Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0336(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0051/2018

Predložena besedila :

A8-0051/2018

Razprave :

PV 14/03/2018 - 15
CRE 14/03/2018 - 15

Glasovanja :

PV 15/03/2018 - 10.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0087

Sprejeta besedila
PDF 530kWORD 106k
Četrtek, 15. marec 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *
P8_TA(2018)0087A8-0051/2018

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683 – C8-0471/2016 – 2016/0336(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0683),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0471/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, irske poslanske zbornice, irskega senata, luksemburške poslanske zbornice, malteške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0051/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu.
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in ustvarjajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti. Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije.
(2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto. Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga.
(3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. S tem, ko bi CCCTB uveljavili v vseh državah članicah, bi zagotovili, da se davki plačajo tam, kjer nastane dobiček, in kjer imajo družbe stalno poslovno enoto. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Uvedba CCCTB bi izboljšala gospodarsko rast in prinesla nova delovna mesta v Uniji, saj bi zmanjšala škodljivo davčno konkurenco med družbami.
__________________
__________________
7Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).
7Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga. V prvi fazi bi se bilo treba dogovoriti o pravilu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije.
(4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno. Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o CCCTB obvezna le za skupine družb znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Da bi pravila o CCCTB še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti poleg tega kot neobvezna možnost na voljo tudi skupinam pod pragom na podlagi velikosti.
(5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi sprva obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji, bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Ob enakih pogojih bi ob prehodu na skupno konsolidirano davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb lahko pričakovali izgubo ali povečanje davčnih prihodkov za države članice. Za izravnavo izgub bi bilo treba ustanoviti začasni mehanizem za nadomestila, ki bi se financiral s proračunskimi presežki držav članic, katerih davčni prihodki bi se zaradi nove ureditve povečali. Nadomestila bi se morala vsako leto prilagoditi, da bi se upoštevale nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Po sedmih letih bi morala Komisija predlagati odpravo ali spremembo sistema za nadomestila ter zanje določiti zgornje meje.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Da bi preprečili obstoječo porazdelitev davčnega bremena med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi podjetji, kot je omenjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, je namen skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb preprečiti, da bi mala in srednja podjetja bila v podrejenem konkurenčnem položaju, in tako ustvariti enake konkurenčne pogoje zanje. Glavni davčni organ lahko malim in srednjim podjetjem zagotovi potrebna orodja, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje upravnih in organizacijskih zahtev, zajetih v možnost vključitve v sistem CCCTB.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Upravičenost za konsolidirano davčno skupino bi bilo treba določiti v skladu z dvodelnim preskusom na podlagi (i) nadzora (več kot 50 % glasovalnih pravic) in (ii) lastništva (več kot 75 % lastniškega kapitala) ali pravic do dobička (več kot 75 % pravic do udeležbe pri dobičku). Tak preskus bi zagotovil visoko raven gospodarske povezanosti med člani skupine. Za zagotovitev celovitosti sistema bi praga glede nadzora in lastništva ali pravic do dobička morala biti izpolnjena celo davčno leto, v nasprotnem primeru bi morala družba, ki ju ne izpolnjuje, takoj izstopiti iz skupine. Za preprečitev zlorabe davčnih rezultatov prek družb, ki se kratkoročno vključijo v skupino ali izstopijo iz nje, bi morala biti tudi določena minimalna zahteva devetih zaporednih mesecev za članstvo v skupini.
