi jih bilo treba uporabljati ob upoštevanju te koristi. Vsak sklic na otrokovo korist bi bilo treba razlagati glede na člene 7, 14, 22 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989. Država članica, katere organi so v skladu s to uredbo pristojni za zadeve, vsebinsko povezane s starševsko odgovornostjo, mora na podlagi sprejetja dokončne odločitve, ki določa vrnitev otroka, obvezno zagotoviti, da se otrokova korist in temeljne pravice po njegovi vrnitvi spoštujejo, še zlasti, če je otrok v stikih z obema staršema. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Pomen izraza „običajno prebivališče“ bi bilo treba razlagati na podlagi opredelitev s strani organov za vsak primer posebej, ob upoštevanju posebnih okoliščin primera. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Kadar se običajno prebivališče otroka zaradi zakonite preselitve spremeni, bi morala pristojnost spremljati otroka, da se ohrani povezanost. To bi moralo veljati v primerih, ko noben postopek še ni v teku, in v tekočih postopkih. Vendar se lahko v tekočih postopkih stranke zaradi učinkovitosti pravosodja dogovorijo, da sodišča države članice, v kateri so postopki v teku, ohranijo pristojnost do končne odločitve, če je to v otrokovo korist. Ta možnost je še zlasti pomembna, kadar se postopki bližajo koncu in se eden od staršev želi z otrokom preseliti v drugo državo članico. (15)  Kadar se običajno prebivališče otroka zaradi zakonite preselitve spremeni, bi morala pristojnost spremljati otroka, da se ohrani povezanost. Vendar se lahko v tekočih postopkih stranke zaradi učinkovitosti pravosodja dogovorijo, da sodišča države članice, v kateri so postopki v teku, ohranijo pristojnost do končne odločitve, če je to v otrokovo korist. Po drugi strani bi se moral postopek v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka ter pravico do stika zaključiti s končno odločitvijo, da osebe, upravičene do varstva in vzgoje otroka, ne bi premestile otroka v drugo državo in se tako izognile neugodni odločitvi organa, razen če se stranke sporazumejo, da bi bilo treba postopek, ki je v teku, zaključiti. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 (17)  Ta uredba ne bi smela preprečevati organom držav članic , ki po vsebini niso pristojni , da v nujnih primerih sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja glede osebe ali premoženja otroka , ki se nahaja v tej državi članici . Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler pristojni organ take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Vendar bi se morali ukrepi sodišča v eni državi članici spremeniti ali nadomestiti le z ukrepi sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno. Organ, ki je pristojen le za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, bi se moral v primeru, da se pri njem vloži zahtevek glede vsebine, po uradni dolžnosti izreči za nepristojnega. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, bi moral organ neposredno ali prek osrednjega organa obvestiti organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, o sprejetih ukrepih. Če organ druge države članice ni obveščen, to ne bi smel biti razlog za nepriznavanje ukrepa. (17)  Ta uredba ne bi smela preprečevati organom držav članic, ki po vsebini niso pristojni, da v nujnih primerih, na primer ko gre za družinsko nasilje ali nasilje na podlagi spola, sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja glede osebe ali premoženja otroka, ki se nahaja v tej državi članici. Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler pristojni organ take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Vendar bi se morali ukrepi sodišča v eni državi članici spremeniti ali nadomestiti le z ukrepi sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno. Organ, ki je pristojen le za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, bi se moral v primeru, da se pri njem vloži zahtevek glede vsebine, po uradni dolžnosti izreči za nepristojnega. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, bi moral organ neposredno ali prek osrednjega organa nemudoma obvestiti organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, o sprejetih ukrepih. Če organ druge države članice ni obveščen, to ne bi smel biti razlog za nepriznavanje ukrepa. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  V izjemnih primerih organi države članice otrokovega običajnega prebivališča morda niso najprimernejši organi za obravnavo zadeve. Za otrokovo korist izjemoma in pod določenimi pogoji pristojni organ lahko prenese svojo pristojnost v določeni zadevi na organ druge države članice, če je ta organ primernejši za odločanje o zadevi. Drugi organ v takšnem primeru ne bi smel imeti možnosti prenesti pristojnost na kateri koli tretji organ . (18)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dejstvu, da organi države članice otrokovega običajnega prebivališča v izjemnih primerih, kot je nasilje v družini ali nasilje na podlagi spola, morda niso najprimernejši organi za obravnavo zadeve. Izjemoma in pod določenimi pogoji pristojni organ lahko prenese svojo pristojnost v določeni zadevi na organ druge države članice, če je ta organ primernejši za odločanje o zadevi. V takšnem primeru bi bilo treba najprej pridobiti privolitev drugega organa, saj ta potem, ko zadevo prevzame, ne more prenesti pristojnosti na tretji organ. Pred vsakršnim prenosom pristojnosti je bistveno, da se preuči in v celoti upošteva največja korist otroka. Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Postopki v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morali spoštovati pravico otroka, da svobodno izrazi svoje mnenje, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Zaslišanje otroka v skladu s členom 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Vendar ta uredba ni namenjena določanju načina zaslišanja otroka, na primer ali otroka zasliši sodnik osebno ali posebej usposobljen strokovnjak, ki pozneje poroča sodišču, ter ali zaslišanje poteka v sodni dvorani ali drugje . (23)  Postopki v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morali spoštovati pravico otroka, da svobodno izrazi svoje mnenje, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Zaslišanje otroka v skladu s členom 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in priporočilom Sveta Evrope o udeležbi otrok in mladih do 18. leta1a ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Vendar ta uredba ni namenjena določanju skupnih minimalnih standardov glede postopka zaslišanja otroka, ki ga še naprej urejajo nacionalne določbe držav članic. ______________ 1a CM/Rec(2012)2 z dne 28. marca 2012. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice zagotoviti, da je pristojnost za navedene postopke skoncentrirana na eno ali več sodišč, ter pri tem po potrebi upoštevati njihove notranje strukture za pravosodje. Koncentracija pristojnosti na omejeno število sodišč v državi članici je bistveno in učinkovito orodje za pospešitev obravnave primerov ugrabitve otroka v več državah članicah, saj lahko sodniki, ki obravnavajo večje število teh primerov, razvijejo posebna znanja in izkušnje. Glede na strukturo pravnega sistema bi lahko bila pristojnost za primere ugrabitve otroka skoncentrirana na eno samo sodišče za celo državo ali na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodne ugrabitve otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča. Na vsaki stopnji bi moralo sodišče izdati odločbo najpozneje šest tednov po vložitvi zahtevka ali pravnega sredstva. Države članice bi morale omejiti število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, na eno. (26)  Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice zagotoviti, da je pristojnost za navedene postopke skoncentrirana na omejeno število sodišč, ter pri tem po potrebi upoštevati njihove notranje strukture za pravosodje. Koncentracija pristojnosti na omejeno število sodišč v državi članici je bistveno in učinkovito orodje za pospešitev obravnave primerov ugrabitve otroka v več državah članicah, saj lahko sodniki, ki obravnavajo večje število teh primerov, razvijejo posebna znanja in izkušnje. Glede na strukturo pravnega sistema bi lahko bila pristojnost za primere ugrabitve otroka skoncentrirana na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodne ugrabitve otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča, ne da bi bila zaradi tega ogrožena pravica strank do dostopa do pravnega varstva in pravočasnost postopkov vrnitve. Na vsaki stopnji bi moralo sodišče izdati odločbo najpozneje šest tednov po vložitvi zahtevka ali pravnega sredstva. Države članice bi morale omejiti število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, na eno. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da se sodbe, ki so izdane v eni državi članici, priznajo tudi v drugi državi članici. Ko je v sodnem postopku izrečena sodba, je predvsem v interesu otrok bistveno, da je priznana tudi po vsej Evropski uniji. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  V vseh primerih, ki se nanašajo na otroke, zlasti v primerih mednarodne ugrabitve otroka, bi morali pravosodni in upravni organi preučiti možnost sporazumne rešitve prek mediacije ali drugih ustreznih načinov, po potrebi ob pomoči obstoječih mrež in podpornih struktur za mediacijo v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980. (28)  Uporaba mediacije ima lahko zelo pomembno vlogo pri končanju sporov v vseh primerih, ki se nanašajo na otroke, zlasti pa v primerih čezmejnega starševskega spora o pravici do varstva in vzgoje otroka in pravici do stikov z otrokom ter v primerih mednarodne ugrabitve otroka. Poleg tega se glede na naraščanje števila čezmejnih sporov glede pravice do varstva in vzgoje otrok v Evropski uniji, kjer ni ustreznega mednarodnega okvira, kot posledica nedavnega migracijskega pritoka, pogosto izkazuje, da je mediacija edino pravno sredstvo, ki družinam pomaga doseči sporazumno in hitro rešitev v družinskih sporih. Za spodbujanje mediacije v takih primerih bi morali pravosodni in upravni organi, po potrebi ob pomoči obstoječih mrež in podpornih struktur za mediacijo v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, strankam pred ali med sodnim postopkom pomagati pri izbiri ustreznih mediatorjev in pri organizaciji mediacije. Strankam v postopku bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za izvedbo mediacije vsaj v obsegu, v katerem jim je bila oziroma bi jim bila odobrena pravna pomoč. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 ali do obveznega sodelovanja žrtev katere koli oblike nasilja, vključno z družinskim nasiljem, v postopku mediacije. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Da bi zagotovili učinkovito alternativo sodnim postopkom v nacionalnih ali mednarodnih družinskih sporih, je bistveno, da mediatorji, ki se ukvarjajo s takimi zadevami, opravijo ustrezno strokovno usposabljanje. Usposabljanje bi moralo zajemati zlasti pravni okvir čezmejnih družinskih sporov, medkulturne kompetence in orodja za obvladovanje zelo konfliktnih situacij, obenem pa ves čas poudarjati največjo korist otroka. Usposabljanje za sodnike, ki so potencialno glavni vir napotitev na mediacijo, bi moralo obravnavati tudi, kako stranke spodbuditi, da se čim prej dejavno vključijo v mediacijo, ter kako mediacijo vključiti v sodne postopke in časovni okvir postopkov po Haaški konvenciji o ugrabitvi otrok brez povzročanja nepotrebnih zamud. Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev. Vendar pa tako odločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovo neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem , ki se izda v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka po temeljitem pregledu otrokove koristi . Če odločba nalaga vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potreben za priznanje in izvršitev navedene odločbe v državi članici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadržan, noben poseben postopek. (30)  Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev, in navesti razloge za to. Vendar pa tako odločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovo neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, ki se izda v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka po temeljitem pregledu otrokove koristi. Če odločba nalaga vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potreben za priznanje in izvršitev navedene odločbe v državi članici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadržan, noben poseben postopek. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 (33)  Poleg tega cilj, da bi bili čezmejni spori, ki se nanašajo na otroke, krajši in cenejši, upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvrševanjem v državi članici izvršitve za vse odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Medtem ko je bila z Uredbo (ES) št. 2201/2003 ta zahteva odpravljena le za odločbe o pravicah do stikov z otrokom in nekatere odločbe o vrnitvi otroka, ta uredba zdaj določa enoten postopek za čezmejno izvrševanje vseh odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Zato bi bilo treba v skladu z določbami te uredbe odločbo organov države članice obravnavati, kot da je bila izdana v državi članici izvršitve. (33)  Poleg tega cilj, da se evropskim državljanom olajša prosto gibanje, upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvrševanjem v državi članici izvršitve za vse odločbe v zvezi s starševsko odgovornostjo s področja uporabe te uredbe. S tem bodo zlasti čezmejni pravni spori, ki se nanašajo na otroke, manj zamudni in dragi. Medtem ko je bila z Uredbo (ES) št. 2201/2003 ta zahteva odpravljena le za odločbe o pravicah do stikov z otrokom in nekatere odločbe o vrnitvi otroka, ta uredba zdaj določa enoten postopek za čezmejno izvrševanje vseh odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo s področja uporabe te uredbe. Zato bi bilo treba v skladu z določbami te uredbe odločbo organov države članice obravnavati, kot da je bila izdana v državi članici izvršitve. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 a (novo) (37a)  Vsaka zavrnitev priznanja odločbe, kakor je opredeljeno v tej uredbi, z utemeljitvijo, da bi bilo priznanje v očitnem nasprotju z javno politiko zadevne države članice, bi morala biti skladna s členom 21 Listine. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 (42)  V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom in nosilcem starševske odgovornosti. Taka pomoč bi morala vključevati zlasti ugotavljanje, kje se nahaja otrok, bodisi neposredno ali prek drugih pristojnih organov, kadar je to potrebno za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe, in zagotavljanje informacij o otroku, ki so potrebne za namene postopkov. (42)  V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom in nosilcem starševske odgovornosti. Taka pomoč bi morala vključevati zlasti ugotavljanje, kje se nahaja otrok, bodisi neposredno ali prek drugih pristojnih organov, kadar je to potrebno za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe, in zagotavljanje informacij o otroku, ki so potrebne za namene postopkov. Če ima pristojnost država članica, ki ni država članica, katere državljan je otrok, osrednji organi države članice s pristojnostjo nemudoma obvestijo osrednje organe države članice, katere državljan je otrok. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 44 (44)  Brez poseganja v zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava bi moral imeti organ prosilec diskrecijsko pravico prosto izbirati med različnimi razpoložljivimi kanali za pridobitev potrebnih informacij, in sicer v primeru sodišč z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 ali prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, zlasti osrednjih organov, ustanovljenih na podlagi te uredbe, sodnikov v okviru mreže in kontaktnih točk, oziroma v primeru pravosodnih in upravnih organov z zahtevo po informacijah prek specializirane nevladne organizacije na tem področju. (44)  Brez poseganja v zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava bi moral imeti organ prosilec diskrecijsko pravico prosto izbirati med različnimi razpoložljivimi kanali za pridobitev potrebnih informacij, in sicer v primeru sodišč z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 ali prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, zlasti osrednjih organov, ustanovljenih na podlagi te uredbe, sodnikov v okviru mreže in kontaktnih točk, oziroma v primeru pravosodnih in upravnih organov z zahtevo po informacijah prek specializirane nevladne organizacije na tem področju. Mednarodno pravosodno sodelovanje in obveščanje bi morali začeti in/ali spodbujati posebej imenovani sodniki za mrežo ali zvezo v vsaki državi članici. Vlogo Evropske pravosodne mreže bi bilo treba razlikovati od vloge osrednjih organov. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 (46)  Organ države članice, ki odloča o starševski odgovornosti, bi moral imeti pravico zahtevati, da mu organi druge države članice sporočijo informacije, ki so pomembne za zaščito otroka, če je to v otrokovo korist. Glede na okoliščine lahko to vključuje informacije o postopkih in odločbah v zvezi z otrokovim staršem ali njegovimi sorojenci ali o zmožnosti starša, da skrbi za otroka ali ima stike z njim. (46)  Organ države članice, ki odloča o starševski odgovornosti, bi moral zahtevati, da mu organi druge države članice sporočijo informacije, ki so pomembne za zaščito otroka, če je to v otrokovo korist. Glede na okoliščine lahko to vključuje informacije o postopkih in odločbah v zvezi z otrokovim staršem ali njegovimi sorojenci ali o zmožnosti starša ali družine, da skrbi za otroka ali ima stike z njim. Državljanstvo, ekonomski in socialni položaj ali kulturno ozadje ter verska pripadnost starša se ne bi smeli obravnavati kot odločilni elementi pri odločanju o zmožnosti skrbi za otroka. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 46 a (novo) (46a)  Z vsemi sredstvi bi bilo treba spodbujati komunikacijo med sodniki, javnimi organi, osrednjimi organi, strokovnjaki za pomoč staršem in med starši samimi, med drugim ob upoštevanju, da je lahko odločitev, da se otrok ne bi smel vrniti, enako resna kršitev temeljnih pravic otroka kot odločitev o vrnitvi. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 48 a (novo) (48a)  Kadar je to v otrokovo korist, bi morali sodniki komunicirati neposredno z osrednjimi organi ali pristojnimi sodišči v drugih državah članicah. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 49 (49)  Kadar je organ države članice že izdal odločbo v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo ali razmišlja o taki odločbi, ki naj bi se izvrševala v drugi državi članici, lahko zaprosi organe navedene druge države članice za pomoč pri njenem izvrševanju. To bi moralo veljati na primer za odločbe o pravicah do nadzorovanih stikov z otrokom, ki naj bi se uveljavljale v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja organ, ki je odredil stike z otrokom, ali odločbe, ki vključujejo kakršne koli druge spremljevalne ukrepe pristojnih organov države članice, v kateri naj bi se odločba izvrševala. (49)  Kadar je organ države članice že izdal odločbo v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo ali razmišlja o taki odločbi, ki naj bi se izvrševala v drugi državi članici, bi moral zaprositi organe navedene druge države članice za pomoč pri njenem izvrševanju. To bi moralo veljati na primer za odločbe o pravicah do nadzorovanih stikov z otrokom, ki naj bi se uveljavljale v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja organ, ki je odredil stike z otrokom, ali odločbe, ki vključujejo kakršne koli druge spremljevalne ukrepe pristojnih organov države članice, v kateri naj bi se odločba izvrševala. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 50 (50)  Kadar organ države članice razmišlja o namestitvi otroka v oskrbo rejniške družine ali zavoda v drugi državi članici, bi bilo treba pred namestitvijo izvesti postopek posvetovanja prek osrednjih organov obeh zadevnih držav članic. Organ, ki razmišlja o namestitvi, bi moral, preden odredi namestitev, pridobiti soglasje pristojnega organa države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Ker so namestitve najpogosteje nujni ukrepi, ki so potrebni za to, da se otrok reši iz položaja, ki ogroža njegovo korist, je čas pri takih odločbah bistvenega pomena. Zato za pospešitev postopka posvetovanja ta uredba izčrpno določa zahteve glede zahteve in rok za odgovor države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Vendar pogoje za podajo ali zavrnitev soglasja še naprej ureja nacionalno pravo zaprošene države članice. (50)  Kadar organ države članice razmišlja o namestitvi otroka pri družinskih članih, v oskrbo rejniške družine ali zavoda v drugi državi članici, bi bilo treba pred namestitvijo izvesti postopek posvetovanja prek osrednjih organov obeh zadevnih držav članic. Organ, ki razmišlja o namestitvi, bi moral, preden odredi namestitev, pridobiti soglasje pristojnega organa države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Ker so namestitve najpogosteje nujni ukrepi, ki so potrebni za to, da se otrok reši iz položaja, ki ogroža njegovo korist, je čas pri takih odločbah bistvenega pomena. Zato za pospešitev postopka posvetovanja ta uredba izčrpno določa zahteve glede zahteve in rok za odgovor države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Vendar pogoje za podajo ali zavrnitev soglasja še naprej ureja nacionalno pravo zaprošene države članice. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 51 (51)  Kakršna koli dolgoročna namestitev otroka v tujino bi morala biti v skladu s členom 24(3) Listine EU o temeljnih pravicah (pravica do rednih osebnih stikov s staršema) in določbami Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti členi 8, 9 in 20. Zlasti bi bilo treba pri iskanju rešitev ustrezno upoštevati zaželeno nepretrganost otrokove vzgoje ter njegovo etnično, versko, kulturno in jezikovno ozadje. (51)  Državni organi, ki obravnavajo namestitev otroka, bi morali ravnati v skladu s členom 24(3) Listine EU o temeljnih pravicah (pravica do rednih osebnih stikov s staršema) in določbami Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti členi 8, 9 in 20. Zlasti bi bilo treba pri iskanju rešitev ustrezno upoštevati možnost namestitve sorojencev pri isti družini gostiteljici ali v isti ustanovi ter zaželeno nepretrganost otrokove vzgoje ter njegovo etnično, versko, kulturno in jezikovno ozadje. Predvsem v primeru dolgoročne namestitve otroka v tujino bi morali ustrezni organi vedno razmisliti o možnosti namestitve otroka pri sorodnikih, ki živijo v drugi državi, če ima otrok s temi družinskimi člani vzpostavljen odnos, in na podlagi individualne ocene otrokove koristi. Pri takih dolgoročnih namestitvah bi bilo treba redno preverjati, ali so izpolnjene otrokove potrebe in ali je upoštevana največja korist otroka. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto pravosodnega ali upravnega organa v civilnih zadevah, ki se nanašajo na: 1.  Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto pravosodnega ali upravnega organa ali drugega organa, pristojnega za zadeve s področja uporabe te uredbe, v civilnih zadevah, ki se nanašajo na: Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo) (ba)  mednarodno ugrabitev otroka; Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka d (d)  namestitev otroka v rejniško družino ali v oskrbo zavoda; (d)  namestitev otroka pri družinskih članih, v rejniško družino ali v varno oskrbo zavoda v tujini; Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 1.  „organ“ pomeni vse pravosodne ali upravne organe v državi članici, ki so pristojni za odločanje o zadevah s področja uporabe te uredbe; 1.  „organ“ pomeni vse pravosodne ali upravne organe in druge organe v državi članici, ki so pristojni za odločanje o zadevah s področja uporabe te uredbe; Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 3.  „država članica“ pomeni vse države članice z izjemo Danske; 3.  „država članica“ pomeni vse države članice Evropske unije z izjemo Danske; Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 4.  „ odločba“ pomeni odlok, odredbo ali sodno odločbo organa države članice o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti, razveljavitvi zakonske zveze ali starševski odgovornosti ; 4.  „odločba“ pomeni odlok, odredbo, sodno odločbo organa države članice ali javno listino, izvršljivo v eni od držav članic, ali dogovor med strankama, izvršljiv v državi članici, v kateri je sklenjen, o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti, razveljavitvi zakonske zveze ali starševski odgovornosti; Sprememba 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 – uvodni del 12.  „neupravičena premestitev ali zadržanje“ pomeni premestitev ali zadržanje otroka, kadar: 12.  „mednarodna ugrabitev otroka“ pomeni premestitev ali zadržanje otroka, kadar: Sprememba 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 1.  Organi države članice so pristojni v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otroka , ki običajno prebiva v tisti državi članici . Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, so pristojni organi države članice novega običajnega prebivališča. 1.  Organi države članice so pristojni v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otroka, ki običajno prebiva v tisti državi članici. Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, so pristojni organi države članice novega običajnega prebivališča, razen če se stranki pred preselitvijo dogovorita, da naj pristojnost ohrani organ države članice, v kateri je otrok dotlej običajno prebival. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Če že poteka postopek v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka ter do stikov z otrokom, organ države članice izvora ohrani pristojnost do zaključka postopka, razen če se stranke sporazumejo, da je treba postopek končati. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če nosilec pravic do stikov z otrokom iz odstavka 1 sprejme pristojnost organov države članice otrokovega novega običajnega prebivališča s tem, da se udeležuje postopkov pred temi organi , ne da bi izpodbijal njihovo pristojnost. 2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če nosilec pravic do stikov z otrokom iz odstavka 1, potem ko so ga organi, pristojni v kraju prejšnjega običajnega prebivališča, poučili o pravnih posledicah, sprejme pristojnost organov države članice otrokovega novega običajnega prebivališča s tem, da se kljub poučenosti o pravnih posledicah udeležuje postopkov pred temi organi, ne da bi izpodbijal njihovo pristojnost. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – točka b – točka i (i)  v enem letu, ko je ali bi lahko bil nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka seznanjen s krajem otrokovega bivanja , ni bila vložena nobena zahteva za vrnitev pri pristojnih organih države članice, kamor je bil otrok premeščen ali kjer je zadržan; (i)  v enem letu, ko je ali bi lahko bil nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka seznanjen s krajem otrokovega bivanja, in kljub temu, da so organi nosilca pravic poučili o zakonski zahtevi, da se vloži zahteva za vrnitev, ni bila vložena takšna zahteva za vrnitev pri pristojnih organih države članice, kamor je bil otrok premeščen ali kjer je zadržan; Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo) Imenovani sodniki imajo bogate delovne izkušnje z družinskimi spori, zlasti v zadevah s čezmejno razsežnostjo pristojnosti. Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1 V nujnih primerih so organi države članice, v kateri se nahaja otrok ali njegovo premoženje, pristojni za sprejemanje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede tega otroka ali premoženja. V nujnih primerih so organi države članice, v kateri se nahaja otrok ali njegovo premoženje, pristojni za sprejemanje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede tega otroka ali premoženja. Zaradi teh ukrepov ne bi smelo priti do neupravičenih zamud v postopku in pri končni odločitvi o pravici do varstva in vzgoje ter pravici do stikov z otrokom. Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2 Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, organ, ki je sprejel ukrepe zavarovanja, neposredno ali prek osrednjega organa, določenega v skladu s členom 60, obvesti organ države članice, ki je pristojen na podlagi te uredbe, o vsebini. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, organ, ki je sprejel ukrepe zavarovanja, neposredno ali prek osrednjega organa, določenega v skladu s členom 60, obvesti organ države članice, ki je pristojen na podlagi te uredbe, o vsebini. Ta organ zagotovi enako obravnavo staršev, ki so vključeni v postopek, ter poskrbi, da so o vseh teh ukrepih temeljito in nemudoma obveščeni v jeziku, ki ga popolnoma razumejo. Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 2.  Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se prenehajo uporabljati takoj, ko organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni. 2.  Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se prenehajo uporabljati takoj, ko organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni, in v trenutku, ko ta organ o teh ukrepih obvesti organ države članice, v kateri so bili sprejeti začasni ukrepi. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 a (novo) 2a.  V zadevah iz odstavkov 1 in 2 kateri koli organ, pred katerim poteka postopek, na zahtevo organa, ki je začel postopek v sporu, slednjega nemudoma obvesti o datumu začetka postopka v skladu s členom 15. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 20 Člen 20 Člen 20 Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje Organi držav članic pri izvrševanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja zagotovijo, da je otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dana dejanska možnost, da to mnenje med postopkom svobodno izrazi. Organi držav članic pri izvrševanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja zagotovijo, da je otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dana dejanska možnost, da to mnenje med postopkom svobodno izrazi, v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopkovnimi pravili, členom 24(1) Listine, členom 12 Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter priporočilom Sveta Evrope državam članicam o udeležbi otrok in mladih do 18. leta1a. Organi svoje premisleke v zvezi s tem navedejo v odločbi. Zaslišanje otroka, ki uveljavlja pravico, da izrazi svoje mnenje, opravi sodnik ali posebej usposobljen strokovnjak v skladu z nacionalnimi določbami, brez kakršnega koli pritiska, zlasti pritiska staršev, in sicer na otroku prijazen način, primeren za njegovo starost z vidika jezika in vsebine, ter z vsemi jamstvi, ki omogočajo, da se zavarujeta čustvena integriteta in največja korist otroka. Zaslišanje otroka se ne opravi v navzočnosti strank v postopku ali njunih pravnih zastopnikov, vendar se posname in priloži dokumentaciji, tako da imata stranki in njuni pravni zastopniki možnost ogleda posnetka zaslišanja. Organ mnenju otroka pripiše ustrezno težo glede na starost in zrelost otroka ter navede svoje premisleke v odločbi. Organ mnenju otroka pripiše ustrezno težo glede na starost in zrelost otroka, ob upoštevanju največje koristi otroka, ter navede svoje premisleke v odločbi. _______________ 1a CM/Rec(2012)2 z dne 28. marca 2012. Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 2.  Sodišče čim prej med postopkom preuči, ali so se stranke pripravljene vključiti v mediacijo, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev, če zaradi tega ne prihaja do neupravičenih zamud v postopku. 2.  