Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucij z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji(1), z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu(2), z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji(3), z dne 12. marca 2015 o umoru voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova in položaju demokracije v Rusiji(4), z dne 24. novembra 2016 o primeru Ildarja Dadina, zapornika vesti v Rusiji(5) in z dne 6. aprila 2017 o Rusiji, aretaciji Alekseja Navalnega in drugih protestnikov(6),

–  ob upoštevanju izjave predsednikov Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice z dne 12. januarja 2018, v kateri pozivata k takojšnji izpustitvi zagovornika človekovih pravic Ojuba Titieva,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

–  ob upoštevanju izjave EU o kršenju človekovih pravic v zvezi s centrom za človekove pravice Memorial v Rusiji z dne 19. januarja 2018 in izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje o pridržanju direktorja centra za človekove pravice Memorial v Republiki Čečeniji Ojuba Titieva z dne 11. januarja 2018,

–  ob upoštevanju obiska odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja v Republiki Čečeniji Ruske federacije novembra in decembra 2017,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je njena generalna skupščina sprejela 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanju sedanjega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi, ter začasno ustavljenih pogajanj o novem sporazumu med EU in Rusijo,

–  ob upoštevanju sedmega rednega poročila o Ruski federaciji, ki ga je odbor OZN za človekove pravice obravnaval na 3136. in 3137. seji 16. in 17. marca 2015,

–  ob upoštevanju smernic Evropskega sveta z dne 24. junija 2013 za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope ter podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker je Rusija dolžna preiskati kazniva dejanja čečenskih oblasti in ima tudi sredstva za to; ker je Ruska federacija ratificirala 11 od 18 mednarodnih pogodb o človekovih pravicah;

B.  ker je čečenska policija 9. januarja 2018 aretirala Ojuba Titieva, direktorja čečenskega urada organizacije za človekove pravice, ki je leta 2009 dobila nagrado Saharova, centra za človekove pravice Memorial (splošno znanega kot Memorial), in ga obtožila posedovanja mamil; ker je Ojub Titiev obtožbe zanikal, nevladne organizacije in drugi zagovorniki človekovih pravic pa so jih označili za izmišljene;

C.  ker je vrhovno sodišče Republike Čečenije 25. januarja 2018 potrdilo odločitev mestnega sodišča v šalinskem okrožju o dvomesečnem priporu Ojuba Titieva;

D.  ker je bilo kazensko pravo Ruske federacije spremenjeno in je bil uveden nov člen 212(1), ki določa, da je lahko posameznik v primeru kršitve zakona o javnih zborovanjih obtožen, čeprav ta sprememba omejuje svobodo govora in združevanja;

E.  ker so ruske oblasti nagnjene k neupoštevanju pravice do svobodnega zbiranja in so po miroljubnih protestih, ki so potekali 26. marca 2017, samo v Moskvi pridržale več kot 1 000 protestnikov, v drugih mestih Ruske federacije pa še veliko več;

F.  ker se je po podatkih centra za človekove pravice Memorial število političnih zapornikov v državi v zadnjih letih znatno povečalo, in sicer na skupno 102 osebi v letu 2016;

G.  ker zakonodaja o nevladnih organizacijah iz leta 2016 strogo omejuje možnosti tovrstnih organizacij za neodvisno in učinkovito delovanje; ker je po tej zakonodaji rusko ministrstvo za pravosodje označilo center Memorial za „tujega agenta“;

H.  ker je zgodovinar centra Memorial Juri Dmitriev sodeloval v skupini, ki je v Sandarmohu odkrila množično grobišče z več kot 9 000 ljudmi, od katerih so bili mnogi sovjetski razumniki; ker je postal center Memorial v zadnjih letih zadnja preostala neodvisna organizacija za človekove pravice, ki še deluje v Republiki Čečeniji; ker so napadi na zagovornike človekovih pravic v Čečeniji, vključno z izmišljenimi kazenskimi obtožbami proti Ojubu Titievu in požigalskimi napadi v sosednjih republikah, zelo verjetno zrežiran povračilni ukrep za to, ker je center Memorial razkril kršitve človekovih pravic v Čečeniji in skušal zanje poiskati pravico;