(6)  Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodeljevanja, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Digitalno blago je zelo mobilno in neoprijemljivo. Študije so pokazale, da je sektor digitalnih tehnologij močno vpleten v prakse agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne zahtevajo fizične infrastrukture za opravljanje poslov s strankami in ustvarjanje dobička. To največjim digitalnim družbam omogoča, da ne plačajo skoraj nič davka od svojih prihodkov. Ker države članice ne morejo obdavčiti digitalnih multinacionalnih podjetij, se iz njihovih davčnih blagajn izgubi več milijard evrov davčnih prihodkov. To resnično socialno krivico je treba nujno odpraviti, zato je treba obstoječo zakonodajo o obdavčitvi prihodkov pravnih oseb razširiti, da bo vključevala novo povezavo z digitalno stalno poslovno enoto na podlagi bistvene digitalne prisotnosti. Vzpostaviti je treba enake konkurenčne pogoje za podobne poslovne modele, da bi obravnavali davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija, ne da bi s tem ovirali potencial digitalnega sektorja. Pri tem je treba upoštevati zlasti delo na ravni OECD v zvezi z oblikovanjem mednarodno usklajenih pravil.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati tri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva in prodajo po namembnem kraju. Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati vsa opredmetena osnovna sredstva, ne pa tudi neopredmetenih in finančnih sredstev, in sicer zaradi njihove mobilne narave in posledičnega tveganja izogibanja pravilom te direktive. Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.
(10)  Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati štiri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva, prodajo po namembnem kraju ter zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev (v nadaljevanju faktor podatkov). Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati le opredmetena osnovna sredstva. Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Porazdelitvena formula konsolidirane davčne osnove mora popolnoma odslikavati gospodarsko dejavnost, ki poteka v vsaki državi članici, tako da v celoti upošteva morebitne pomembne gospodarske razlike med njimi. Kadar formula povzroči neravnovesje v porazdelitvi, ki ne odraža gospodarske dejavnosti, se to lahko popravi z mehanizmom za reševanje sporov. Glede na to bi morala Komisija razmisliti o ustanovitvi mehanizma za reševanje sporov, da bi zagotovili ustrezne postopke za reševanje sporov, kadar bi šlo za različne države članice.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Nekateri sektorji, kot so finančne in zavarovalniške storitve, nafta in plin, pomorske storitve in zračni promet, zaradi svojih posebnosti zahtevajo prilagojeno porazdelitveno formulo za konsolidirano davčno osnovo.
črtano
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato bi bilo treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja.
(14)  Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato je treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja. Državam članicam ne bi smela biti onemogočena uvedba dodatnih ukrepov proti izogibanju davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države, ki imajo nizke davke.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; ter (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(16)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini; in (iv) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, upoštevati pa bi morala tudi vsakoletno resolucijo Evropskega parlamenta. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta12.
(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje in podatkov, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, dodelitvi zbranih podatkov in uporabljenih podatkov, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija bi morala v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripraviti te enotne obrazce za davčno napoved. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta12.
__________________
__________________
12 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
12 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.
(18)  Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –
(20)  Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednja velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Da se doseže popolna in dosledna konsolidacija in da se preprečijo nove priložnosti za arbitražo zaradi računovodskih nedoslednosti med državami članicami, je treba sprejeti jasna, dosledna in objektivna merila za izračun konsolidirane davčne osnove. V ta namen bi morala Komisija predlagati tudi potrebne prilagoditve za ustrezne določbe te direktive o opredelitvi in izračunu konsolidirane davčne osnove.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 b (novo)
(20b)  Komisija bi morala upoštevati dodatne študije, ki vsebujejo analizo morebitnega učinka CCCTB na prihodke od davka od dohodka pravnih oseb v posameznih državah članicah, in morebitni slabši konkurenčni položaj Unije v odnosu do tretjih držav.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem za konsolidacijo davčnih osnov, kot je navedeno v Direktivi Sveta 2016/xx/EU14, kar zadeva družbe, ki so članice skupine, in določa pravila, kako se skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb dodeli državam članicam in kako jo upravljajo nacionalni davčni organi.
1.  Ta direktiva vzpostavlja skupno osnovo za obdavčitev nekaterih družb v Uniji in določa pravila o izračunu te osnove, vključno s pravili glede ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ter ukrepov, povezanih z mednarodno razsežnostjo predlaganega davčnega sistema.
_______________
14 [polni naslov Direktive (UL L [ ], [ ], str. [ ])].