Sodišče čim prej med postopkom preuči, ali so se stranke pripravljene vključiti v mediacijo, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev, če zaradi tega ne prihaja do neupravičenih zamud v postopku. V tem primeru sodišče stranki pozove k uporabi mediacije. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 3 3.  Sodišče lahko razglasi začasno izvršljivost odločbe o vrnitvi otroka ne glede na možnost pravnega sredstva, čeprav nacionalno pravo tega ne predvideva. 3.  Sodišče lahko razglasi začasno izvršljivost odločbe o vrnitvi otroka ne glede na možnost pravnega sredstva, čeprav nacionalno pravo tega ne predvideva, ob upoštevanju največje koristi otroka. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Ko sodni organ odredi vrnitev otroka, o tej odločbi in datumu začetka njene veljavnosti obvesti osrednji organ države članice, v kateri je otrok običajno prebival pred nezakonito premestitvijo. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 32 – odstavek 4 4.  Če se odločba ne izvrši v šestih tednih od začetka postopka izvršitve, sodišče države članice izvršitve sporoči osrednjemu organu prosilcu v državi članici izvora ali vlagatelju, če se je postopek začel brez pomoči osrednjega organa, to dejstvo in razloge za to. 4.  Če se odločba ne izvrši v šestih tednih od začetka postopka izvršitve, sodišče države članice izvršitve ustrezno sporoči osrednjemu organu prosilcu v državi članici izvora ali vlagatelju, če se je postopek začel brez pomoči osrednjega organa, to dejstvo in razloge za to ter navede predviden čas izvršitve. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1 – točka a (a)  če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, ali (a)  če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, vendar zavrnitev ne sme privesti do nobene od oblik diskriminacije, ki so prepovedane po členu 21 Listine, ali Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Na podlagi zahtevka ene od zainteresiranih strani se priznanje odločbe v zvezi s starševsko odgovornostjo zavrne: 1.  Na podlagi zahtevka ene od zainteresiranih strani se odločba v zvezi s starševsko odgovornostjo ne prizna: Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka b (b)  če zadevni osebi, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če je ugotovljeno, da se ta oseba z odločbo nedvoumno strinja, ali (b)  če zadevni osebi, ki se ni udeležila postopka, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če je ugotovljeno, da se ta oseba z odločbo nedvoumno strinja, ali Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 Če je bila vlagatelju v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku iz člena 27(3) ter členov 32, 39 in 42 do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve. Če je bila vlagatelju v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč, pomoč za kritje stroškov mediacije ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku iz člena 27(3) ter členov 32, 39 in 42 do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 – točka a (a)  na zahtevo osrednjega organa druge države članice nudili pomoč pri ugotavljanju kraja otroka, kadar se zdi, da se otrok morda nahaja na ozemlju zaprošene države članice, in je ugotovitev kraja otroka potrebna za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe; (a)  na zahtevo osrednjega organa druge države članice nudili pomoč pri ugotavljanju kraja otroka, kadar se zdi, da se otrok morda nahaja na ozemlju zaprošene države članice, in je ugotovitev kraja otroka potrebna za uporabo te uredbe; Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 – točka d (d)  omogočili lažje komuniciranje med organi, zlasti za uporabo člena 14, člena 25(1)(a), člena 26(2) in drugega pododstavka člena 26(4); (d)  omogočili lažje komuniciranje med sodnimi organi, zlasti za uporabo členov 14 in 19, člena 25(1)(a), člena 26(2) in drugega pododstavka člena 26(4); Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 – točka e a (novo) (ea)   nosilce starševske odgovornosti obvestili o pravni pomoči in podpori, na primer o pomoči specializiranih dvojezičnih odvetnikov, in tako preprečili, da nosilci starševske odgovornosti dajo soglasje, ne da bi razumeli, kaj obsega; Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 63 – odstavek 1 – točka g (g)  zagotovili, da je v primeru, kadar začnejo ali omogočijo začetek sodnega postopka za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, spis, pripravljen zaradi takega postopka, popoln v šestih tednih, razen če izjemne okoliščine to onemogočajo. (g)  zagotovili, da je v primeru, kadar začnejo ali omogočijo začetek sodnega postopka za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, spis, pripravljen zaradi takega postopka, popoln in predložen sodišču ali drugemu pristojnemu organu v šestih tednih, razen če izjemne okoliščine to onemogočajo. Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva in se nahaja, lahko na zahtevo, vključno z ustreznimi razlogi, osrednjega organa ali organa države članice, s katero ima otrok bistveno povezavo, neposredno ali prek organov ali drugih teles: 1.  Osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva in se nahaja, na zahtevo, vključno z ustreznimi razlogi, osrednjega organa ali organa države članice, s katero ima otrok bistveno povezavo, neposredno ali prek organov ali drugih teles: Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 2 2.  Kadar organ države članice razmišlja o odločbi v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo, lahko, če položaj otroka to zahteva, od organa druge države članice, ki ima informacije, pomembne za zaščito otroka, zahteva, da jih sporoči. 2.  Kadar organ države članice razmišlja o odločbi v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo in če položaj otroka to zahteva, od organa druge države članice, ki ima informacije, pomembne za zaščito otroka, zahteva, da jih sporoči. Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 2 a (novo) 2а.  Kadar se presoja zadeva v zvezi s starševsko odgovornostjo, osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva, o obstoju postopka nemudoma obvesti osrednji organ države članice, katere državljan je otrok ali eden od otrokovih staršev. Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 3 3.  Organ države članice lahko od organov druge države članice zahteva pomoč pri izvrševanju odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanih na podlagi te uredbe, zlasti pri zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do stikov z otrokom in pravice do rednih neposrednih stikov. 3.  Organ države članice od organov druge države članice zahteva pomoč pri izvrševanju odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanih na podlagi te uredbe, zlasti pri zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do stikov z otrokom in pravice do rednih neposrednih stikov. Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 5 5.  Organi države članice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, na zahtevo osebe, ki prebiva v navedeni državi članici in želi pridobiti ali ohraniti stike z otrokom, ali na zahtevo osrednjega organa druge države članice zberejo informacije ali dokaze ter lahko izvedejo oceno o ustreznosti navedene osebe za uveljavljanje pravic do stikov z otrokom in o pogojih, pod katerimi bi se morale te pravice uveljavljati. 5.  Organi države članice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, na zahtevo starša ali družinskega člana, ki prebiva v navedeni državi članici in želi pridobiti ali ohraniti stike z otrokom, ali na zahtevo osrednjega organa druge države članice zberejo informacije ali dokaze ter lahko izvedejo oceno o ustreznosti navedenih oseb za uveljavljanje pravic do stikov z otrokom in o pogojih, pod katerimi bi se morale te pravice uveljavljati. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 64 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Organ države članice lahko od osrednjega organa druge države članice zahteva, da predloži informacije o nacionalnem pravu te države članice v zvezi z vprašanji, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in ki so pomembna za obravnavo zadeve v skladu s to uredbo. Organ države članice, na katerega je naslovljena zahteva, odgovori v najkrajšem možnem času. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 65 – odstavek 1 1.  Kadar organ, ki je pristojen na podlagi te uredbe, razmišlja o namestitvi otroka v oskrbo zavoda ali rejniške družin v drugi državi članici, najprej pridobi soglasje pristojnega organa v tej drugi državi članici . V ta namen prek osrednjega organa svoje države članice pošlje osrednjemu organu države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen, zahtevo za soglasje, ki vključuje poročilo o otroku, vključno z razlogi za predlagano namestitev ali zagotovitev oskrbe. 1.  Kadar organ, ki je pristojen na podlagi te uredbe, razmišlja o namestitvi otroka pri družinskih članih, v rejniške družine ali v varno oskrbo zavoda v drugi državi članici, najprej pridobi soglasje pristojnega organa v tej drugi državi članici. V ta namen prek osrednjega organa svoje države članice pošlje osrednjemu organu države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen, zahtevo za soglasje, ki vključuje poročilo o otroku, vključno z razlogi za predlagano namestitev ali zagotovitev oskrbe. Države članice zagotovijo, da imajo lahko starši in sorodniki otroka, ne glede na njihov kraj bivanja, redne stike z otrokom, razen če bi to ogrozilo dobrobit otroka. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 65 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo) Če pristojni organ namerava poslati socialnega delavca v drugo državo članico, da bi ugotovil, ali tamkajšnja namestitev ustreza otrokovi koristi, o tem obvesti ustrezno državo članico. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 66 – odstavek 4 4.  Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške. 4.  Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, razen če se država članica prosilka in zaprošena država članica dogovorita drugače. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 79 – odstavek 1 Komisija najpozneje [10 let po datumu začetka uporabe] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij , ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. Komisija najpozneje [pet let po datumu začetka uporabe] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog. Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 79 – odstavek 2 – točka a a (novo) (aa)  številu primerov in odločb v postopkih mediacije v zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo;

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.