I.  ker je Parlament leta 2009 podelil nagrado Saharova za svobodo misli skupini za človekove pravice Memorial;

J.  ker se je glede na kazalnik demokracije za leto 2017, ki ga določa podjetje Economist Intelligence Unit, Rusija uvrstila na 135. mesto med 167 državami, kar pomeni znatno poslabšanje v primerjavi z uvrstitvijo na 102. mesto leta 2006;

K.  ker vlada velika zaskrbljenost zaradi zlorab človekovih pravic oseb LGBTI v Čečeniji; ker je Ruska federacije podpisnica več mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in članica Sveta Evrope ter pogodbenica Evropske konvencije o človekovih pravicah in je zato dolžna zagotoviti varnost vsem osebam, ki bi utegnile biti v nevarnosti; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala posodobiti in spoštovati njen ustavni in pravni red v skladu s standardi Sveta Evrope; ker je Rusija dolžna preiskati kazniva dejanja čečenskih oblasti in ima tudi sredstva za to; ker je bila homoseksualnost v Ruski federaciji dekriminalizirana leta 1993;

1.  poziva k takojšnji izpustitvi direktorja centra za človekove pravice Memorial v Republiki Čečeniji Ojuba Titieva, ki je bil pridržan 9. januarja 2018, nato pa uradno obtožen in priprt na podlagi neresničnih obtožb o nezakonitem nakupu in posedovanju drog; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje človekovih in zakonitih pravic Ojuba Titieva, vključno z dostopom do odvetnika in zdravstvene oskrbe, telesno celovitostjo in dostojanstvom ter varstvom pred sodnim nadlegovanjem, inkriminacijo in samovoljno aretacijo;

2.  obžaluje izjavo čečenskih oblasti, v kateri se obtožuje delo zagovornikov človekovih pravic in organizacij za človekove pravice; zaskrbljeno ugotavlja, da je do te aretacije prišlo kmalu po javnih izjavah Magomeda Daudova, predsednika čečenskega parlamenta, ki dozdevno opravičuje nasilje nad zagovorniki človekovih pravic;

3.  zagovarja mnenje, da je aretacija Ojuba Titieva del zaskrbljujočega trenda aretacij, napadov, zastraševanj in diskreditiranja neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki delujejo v Čečeniji; poudarja, da so drugi primeri v tem zaskrbljujočem trendu aretacije predsednika skupščine kavkaških ljudstev Ruslana Kutaeva in novinarja Zalaudija Gerieva, ki sta bila obsojena iz sumljivih razlogov, povezanih z drogami, in sicer Kutaev leta 2014 in Geriev leta 2016;

4.  izraža globoko zaskrbljenost, da doslej še nikomur niso sodili za umor predhodnice Ojuba Titieva in zagovornice človekovih pravic v Čečeniji Natalije Estemirove, ki je bila julija 2009 ugrabljena pred svojim domom v Groznem in so jo kasneje isti dan našli ustreljeno blizu vasi Gazi-Jurt v sosednji Ingušetiji; poziva ruske oblasti, naj ta zločin dejansko temeljito preiščejo; v zvezi s tem opozarja, da je bil leta 2009 v središču Moskve ustreljen še en odvetnik za človekove pravice in njihov zagovornik Stanislav Markelov, znan po svojem delovanju v zvezi z zlorabami v Čečeniji;

5.  poziva ruske oblasti, naj nemudoma ustavijo zaskrbljujoči trend aretacij, napadov, zastraševanj in diskreditiranja neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki delujejo v tej regiji Ruske federacije, saj so s tem kršene njihove pravice do svobode izražanja; obsoja, da čečenske oblasti napadajo zagovornike človekovih pravic, in odločno poziva Moskvo, naj ustavi te napade in spodbuja normalno delovno okolje za zagovornike in organizacije človekovih pravic v Čečeniji in drugih delih Ruske federacije;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno slabših razmer za kritične civilnodružbene skupine v Rusiji, zlasti za organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, ter izraža kritiko državnih politik v zvezi s tem; poudarja, da je dobitnik nagrade Saharova leta 2009, center Memorial, danes še vedno eden od najbolj verodostojnih glasov v zvezi s človekovimi pravicami v Rusiji in da je to edina preostala neodvisna organizacija za človekove pravice, ki še vedno deluje v Republiki Čečeniji, ter izraža solidarnost in močno podporo njegovemu predanemu delu;

7.  poziva ruske oblasti, naj zaščitijo ruske državljane pred nezakonitimi zlorabami; poziva ruske oblasti, naj nemudoma ustavijo zatiranje svobodnega izražanja v Čečeniji ter naj žrtvam in pričam zlorab zagotovijo dejanska varnostna jamstva ter sodijo njihovim storilcem; poudarja, da nosita Rusija in ruska vlada končno odgovornost za preiskovanje teh dejanj, sojenje storilcem in zaščito vseh ruskih državljanov pred nezakonitimi kršitvami;

8.  poudarja, da sta bili še dodatni znamenji preganjanja in nadlegovanja, ki ga doživljajo organizacije za človekove pravice v severnokavkaški regiji, požigalski napad 17. januarja 2018, usmerjen proti prostorom centra Memorial v sosednji Republiki Ingušetiji, in napad 22. januarja 2018, ko so neznani požigalci podtaknili ogenj v avtomobilu, ki je bil last lokalne pisarne centra Memorial v Dagestanu; obsoja ta napada in poziva ruske oblasti, naj učinkovito preiščejo ta in druge napade, usmerjene zoper lastnino centra Memorial, ter grožnje njegovemu osebju, in naj zagotovijo, da bodo storilci za svoja dejanja odgovarjali;

9.  poziva ruske oblasti, naj nujno izvedejo takojšnje neodvisne, objektivne in temeljite preiskave teh obžalovanja vrednih dogodkov v Čečeniji; poziva čečenske oblasti in oblasti v Ruski federaciji, naj spoštujejo domačo zakonodajo in mednarodne obveznosti, podpirajo pravno državo in splošne standarde človekovih pravic ter vsem ljudem, ki bi utegnili biti v nevarnosti, zagotovijo varnost in demokratične svoboščine;

10.  je seznanjen z zahtevo centra Memorial, da se primer Titieva preišče zunaj Čečenije;

11.  obsoja napade na druge skupine civilne družbe in nevladne organizacije v Čečeniji, tudi napade in kampanje blatenja skupne mobilne skupine zagovornikov človekovih pravic v Čečeniji, zaradi katerih se je leta 2016 ta skupina iz varnostnih razlogov umaknila iz Čečenije;

12.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o samovoljnem pridržanju in mučenju oseb, ki jih dojemajo kot osebe LGBTI, v Republiki Čečeniji; poziva oblasti, naj prekinejo to kampanjo preganjanja, mednarodnim organizacijam za človekove pravice pa dovolijo izvesti verodostojno preiskavo domnevnih kaznivih dejanj; obsoja tudi, da posameznike ubijajo družinski člani v tako imenovanih umorih iz časti, in obžaluje, da čečenske oblasti ta kazniva dejanja podpirajo in spodbujajo;

13.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj pomagajo tistim, ki so iz Čečenije pobegnili, in razkrijejo to kampanjo zlorabe; pozdravlja dejstvo, da so številne države članice tem žrtvam podelile azil, in poziva države članice, naj v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo nadaljujejo in pospešijo obravnavo prošenj za azil za žrtve, novinarje in zagovornike človekovih pravic;

14.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da bodo vsi primeri oseb, preganjanih iz političnih razlogov, postavljeni na dnevni red nadaljnjih posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah, ter naj od ruskih predstavnikov na teh posvetovanjih uradno zahtevata odgovore za vsak primer posebej, nato pa o svojih pogovorih z ruskimi oblastmi poročata Parlamentu;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter čečenskim oblastem.

(1) UL C 65, 19.2.2016, str. 150. (2) UL C 378, 9.11.2017, str. 250. (3) UL C 274, 27.7.2016, str. 21. (4) UL C 316, 30.8.2016, str. 126. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0446. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0125.