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi in digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR;
(c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR. Ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič;
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3
3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive za obdobje petih davčnih let, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Navedeno obdobje se samodejno podaljša za zaporedna obdobja petih davčnih let, razen če se predloži obvestilo o prenehanju obstoja iz drugega pododstavka člena 47. Pogoji iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1 morajo biti izpolnjeni ob vsakem podaljšanju.
3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4
4.  Pravila te direktive se ne uporabljajo za ladijsko družbo, za katero velja poseben davčni režim. Ladijska družba, za katero velja poseben davčni režim, se upošteva za določitev družb, ki so članice iste skupine, kot je navedeno v členih 5 in 6.
črtano
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 23
(23)  „konsolidirana davčna osnova“ pomeni rezultat seštevanja davčnih osnov vseh članov skupine, kot se izračuna v skladu Direktivo 2016/xx/EU;
(23)  „konsolidirana davčna osnova“ pomeni konsolidirani neto obdavčljivi prihodek članov skupine, izračunan na računovodski podlagi, ki se v skladu z Direktivo 2016/xx/EU uporablja dosledno za vse člane skupine;
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 28 a (novo)
(28a)  „faktor podatkov“ pomeni zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev v eni ali več državah članicah v komercialne namene.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
3.  Če je sedež dejanskega upravljanja člana skupine, ki se ukvarja s pomorskimi storitvami ali prevozom po celinskih plovnih poteh, na krovu ladje ali čolna, se za člana skupine šteje, da je rezident za davčne namene v državi članici matičnega pristanišča ladje ali čolna ali, če matično pristanišče ne obstaja, v državi članici davčnega rezidentstva upravljavca ladje ali čolna.
črtano
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4
4.  Davčni zavezanec rezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz katerega koli vira v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene, ali zunaj nje.
4.  Davčni zavezanec rezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek, ki ga ustvari s katero koli dejavnostjo v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene, ali zunaj nje.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 5
5.  Davčni zavezanec nerezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz katere koli dejavnosti, ki se izvaja prek stalne poslovne enote v državi članici.
5.  Davčni zavezanec nerezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz dejavnosti, ki se izvaja prek stalne poslovne enote, vključno s stalno digitalno poslovno enoto, v državi članici. Digitalna stalna poslovna enota davčnega zavezanca se določi v skladu s pogoji in merili iz člena 5 Direktive Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb1a.
_______________
1aDirektiva Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (UL L ..., ..., str. ...).
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter
(a)  pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Stalne poslovne enote vključujejo digitalne stalne poslovne enote v skladu s pogoji in merili iz člena 5 Direktive Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb1a.
_______________
1aDirektiva Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (UL L ..., ..., str. ...).
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
1.  Davčne osnove vseh članov skupine se seštejejo v konsolidirano davčno osnovo.
1.  Davčna osnova konsolidirane skupine se določi, kakor da bi šlo za en sam subjekt. V ta namen se skupna davčna osnova skupine ponovno izračuna, da se izključijo vsi dobički ali izgube, vključno s tistimi, ki izhajajo iz katere koli transakcije med dvema ali več podjetji znotraj skupine, ne glede na njeno naravo.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Če je konsolidirana davčna osnova negativna, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno konsolidirano davčno osnovo. Če je konsolidirana davčna osnova pozitivna, se porazdeli v skladu s poglavjem VIII.
2.  Če je konsolidirana davčna osnova negativna, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno konsolidirano davčno osnovo za obdobje največ petih let. Če je konsolidirana davčna osnova pozitivna, se porazdeli v skladu s poglavjem VIII.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
2.  Skupine uporabljajo usklajeno in ustrezno dokumentirano metodo evidentiranja transakcij znotraj skupine. Skupine lahko spremenijo metodo le iz tehtnih komercialnih razlogov in le na začetku davčnega leta.
2.  Skupine uporabljajo usklajeno in ustrezno dokumentirano metodo evidentiranja transakcij znotraj skupine. Skupine lahko spremenijo metodo le iz tehtnih komercialnih razlogov in le na začetku davčnega leta. Zaradi konsolidacije, izvedene na podlagi člena 7(1), se vse tovrstne transakcije izključijo iz davčne osnove.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3
3.  Metoda evidentiranja transakcij znotraj skupine omogoča, da se vsi prenosi in vsa prodaja znotraj skupine določijo po najnižjih stroških za sredstva, ki se ne amortizirajo, ali davčni vrednosti sredstev, ki se amortizirajo.
črtano
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 4
4.  Prenosi znotraj skupine ne spremenijo statusa lastno ustvarjenih neopredmetenih sredstev.
črtano
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Če zaradi reorganizacije podjetja ena ali več skupin ali dva ali več članov skupine postanejo del druge skupine, se kakršne koli nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin pripišejo vsakemu članu skupine v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride de reorganizacije podjetja. Nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin se prenesejo naprej v prihodnja leta.
Če zaradi reorganizacije podjetja ena ali več skupin ali dva ali več članov skupine postanejo del druge skupine, se kakršne koli nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin pripišejo vsakemu članu skupine v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride de reorganizacije podjetja. Nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin se prenesejo naprej za obdobje največ petih let.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 2
2.  Če se dva ali več glavnih davčnih zavezancev združijo v smislu točk (i) in (ii) člena 2(a) Direktive Sveta 2009/133/ES15, se kakršne koli nepokrite izgube skupine pripišejo njenim članom v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride do združitve. Nepokrite izgube se prenesejo naprej v prihodnja leta.
2.  Če se dva ali več glavnih davčnih zavezancev združijo v smislu točk (i) in (ii) člena 2(a) Direktive Sveta 2009/133/ES15, se kakršne koli nepokrite izgube skupine pripišejo njenim članom v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride do združitve. Nepokrite izgube se prenesejo naprej za obdobje največ petih let.
__________________
__________________
15Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).
15Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1
Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani:
Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela, sredstev in podatkov enako ponderirani:
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – formula

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Kadar se eden ali več faktorjev zaradi narave dejavnosti davčnega zavezanca ne uporablja, se vsi drugi uporabljeni faktorji v formuli ponovno sorazmerno ponderirajo, da bi ohranili enako absolutno utež, dodeljeno vsakemu faktorju, ki se uporablja.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5
5.  Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine, se faktorjem prodaje, dela in sredstev pripiše enaka teža.
5.  Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine, se faktorjem prodaje, dela, sredstev in podatkov pripiše enaka teža.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Polovico dejavnika podatkov sestavlja celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletne platforme in storitev, ki jih v posamezni državi članici zbere podjetje v skupini, kot števec in celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici zbere skupina, kot imenovalec, drugo polovico faktorja podatkov pa sestavlja celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici uporabi podjetje v skupini, kot števec in celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici uporabi skupina, kot imenovalec.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Količina osebnih podatkov, zbranih v okviru faktorja podatkov, se izmeri ob koncu davčnega leta v posamezni državi članici.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 c (novo)
5c.  Zbiranje in uporaba osebnih podatkov za komercialne namene v okviru faktorja podatkov se opredelita v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 29
Člen 29
črtano
Zaščitna klavzula
Če glavni davčni zavezanec ali pristojni organ meni, da rezultat porazdelitve konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb članu skupine ne predstavlja pošteno obsega poslovne dejavnosti tega člana skupine, lahko glavni davčni zavezanec ali pristojni organ kot izjemo od pravila iz člena 28 zahteva uporabo nadomestne metode za izračun deleža davka vsakega posameznega člana skupine. Nadomestna metoda se lahko uporabi le, če se po posvetovanju med pristojnimi organi in, kadar je primerno, po razpravah v skladu s členoma 77 in 78 vsi ti organi strinjajo s to nadomestno metodo. Država članica, v kateri je glavni davčni organ, Komisijo obvesti o uporabljeni nadomestni metodi.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 38 – odstavek 1
1.  Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti, se prodaja blaga pripiše članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga.
1.  Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti ali če član skupine nima obdavčljive povezave, se prodaja blaga pripiše članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 43
Člen 43
črtano
Pomorske storitve, promet po celinskih plovnih poteh in zračni promet
Prihodki, odhodki in druge odbitne postavke člana skupine, katerega glavna poslovna dejavnost je upravljanje ladij ali zrakoplovov v mednarodnem prometu ali upravljanje plovil v prometu po celinskih plovnih poteh, so izključeni iz konsolidirane davčne osnove in se ne razdelijo v skladu s pravili iz člena 28. Namesto tega se ti prihodki, odhodki in druge odbitne postavke pripišejo temu članu skupine za vsako transakcijo posebej, pri čemer za njih veljajo prilagoditve cen v skladu s členom 56 Direktive 2016/xx/EU.
Deleži v članu skupine in deleži člana skupine se upoštevajo za določitev obstoja skupine iz členov 5 in 6.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 46 – odstavek 2
2.  Obvestilo iz odstavka 1 zajema vse člane skupine, razen ladijskih družb iz člena 2(4).
2.  Obvestilo iz odstavka 1 zajema vse člane skupine.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 48 – odstavek 2
Komisija lahko sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Komisija sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 55 – odstavek 1
Komisija lahko sprejme akte, ki določajo pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Komisija sprejme akte, ki določajo pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripravi te enotne obrazce za davčno napoved. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 65 – odstavek 1
1.  Če se pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident za davčne namene ali ima stalno poslovno enoto, ne strinja s sklepom glavnega davčnega organa, sprejetim v skladu s členom 49 ali členom 56(2) ali (4) ali drugim pododstavkom člena 56(5), lahko ta sklep v treh mesecih izpodbija pred sodišči države članice glavnega davčnega organa.
1.  Če se pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident za davčne namene ali ima stalno poslovno enoto, vključno z digitalno stalno poslovno enoto, ne strinja s sklepom glavnega davčnega organa, sprejetim v skladu s členom 49 ali členom 56(2) ali (4) ali drugim pododstavkom člena 56(5), lahko ta sklep v treh mesecih izpodbija pred sodišči države članice glavnega davčnega organa.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 65 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija preuči, ali bi vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov še povečala uspešnost in učinkovitost reševanja sporov med državami članicami. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, vključno z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 1
1.  Pritožbe zoper spremenjene davčne odmere ali davčne odmere v skladu s členom 54 obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravni organ je neodvisen od davčnih organov države članice glavnega davčnega organa. Če v tej državi članici ni takega upravnega organa, lahko glavni davčni zavezanec pritožbo vloži neposredno pri sodišču.
1.  Pritožbe zoper spremenjene davčne odmere ali davčne odmere v skladu s členom 54 obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravni organ je neodvisen od davčnih organov države članice glavnega davčnega organa. Če v tej državi članici ni takega upravnega organa ali kadar tako želi glavni davčni zavezanec, lahko glavni davčni zavezanec pritožbo vloži neposredno pri sodišču.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 5
5.  Upravni organ iz odstavka 1 o pritožbi odloči v šestih mesecih. Če glavni davčni zavezanec v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila potrjena odločba glavnega davčnega organa.
5.  Upravni organ iz odstavka 1, ki mu je pritožba dodeljena, o njej odloči v šestih mesecih. Če glavni davčni zavezanec v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila potrjena odločba glavnega davčnega organa.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 69 – odstavek 2
2.  Če se uporablja odstavek 1, se preseženi stroški izposojanja in dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo na ravni skupine ter zajemajo rezultate vseh članov skupine. Znesek 3 000 000 EUR iz člena 13 Direktive 2016/xx/EU se poveča na 5 000 000 EUR.
2.  Če se uporablja odstavek 1, se preseženi stroški izposojanja in dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo na ravni skupine ter zajemajo rezultate vseh članov skupine. Znesek 1 000 000 EUR iz člena 13 Direktive 2016/xx/EU se poveča na 5 000 000 EUR.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 71
Člen 71
črtano
Olajšava za pokrivanje izgube in ponovna vključitev
1.  Člen 41 Direktive 2016/xx/EU o olajšavi za pokrivanje izgube in ponovni vključitvi se samodejno preneha uporabljati ob začetku veljavnosti te direktive.
2.  Prenesene izgube, ki še niso ponovno vključene ob začetku veljavnosti te direktive, še naprej nosi davčni zavezanec, na katerega so bile prenesene.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 72 – odstavek 1
V tej direktivi se zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se uporabljala za davčnega zavezanca, iz prvega pododstavka člena 53(1) Direktive 2016/xx/EU ne uporablja, ampak se nadomesti s povprečno zakonsko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb glede na veljavne stopnje v vseh državah članicah.
V tej direktivi se uporabljajo pravila glede menjave iz člena 53 Direktive 2016/xx/EU.
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 73 – odstavek 1
V tej direktivi je področje uporabe zakonodaje o nadzorovanih tujih družbah v skladu s členom 59 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, ali stalnimi poslovnimi enotami v tretji državi.
V tej direktivi je področje uporabe zakonodaje o nadzorovanih tujih družbah v skladu s členom 59 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, ali stalnimi poslovnimi enotami, vključno z digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami, v tretji državi.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 74 – odstavek 1
V tej direktivi je področje uporabe pravil o hibridnih neskladjih v skladu s členom 61 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in nečlani, ki so povezana podjetja iz člena 56 Direktive 2016/xx/EU.
V tej direktivi se uporablja področje uporabe pravil o hibridnih neskladjih in podobnih ureditvah, kot je opredeljeno v členu 61 Direktive 2016/xx/EU.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 76
Člen 76
Člen 76
Obveščanje Evropskega parlamenta
Obveščanje Evropskega parlamenta
1.  Evropski parlament organizira medparlamentarno konferenco za oceno sistema CCCTB, pri čemer upošteva rezultate razprav o davčni politiki v okviru postopka evropskega semestra. Evropski parlament svoje mnenje in ugotovitve sporoči v obliki resolucije, naslovljene na Komisijo in Svet.
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.
2.   Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 78 a (novo)
Člen 78a
Mehanizem nadomestil
Za ublažitev nenadnih pretresov v zvezi z davčnimi prihodki v državah članicah, ki izhajajo iz fiskalnih dobičkov in izgub, ki jih neposredno in izključno povzroči prehod na novo ureditev, ki jo uvaja ta direktiva, Komisija vzpostavi poseben mehanizem nadomestil, ki začne delovati od datuma začetka veljavnosti te direktive. Nadomestila se vsako leto prilagodijo, tako da se upoštevajo nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Mehanizem nadomestil se financira iz proračunskih presežkov držav članic, ki imajo dobiček iz davčnih prihodkov, vzpostavi pa se za začetno obdobje sedmih let. Po tem obdobju Komisija oceni, ali je potrebno, da mehanizem nadomestil še naprej deluje, in se na podlagi tega odloči za njegovo ukinitev ali enkratno podaljšanje za največ dve leti.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 79
Člen 79
Člen 79
Pregled
Poročilo o izvajanju in pregled
Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o njenem izvajanju. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja VIII te direktive na porazdelitev davčnih osnov med države članice.
Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive oceni njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem izvajanju. Poročilo o izvajanju vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja VIII te direktive na porazdelitev davčnih osnov med države članice. Na podlagi ugotovitev iz poročila o izvajanju ali v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira Komisija predlaga pogoje, pod katerimi se delež davčnih prihodkov, pridobljenih s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pripiše splošnemu proračunu Unije, da bi se sorazmerno zmanjšali prispevki držav članic v ta proračun.
Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem izvajanju.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2020. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2019. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 2
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2021.
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020.
Zadnja posodobitev: 6. november 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov