(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0685),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0472/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, irske poslanske zbornice, irskega senata, luksemburške poslanske zbornice, malteške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0050/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu. (1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in povzročajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti. Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. (2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto. Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. (3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. S tem, ko bi CCCTB uveljavili v vseh državah članicah, bi zagotovili, da se davki plačajo tam, kjer nastane dobiček, in kjer imajo družbe stalno poslovno enoto. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Uvedba CCCTB bi izboljšala gospodarsko rast in prinesla nova delovna mesta v Uniji, saj bi zmanjšala škodljivo davčno konkurenco med družbami. __________________ __________________ 7 Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011). 7 Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011). Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Komisija je v sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg navedla, da je CCCTB podlaga za obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga. V prvi fazi bi bilo treba sprejeti pravilo o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije. (4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno. Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Poleg tega bi morala biti za zagotovitev skladnosti med obema fazama pobude za CCCTB pravila o skupni osnovi obvezna za družbe, ki bi se v primeru popolne uresničitve pobude obravnavale kot skupina. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od odhodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril. (5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji, bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Nasprotno s tem se ne bi smelo šteti za bistveno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. To razsežnost bi bilo zaradi njenega zapletenega medsebojnega delovanja z mednarodnimi sporazumi bolje prepustiti dvostranskim davčnim sporazumom in nacionalni zakonodaji. (6)  Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Digitalno blago je zelo mobilno in neoprijemljivo. Študije so pokazale, da je sektor digitalnih tehnologij močno vpleten v prakse agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne zahtevajo fizične infrastrukture za opravljanje poslov s strankami in ustvarjanje dobička. To največjim digitalnim družbam omogoča, da ne plačajo skoraj nič davka od svojih prihodkov. Ker države članice ne morejo obdavčiti digitalnih multinacionalnih podjetij, se iz njihovih davčnih blagajn izgubi več milijard evrov davčnih prihodkov. To resnično socialno krivico je treba nujno odpraviti, zato je treba obstoječo zakonodajo o obdavčitvi prihodkov pravnih oseb razširiti, da bo vključevala novo povezavo z digitalno stalno poslovno enoto na podlagi bistvene digitalne prisotnosti. Vzpostaviti je treba enake konkurenčne pogoje za podobne poslovne modele, da bi obravnavali davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija, ne da bi s tem ovirali potencial digitalnega sektorja. Pri tem je treba upoštevati zlasti delo na ravni OECD v zvezi z oblikovanjem mednarodno usklajenih pravil. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)  Obdavčljive prihodke bi bilo treba zmanjšati za poslovne izdatke in nekatere druge postavke. Odbitni poslovni izdatki bi morali običajno vključevati vse stroške, povezane s prodajo, ter izdatke, povezane z ustvarjanjem, ohranjanjem in zavarovanjem dohodka. Za podporo inovacijam v gospodarstvu in posodobitev notranjega trga bi bilo treba zagotoviti odbitke, vključno s superodbitki, za stroške za raziskave in razvoj, ki bi morali biti obračunani v letu nastanka (z izjemo nepremičnin). S povečanimi superodbitki za stroške za raziskave in razvoj bi bilo treba podpreti tudi mala zagonska podjetja brez povezanih podjetij, ki so še posebej inovativna (kategorija, ki bo zajemala zlasti zagonska podjetja. Za zagotovitev pravne varnosti bi moral obstajati tudi seznam neodbitnih izdatkov. (8)  Obdavčljive prihodke bi bilo treba zmanjšati za poslovne izdatke in nekatere druge postavke. Odbitni poslovni izdatki bi morali običajno vključevati vse stroške, povezane s prodajo, ter izdatke, povezane z ustvarjanjem, ohranjanjem in zavarovanjem dohodka. Za podporo inovacijam v gospodarstvu in posodobitev notranjega trga bi bilo treba zagotoviti odbitke, davkoplačevalci pa bi morali dobiti davčne olajšave za dejanske stroške za raziskave in razvoj, povezane z izdatki za zaposlene, podizvajalce, delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in samostojne delavce, ki bi morali biti obračunani v letu nastanka (z izjemo nepremičnin). Da bi preprečili zlorabo odbitkov, je potrebna jasna opredelitev stroškov za raziskave in razvoj. Za zagotovitev pravne varnosti bi moral obstajati tudi seznam neodbitnih izdatkov. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)  Nedavni dogodki na področju mednarodnega obdavčevanja so izpostavili, da so se mednarodne skupine družb, da bi zmanjšale svojo globalno davčno obveznost, vse bolj posluževale shem izogibanja davkom, kar je privedlo do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v obliki plačil previsokih obresti. Zato je treba omejiti odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov), da bi se preprečile take prakse. V tem okviru bi bilo treba odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov) brez omejitev dovoliti le, če jih je mogoče pobotati z obdavčljivimi prihodki od obresti (in drugimi finančnimi prihodki). Vendar bi za morebiten presežek stroškov obresti morale veljati omejitve odbitnosti, ki se določijo glede na obdavčljivi dobiček davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo. (9)  Nedavni dogodki na področju mednarodnega obdavčevanja so izpostavili, da so se mednarodne skupine družb, da bi zmanjšale svojo globalno davčno obveznost, vse bolj posluževale shem izogibanja davkom, kar je privedlo do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v obliki plačil previsokih obresti. Zato je treba omejiti odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov), da bi se preprečile take prakse. V tem okviru bi bilo treba odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov) brez omejitev dovoliti le, če jih je mogoče pobotati z obdavčljivimi prihodki od obresti (in drugimi finančnimi prihodki). Vendar bi za morebiten presežek stroškov obresti morale veljati omejitve odbitnosti, ki se določijo glede na obdavčljivi dobiček davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo. Države članice bi lahko za zagotovitev višje ravni zaščite dodatno omejile višino odbitnosti stroškov obresti in drugih finančnih stroškov. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 10 (10)  Dejstvo, da se izplačane obresti za posojila lahko odbijejo od davčne osnove davčnega zavezanca, medtem ko to ne velja za razdelitev dobička, daje jasno prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim. Glede na tveganja, ki jih to pomeni za zadolženost družb, je bistveno določiti ukrepe, ki nevtralizirajo trenutne davčne spodbude, ki odvračajo od lastniškega financiranja. V zvezi s tem je predvideno, da davčni zavezanci prejmejo ugodnost za rast in naložbe, v skladu s katero bi se moralo povečanje njihovega lastniškega kapitala pod določenimi pogoji odbiti od njihove davčne osnove. Zato bi bilo nujno zagotoviti, da sistem ne trpi zaradi kaskadnih učinkov, pri čemer bi bilo treba v ta namen izključiti davčno vrednost deležev davčnega zavezanca v povezanih podjetjih. Poleg tega bi bilo treba za večjo zanesljivost sheme za ugodnost določiti pravila proti izogibanju davkom. (10)  Dejstvo, da se izplačane obresti za posojila lahko odbijejo od davčne osnove davčnega zavezanca, medtem ko to ne velja za razdelitev dobička, daje jasno prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim. Glede na tveganja, ki jih to pomeni za zadolženost družb, je treba zagotoviti ukrepe za nevtraliziracijo davčnih spodbud, ki odvračajo od lastniškega financiranja, tako da se omeji možnost odbitka obresti za posojila od davčne osnove davčnega zavezanca. Takšno pravilo o omejitvi obresti je primeren in zadosten instrument za ta namen. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 12 (12)  Da bi se odvračalo od preusmerjanja pasivnih (večinoma finančnih) prihodkov iz visoko obdavčenih družb, bi se moralo za morebitne izgube, ki jih lahko imajo take družbe ob koncu davčnega leta, predpostavljati, da se večinoma ujemajo z rezultati trgovanja. Na podlagi tega bi moralo biti davčnim zavezancem dovoljeno prenašati izgube v prihodnje obdobje za nedoločen čas brez omejitev pri odbitnem znesku na leto. Ker se izgube v prihodnje obdobje prenašajo zato, da davčni zavezanec plača davek od svojega realnega dohodka, ni razloga za omejitev roka za prenos v prihodnje obdobje. Kar zadeva možnost prenosa izgub v preteklo obdobje, takega pravila ne bi bilo treba uvesti, ker je to v praksi razmeroma redko in pogosto vodi v preveliko zapletenost. Poleg tega bi bilo treba določiti določbo o preprečevanju zlorab, da bi se preprečili poskusi izogibanja pravilom o odbitnosti izgub z nakupom družb, ki poslujejo z izgubo. (12)  Da bi se odvračalo od preusmerjanja pasivnih (večinoma finančnih) prihodkov iz visoko obdavčenih družb, bi se moralo za morebitne izgube, ki jih lahko imajo take družbe ob koncu davčnega leta, predpostavljati, da se večinoma ujemajo z rezultati trgovanja. Na podlagi tega bi moralo biti davčnim zavezancem dovoljeno prenašati izgube v prihodnje obdobje v obdobju petih let z omejitvijo pri odbitnem znesku na leto. Kar zadeva možnost prenosa izgub v preteklo obdobje, takega pravila ne bi bilo treba uvesti, ker je to v praksi razmeroma redko in pogosto vodi v preveliko zapletenost. Direktiva Sveta (EU). 2016/11641a določa splošno pravilo o preprečevanju zlorab, da bi se preprečili poskusi izogibanja pravilom o odbitnosti izgub z nakupom družb, ki poslujejo z izgubo. To splošno načelo bi bilo treba upoštevati pri uporabi te direktive. _________________ 1a Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1). Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 13 (13)  Za spodbujanje zmogljivosti denarnega toka podjetij, na primer z nadomestilom za izgube ob zagonu v eni državi članici z dobičkom v drugi državi članici, in čezmejnega širjenja v Uniji bi morali davčni zavezanci imeti pravico, da začasno upoštevajo izgube njihovih neposrednih odvisnih družb in stalnih poslovnih enot v drugih državah članicah. V ta namen bi morala imeti matična družba ali sedež v državi članici možnost, da od svoje davčne osnove v določenem davčnem letu odbije izgube, ki so jih v istem davčnem letu imele njegove neposredne odvisne družbe ali stalne poslovne enote v drugih državah članicah, sorazmerno s svojim deležem. Matična družba bi morala, ob upoštevanju predhodno odbitega zneska izgub, nato k svoji davčni osnovi prišteti nazaj morebiten poznejši dobiček, ki so ga ustvarile navedene neposredne odvisne družbe ali stalne poslovne enote. Ker je bistveno zaščititi nacionalne davčne prihodke, bi bilo treba odbite izgube samodejno ponovno vključiti, če to po določenem številu let še ni bilo izvedeno ali če pogoji, da se subjekt šteje za neposredno odvisno družbo ali stalno poslovno enoto, niso več izpolnjeni. črtano Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Ključno je zagotoviti ustrezne ukrepe proti izogibanju davkom, da bi se okrepila odpornost pravil o skupni osnovi proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja. Sistem bi moral vključevati zlasti splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki bi ga dopolnjevali ukrepi za omejitev določenih vrst izogibanja. Glede na to, da so splošna pravila o preprečevanju zlorab namenjena boju proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile odpravljene s posebnimi določbami, zapolnjujejo vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti izogibanju. V Uniji bi bilo treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za sheme, ki niso pristne. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab enotno uporabljajo v domačih primerih, čezmejnih primerih znotraj Unije in čezmejnih primerih, ki vključujejo družbe s sedežem v tretjih državah, tako da se področje in rezultati njihove uporabe ne razlikujejo. (15)  Ključno je zagotoviti ustrezne ukrepe proti izogibanju davkom, da bi se okrepila odpornost pravil o skupni osnovi proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja. Sistem bi moral vključevati zlasti strogo in učinkovito splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki bi ga dopolnjevali ukrepi za omejitev določenih vrst izogibanja. Glede na to, da so splošna pravila o preprečevanju zlorab namenjena boju proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile odpravljene s posebnimi določbami, zapolnjujejo vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti izogibanju. V Uniji bi bilo treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za sheme, ki niso pristne. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab enotno uporabljajo v domačih primerih, čezmejnih primerih znotraj Unije in čezmejnih primerih, ki vključujejo družbe s sedežem v tretjih državah, tako da se področje in rezultati njihove uporabe ne razlikujejo. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 17 (17)  Ob upoštevanju, da je učinek hibridnih neskladij običajno dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi, taki primeri jasno vplivajo na notranji trg, saj izkrivljajo njegove mehanizme in ustvarjajo vrzeli, ki omogočajo razvoj praks izogibanja davkom. Glede na to, da neskladja izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi s pravno opredelitvijo določenih vrst subjektov ali finančnih plačil, se običajno ne pojavljajo med družbami, ki uporabljajo skupna pravila za izračun davčne osnove. Vendar se neskladja še vedno pojavljajo pri medsebojnem delovanju okvira skupne osnove in nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb ali tovrstnih sistemov tretjih držav. Da bi se nevtralizirali učinki shem hibridnih neskladij, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi ena od jurisdikcij v primeru neskladja zavrne odbitek plačila ali zagotovi, da je ustrezni dohodek vključen v osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb. (17)  Ob upoštevanju, da je učinek hibridnih neskladij običajno dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi, taki primeri jasno vplivajo na notranji trg, saj izkrivljajo njegove mehanizme in ustvarjajo vrzeli, ki omogočajo razvoj praks izogibanja davkom. Glede na to, da neskladja izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi s pravno opredelitvijo določenih vrst subjektov ali finančnih plačil, se običajno ne pojavljajo med družbami, ki uporabljajo skupna pravila za izračun davčne osnove. Vendar se neskladja še vedno pojavljajo pri medsebojnem delovanju okvira skupne osnove in nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb ali tovrstnih sistemov tretjih držav. Za nevtralizacijo učinkov hibridnih neskladij ali povezane ureditve Direktiva (EU) 2016/1164 določa pravila o hibridnih neskladjih in obratnih hibridnih neskladjih. Ta pravila bi morali sistematično upoštevati pri uporabi te direktive. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo) (17a)  Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da uvedejo dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države z nizkimi davki, ki morda niso vključene v samodejno izmenjavo davčnih podatkov v skladu s standardi Unije. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 17 b (novo) (17b)  Države članice bi morale vzpostaviti sistem sankcij za podjetja, ki kršijo nacionalne določbe, sprejete v skladu s to direktivo, kot je določeno v nacionalnem pravu, in o tem obvestiti Komisijo. Sprememba 18 Predlog direktive Uvodna izjava 19 (19)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) sprejetjem podrobnih pravil proti izogibanju davkom na številnih posebnih področjih, pomembnih za ugodnost za rast in naložbe; (iv) natančnejšo opredelitvijo koncepta pravnega in gospodarskega lastništva zakupljenih sredstev; (v) izračunom glavnice in obresti zakupnin ter amortizacijske osnove zakupljenih sredstev ter (vi) natančnejšo opredelitvijo kategorij osnovnih sredstev, ki se amortizirajo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. (19)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) natančnejšo opredelitvijo koncepta pravnega in gospodarskega lastništva zakupljenih sredstev; (iv) izračunom glavnice in obresti zakupnin ter amortizacijske osnove zakupljenih sredstev; (v) natančnejšo opredelitvijo kategorij osnovnih sredstev, ki se amortizirajo ter (vi) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  Komisija bi morala spremljati enotno izvajanje te direktive, da se preprečijo situacije, ko bi vsi pristojni organi držav članic uporabljali različne ureditve. Poleg tega pomanjkanje harmoniziranih računovodskih pravil v Uniji ne bi smelo privesti do novih priložnosti za davčno načrtovanje in arbitražo. Harmonizacija računovodskih pravil lahko zato okrepi skupno ureditev, zlasti če in ko bo za vsa podjetja v Uniji veljala ista ureditev. Sprememba 20 Predlog direktive Uvodna izjava 23 (23)  Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva – (23)  Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednje velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva – Sprememba 21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem skupne osnove za obdavčitev nekaterih družb in določa pravila o izračunu te osnove. 1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem skupne osnove za obdavčitev nekaterih družb in določa pravila o izračunu te osnove, vključno z ukrepi za preprečevanje izogibanja davkom ter ukrepi, povezanimi z mednarodno razsežnostjo predlaganega davčnega sistema. Sprememba 22 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje: 1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi in digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje: Sprememba 23 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka c (c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR; (c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR; ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič; Sprememba 24 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 3 3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) ali (d) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive za obdobje petih davčnih let, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Navedeno obdobje se samodejno podaljša za zaporedna obdobja petih davčnih let, razen če se predloži obvestilo o prenehanju obstoja v skladu s členom 65(3). Pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 1 morajo biti izpolnjeni ob vsakem podaljšanju. 3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) ali (d) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Sprememba 25 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 4 4.  Pravila te direktive se ne uporabljajo za ladijsko družbo, za katero velja poseben davčni režim. Ladijska družba, za katero velja poseben davčni režim, se upošteva za določitev družb, ki so članice iste skupine, kot je navedeno v členu 3. črtano Sprememba 26 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 – točka a (a)  pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter (a)  pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter Sprememba 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 12 (12)  „stroški izposojanja“ pomenijo odhodke za obresti od vseh oblik dolgov, druge stroške, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in odhodkom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, kar vključuje plačila v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, pripisane obresti za zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, plačila v okviru alternativnih shem financiranja, finančne stroške plačil za finančni zakup, kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev iz bilance stanja, amortizacijo kapitaliziranih obresti, zneske, izmerjene glede na obračun financiranja v skladu s pravili za transferne cene, zneske navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje subjekta, določeni donos povečanja neto lastniškega kapitala, kot je navedeno v členu 11 te direktive, določene pozitivne in negativne tečajne razlike pri izposojanju in instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, provizije za jamstva za sheme financiranja, provizije za urejanje in podobne stroške, povezane z izposojanjem finančnih sredstev; (12)  „stroški izposojanja“ pomenijo odhodke za obresti od vseh oblik dolgov, druge stroške, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in odhodkom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, kar vključuje plačila v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, pripisane obresti za zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, plačila v okviru alternativnih shem financiranja, finančne stroške plačil za finančni zakup, kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev iz bilance stanja, amortizacijo kapitaliziranih obresti, zneske, izmerjene glede na obračun financiranja v skladu s pravili za transferne cene, zneske navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje subjekta, določene pozitivne in negativne tečajne razlike pri izposojanju in instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, provizije za jamstva za sheme financiranja, provizije za urejanje in podobne stroške, povezane z izposojanjem finančnih sredstev; Sprememba 28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 a (novo) (30a)  „nekooperativna davčna jurisdikcija“ pomeni jurisdikcijo, za katero velja kar koli od naslednjega: (a)  jurisdikcija ne izpolnjuje mednarodnih standardov o preglednosti; (b)  v jurisdikciji obstajajo potencialno ugodnejši davčni režimi; (c)  v jurisdikciji obstaja davčni sistem brez davka od dohodkov pravnih oseb ali s skoraj ničelno stopnjo davka; Sprememba 29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 b (novo) (30b)  „ekonomska vsebina“ pomeni vsebinska merila, tudi v smislu digitalnega gospodarstva, s katerimi je mogoče opredeliti davčni obstoj podjetja, kot so obstoj človeških in materialnih virov podjetja, njegova avtonomija upravljanja, njegov dejanski pravni status, prihodki, ki jih ustvarja, in po potrebi narava njegovih sredstev; Sprememba 30 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 c (novo) (30c)  „družba 'poštni nabiralnik'“ pomeni vse vrste pravnih subjektov brez ekonomske vsebine, ki so ustanovljeni zgolj iz davčnih razlogov. Sprememba 31 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 d (novo) (30d)  „stroški licenčnin“ pomeni stroške zaradi plačil vseh vrst, opravljenih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacijo o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah ali katero koli drugo nematerialno premoženje; plačila za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme se štejejo za stroške licenčnin; Sprememba 32 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 e (novo) (30e)  „transferne cene“ pomeni cene, po katerih podjetje prenese fizično blago ali neopredmetena sredstva v povezana podjetja ali zanje opravlja storitve; Sprememba 33 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 31 (31)  „hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah, če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: (31)  „hibridno neskladje“ pomeni hibridno neskladje, kot je opredeljeno v točki (9) člena 2 Direktive (EU) 2016/1164; (a)  isto plačilo, odhodki ali izgube se odbijejo od davčne osnove tako v jurisdikciji, v kateri je vir plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube, kot v drugi jurisdikciji („dvojni odbitek“), (b)  v jurisdikciji, v kateri je vir plačila, se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji („odbitek brez vključitve“), (c)  v primeru razlik v obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključitve“). Hibridno neskladje se pojavi le, če isto odbito plačilo ali nastali odhodki ali izgube v dveh jurisdikcijah presegajo znesek dohodkov, ki so vključeni v obeh jurisdikcijah in jih je mogoče pripisati istemu viru. Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov: (a)  plačilo, povezano z osnovnim donosom, se odbije brez ustrezne vključitve takega plačila za davčne namene, razen če je osnovni donos vključen v obdavčljivi dohodek ene od udeleženih strani, (b)  olajšava za davčni odtegljaj, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani; Sprememba 34 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 32 (32)  „strukturirana ureditev“ pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, pri čemer je cena neskladja vključena v pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do hibridnega neskladja, razen če za davčnega zavezanca ali povezano podjetje ni bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjeno s hibridnim neskladjem, in ni imelo koristi od vrednosti davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja; črtano Sprememba 35 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 33 a (novo) (33a)  „stalna digitalna poslovna enota“ pomeni pomembno digitalno prisotnost davčnega zavezanca, ki v skladu z merili iz člena 5(2a) v jurisdikciji zagotavlja storitve za potrošnike in podjetja v tej jurisdikciji; Sprememba 36 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – točka 33 b (novo) (33b)  „evropska davčna identifikacijska številka“ ali „TIN“ pomeni številko, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Sprememba 37 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 Komisija lahko v skladu s členom 66 sprejme delegirane akte, s katerimi določi opredelitve dodatnih pojmov. Komisija lahko v skladu s členom 66 sprejme delegirane akte, s katerimi posodobi sedanje opredelitve ali določi opredelitve dodatnih pojmov. Sprememba 38 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Šteje se, da ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto v državi članici, ki ni država članica, v kateri je rezident za davčne namene, če ima v tej drugi državi članici stalno mesto, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje in ki vključuje zlasti: 1.  Šteje se, da ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto, kar vključuje digitalno stalno poslovno enoto, v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je rezident za davčne namene, če ima v tej drugi državi članici stalno poslovno enoto ali digitalno prisotnost, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje in ki vključuje zlasti: Sprememba 39 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo) (fa)  digitalno platformo ali drug digitalni poslovni model, ki temelji na zbiranju in izkoriščanju podatkov za komercialne namene. Sprememba 40 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če davčni zavezanec, ki je rezident ene jurisdikcije, zagotovi dostop do digitalne platforme ali ponudi tako platformo, kot je na primer elektronska aplikacija, zbirka podatkov, spletna tržnica ali pomnilniški prostor, ali če ponudi iskalnik ali storitve oglaševanja na spletišču ali v elektronski aplikaciji, zanj velja, da ima digitalno stalno poslovno enoto v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je rezident za davčne namene, če skupni znesek prihodkov davčnega zavezanca ali povezanega podjetja zaradi transakcij na daljavo iz naslova zgoraj omenjenih digitalnih platform v jurisdikciji, v kateri ni rezident, presega 5 000 000 EUR na leto in če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev: (a)  vsaj 1000 posameznih registriranih uporabnikov na mesec s prebivališčem v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ki so se prijavili v digitalno platformo davčnega zavezanca ali so jo obiskali; (b)  vsaj 1000 digitalnih pogodb, sklenjenih na mesec s strankami ali uporabniki, ki imajo v davčnem letu prebivališče v jurisdikciji, v kateri niso rezidenti; (c)  obseg digitalne vsebine, ki jo davčni zavezanec zbere v davčnem letu, preseže 10 % skupnih shranjenih digitalnih vsebin skupine. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te direktive s prilagajanjem dejavnikov iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka na podlagi napredka v mednarodnih sporazumih. Če za davčnega zavezanca v zadevni državi članici poleg praga, temelječega na prihodkih in določenega v prvem pododstavku tega odstavka, velja eden ali več od treh digitalnih dejavnikov, določenih v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka, se zanj šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi članici. Davčni zavezanec je dolžan razkriti davčnim organom vse informacije, ki so pomembne za določitev stalne poslovne enote ali digitalne stalne poslovne enote v skladu s tem členom. Sprememba 41 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 Poleg zneskov, ki so odbitni kot stroški za raziskave in razvoj v skladu z odstavkom 2, lahko davčni zavezanec v enem davčnem letu odbije tudi dodatnih 50 % takih stroškov, ki jih je imel v tem letu, razen stroškov v zvezi s premičnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Če stroški za raziskave in razvoj presegajo 20 000 000 EUR, lahko davčni zavezanec od zneska prekoračitve odbije 25 %. Pri stroških za raziskave in razvoj do 20 000 000 EUR, ki so povezani z osebjem, vključno s plačami, delavci podizvajalcev, ki delajo prek agencije, in samozaposleni, prejme davčni zavezanec davčno olajšavo v višini 10 % nastalih stroškov. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko davčni zavezanec odbije dodatnih 100 % stroškov za raziskave in razvoj v višini do 20 000 000 EUR, če izpolnjuje vse naslednje pogoje: črtano (a)  je podjetje, ki ne kotira na borzi in ima manj kot 50 zaposlenih ter katerega letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega 10 000 000 EUR; (b)  ni registriran več kot pet let. Če za davčnega zavezanca ne velja obveznost registracije, se za petletno obdobje lahko šteje, da se začne takrat, ko podjetje začne gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi gospodarske dejavnosti; (c)  ni nastal z združitvijo; (d)  nima povezanih podjetij. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 11 [...] črtano Sprememba 44 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka b (b)  50 % stroškov za reprezentanco, in sicer do zneska, ki ne presega [x]% prihodkov v davčnem letu; (b)  50 % običajnih in nujnih stroškov za reprezentanco, neposredno povezanih s poslovanjem davčnega zavezanca, in sicer do zneska, ki ne presega [x] % prihodkov v davčnem letu; Sprememba 45 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka c (c)  prenos zadržanega dobička v sklad, ki je del lastniškega kapitala družbe; (c)  prenos zadržanega dobička v sklad, ki je del lastniškega kapitala družbe, razen za dobičke, ki jih zadružna podjetja in zadružni konzorciji med tekočo dejavnostjo podjetja in po njenem poteku zadržijo v sklad v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili; Sprememba 46 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – točka j a (novo) (ja)  stroški upravičencev s sedežem v državah, navedenih na seznamu EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij za davčne namene (znanih tudi kot davčne oaze); Sprememba 47 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 Preseženi stroški izposojanja so odbitni v davčnem letu, v katerem nastanejo, in sicer do največ 30 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska največ 3 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Preseženi stroški izposojanja so odbitni v davčnem letu, v katerem nastanejo, in sicer do največ 10 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska največ 1 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Sprememba 48 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2 V tem členu se v primeru, da davčni zavezanec lahko deluje ali mora delovati v imenu skupine, kot je opredeljeno v pravilih nacionalnega sistema obdavčitve skupine, celotna skupina obravnava kot davčni zavezanec. V teh okoliščinah se preseženi stroški izposojanja ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo za celotno skupino. Za celotno skupino se šteje tudi znesek v višini 3 000 000 EUR. V tem členu se v primeru, da davčni zavezanec lahko deluje ali mora delovati v imenu skupine, kot je opredeljeno v pravilih nacionalnega sistema obdavčitve skupine, celotna skupina obravnava kot davčni zavezanec. V teh okoliščinah se preseženi stroški izposojanja ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo za celotno skupino. Za celotno skupino se šteje tudi znesek v višini 1 000 000 EUR. Sprememba 49 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 6 6.  Preseženi stroški izposojanja, ki jih ni mogoče odbiti v določenem davčnem letu, se prenesejo naprej brez časovne omejitve. 6.  Preseženi stroški izposojanja, ki jih ni mogoče odbiti v določenem davčnem letu, se prenesejo naprej za obdobje pet let. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 14 a (novo) Člen 14a Posebne izjeme Dobički, ki jih zadružna podjetja in konzorciji med tekočo dejavnostjo podjetja in po njenem poteku zadržijo v sklad, ter ugodnosti, ki jih zadružna podjetja in zadružni konzorciji podelijo svojim članom, so odbitni, če je odbitnost dovoljena v skladu z nacionalnim davčnim pravom. Sprememba 51 Predlog direktive Člen 29 Člen 29 Člen 29 Izstopna obdavčitev Izstopna obdavčitev 1.   Znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu sredstev, zmanjšan za njihovo davčno vrednost, se obravnava kot nastali prihodki v katerem koli od naslednjih primerov: Za namene te direktive se uporabljajo pravila glede izstopnega obdavčevanja iz Direktive (EU) 2016/1164. (a)  kadar davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi; (b)  kadar davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, če zaradi prenosa država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev; (c)  kadar davčni zavezanec prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico ali tretjo državo, razen za tista sredstva, ki so še naprej dejansko povezana s stalno poslovno enoto v prvi državi članici; (d)  kadar davčni zavezanec prenese poslovanje svoje stalne poslovne enote iz ene države članice v drugo državo članico ali tretjo državo, če zaradi prenosa država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev. 2.  Država članica, v katero se prenesejo sredstva, davčno rezidentstvo ali poslovanje stalne poslovne enote, kot začetno vrednost sredstev za davčne namene sprejme vrednost, ki jo je določila država članica davčnega zavezanca ali stalne poslovne enote. 3.  Ta člen se ne uporablja za prenose sredstev, ki so povezani s financiranjem vrednostnih papirjev, sredstva, dana kot zavarovanje, ali primere, kadar se sredstva prenesejo zaradi izpolnjevanja bonitetnih kapitalskih zahtev ali upravljanja likvidnosti, če se bodo ta sredstva vrnila v državo članico prenosnika v 12 mesecih. Sprememba 52 Predlog direktive Člen 41 – odstavek 1 1.  Izgube, ki jih ima davčni zavezanec ali stalna poslovna enota davčnega zavezanca nerezidenta v davčnem letu, se lahko prenesejo naprej in odbijejo v naslednjih davčnih letih, če ni v tej direktivi določeno drugače. 1.  Izgube, ki jih ima davčni zavezanec ali stalna poslovna enota davčnega zavezanca nerezidenta v davčnem letu, se lahko prenesejo naprej in odbijejo v naslednjih davčnih letih, za obdobje največ pet let. Sprememba 53 Predlog direktive Člen 42 Člen 42 črtano Olajšava za pokrivanje izgube in ponovna vključitev 1.  Davčni zavezanec rezident, ki je še vedno dobičkonosen, ko odbije svoje izgube v skladu s členom 41, lahko odbije tudi izgube, ki so jih v istem davčnem letu imele njegove neposredne kvalificirane odvisne družbe iz člena 3(1) ali stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Ta olajšava za pokrivanje izgube se dodeli za omejeno obdobje v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena. 2.  Odbitek je sorazmeren z deležem davčnega zavezanca rezidenta v njegovih kvalificiranih odvisnih družbah iz člena 3(1) in popoln za stalne poslovne enote. Zaradi zmanjšanja davčne osnove davčnega zavezanca rezidenta znesek ne sme biti negativen. 3.  Davčni zavezanec rezident k svoji davčni osnovi prišteje nazaj morebiten poznejši dobiček, ki so ga ustvarile njegove kvalificirane odvisne družbe iz člena 3(1) ali stalne poslovne enote, in sicer v višini do predhodno odbitega zneska izgub. 4.  Izgube, odbite v skladu z odstavkoma 1 in 2, se samodejno ponovno vključijo v davčno osnovo davčnega zavezanca rezidenta v katerem koli od naslednjih primerov: (a)  kadar se ob koncu petega davčnega leta po tem, ko so izgube postale odbitne, noben dobiček ponovno ne vključi ali kadar ponovno vključeni dobiček ne ustreza celotnemu znesku odbitih izgub; (b)  kadar se kvalificirana odvisna družba iz člena 3(1) proda, likvidira ali preoblikuje v stalno poslovno enoto; (c)  kadar se stalna poslovna enota proda, likvidira ali preoblikuje v odvisno družbo; (d)  kadar matično podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3(1). Sprememba 54 Predlog direktive Člen 45 a (novo) Člen 45a Dejanski davčni prispevek Dokler velja prag, določen v členu 2(1)(c), države članice spremljajo in objavljajo dejanske davčne prispevke malih in srednjih podjetij ter mednarodnih podjetij po državah članicah, da lahko države članice zagotovijo enake konkurenčne pogoje za podobna podjetja v Uniji ter zmanjšajo upravno breme in stroške za mala in srednja podjetja. Sprememba 55 Predlog direktive Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 1 Z odstopanjem od točk (c) in (d) člena 8 davčni zavezanec ni oproščen davka na tuji dohodek, ki ga je prejel kot razdelitev dobička od subjekta v tretji državi ali kot iztržek od odtujitve deležev v subjektu v tretji državi, če za ta subjekt v državi, v kateri je rezident za davčne namene, velja zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, nižja od polovice zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi veljala za davčnega zavezanca v zvezi s takim tujim dohodkom v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Z odstopanjem od točk (c) in (d) člena 8 davčni zavezanec ni oproščen davka na tuji dohodek, ki ne izvira iz aktivnega poslovanja in ki ga je prejel kot razdelitev dobička od subjekta v tretji državi ali kot iztržek od odtujitve deležev v subjektu v tretji državi, če za ta subjekt v državi, v kateri je rezident za davčne namene, velja zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, nižja od 15 %, v zvezi s takim tujim dohodkom v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Sprememba 56 Predlog direktive Člen 53 – odstavek 2 2.  Kadar se uporablja odstavek 1, davčni zavezanec plača davek na tuji dohodek z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. 2.  Kadar se uporablja odstavek 1, davčni zavezanec plača davek na tuji dohodek z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. Če želi davčni zavezanec izkoristiti ta odbitek, mora davčnim organom dokazati, da tuji dohodek izhaja iz aktivnega poslovanja, kar lahko stori z ustreznim potrdilom, ki ga izda tuj davčni organ. Sprememba 57 Predlog direktive Člen 58 Člen 58 Člen 58 Splošno pravilo o preprečevanju zlorab Splošno pravilo o preprečevanju zlorab 1.   Za izračun davčne osnove v skladu s pravili te direktive država članica ne upošteva ureditve ali niza ureditev, ki niso pristne in so bile uvedene z bistvenim namenom pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin. Ureditev lahko obsega več kot en korak ali del. Za namene te direktive se uporablja splošno pravilo o preprečevanju zlorab iz Direktive (EU) 2016/1164. 2.  V odstavku 1 se ureditev ali niz ureditev šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost. 3.  Ureditev ali niz ureditev, ki se ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se za namene izračuna davčne osnove obravnava s sklicevanjem na gospodarsko vsebino. Sprememba 58 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del Subjekt ali stalna poslovna enota, katere dobiček ni obdavčen ali je oproščen davka v državi članici njenega sedeža, se obravnava kot nadzorovana tuja družba, če sta izpolnjena naslednja pogoja: Država članica davčnega zavezanca obravnava subjekt ali stalno poslovno enoto, katere dobički v tej državi članici niso obdavčeni ali so oproščeni davkov, kot nadzorovano tujo družbo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: Sprememba 59 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b (b)  dejanski davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga je od dobička plačal subjekt ali stalna poslovna enota, je nižji od razlike med davkom od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil obračunan od dobička subjekta ali stalne poslovne enote v skladu pravili te direktive, ter dejanskim davkom od dohodkov pravnih oseb, ki ga je od navedenega dobička plačal subjekt ali stalna poslovna enota. (b)  za dobiček subjekta se uporablja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 %; ta stopnja se oceni na podlagi dobička, preden so te države začele izvajati postopke za zmanjšanje davčne osnove za ta davek; ta stopnja se vsako leto revidira glede na gospodarski razvoj svetovne trgovine. Sprememba 60 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2 V točki (b) prvega pododstavka se pri izračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil obračunan od dobička subjekta v skladu s pravili te direktive v državi članici davčnega zavezanca, ne upošteva dohodek nobene stalne poslovne enote subjekta, ki ni zavezana plačilu davka ali je oproščena plačila davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe. črtano Sprememba 61 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 2 2.  Če se subjekt ali stalna poslovna enota obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, je nerazdeljeni dohodek subjekta ali stalne poslovne enote obdavčen, če izhaja iz naslednjih kategorij: 2.  Če se subjekt ali stalna poslovna enota obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, država članica davčnega zavezanca vključi v davčno osnovo: (a)  nerazdeljeni dohodek subjekta ali dohodek stalne poslovne enote, ki izhaja iz naslednjih kategorij: (a)   obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev; (i)   obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev; (b)   licenčnin ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine; (ii)   licenčnin ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine; (c)   dividend in dohodka od odtujitve deležev; (iii)   dividend in dohodka od odtujitve deležev; (d)   dohodka od finančnega zakupa; (iv)   dohodka od finančnega zakupa; (e)   dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti; (v)   dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti; (f)   dohodka od izdajanja računov družbam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih podjetij oziroma prodanih tem podjetjem, in nimajo dodane gospodarske vrednosti oziroma je ta vrednost majhna. (vi)   dohodka od izdajanja računov družbam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih podjetij oziroma prodanih tem podjetjem, in nimajo dodane gospodarske vrednosti oziroma je ta vrednost majhna. Prvi pododstavek se ne uporablja za nadzorovano tujo družbo, ki ima rezidentstvo ali se nahaja v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, če je bila nadzorovana tuja družba ustanovljena iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost. V tem členu dejavnost nadzorovane tuje družbe odraža gospodarsko realnost, če je ta dejavnost podprta z ustreznim osebjem, opremo, sredstvi in prostori. Ta točka se ne uporablja, če ustrezna dejstva in okoliščine potrjujejo, da nadzorovana tuja družba opravlja pomembno gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore. Kadar je nadzorovana tuja družba rezident tretje države ali je v tretji državi, ki ni podpisnica Sporazuma EGP, se lahko države članice odločijo, da se prejšnji pododstavek ne uporablja, ali (b)  nerazdeljeni dohodek subjekta ali stalne poslovne enote, ki izhaja iz nepristnih ureditev, vzpostavljenih predvsem z namenom pridobitve davčne ugodnosti. Za namene te točke se šteje, da je shema ali niz shem nepristen, kolikor subjekt ali stalna poslovna enota ne bi imela sredstev ali ne bi prevzela tveganj, ki ustvarjajo njegov oziroma njen celotni dohodek ali del njegovega oziroma njenega dohodka, če ne bi bila pod nadzorom družbe, v kateri se izvajajo funkcije ključnega osebja, ki so povezane s temi sredstvi in tveganji, te funkcije pa imajo ključno vlogo pri ustvarjanju dohodka nadzorovane družbe. Sprememba 62 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3 – pododstavek 1 Subjekt ali stalna poslovna enota se ne obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, če največ tretjina dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota, spada v kategorije (a) do (f) odstavka 2. Kadar je v skladu s pravili države članice davčna osnova za davčnega zavezanca izračunana na podlagi točke (a) odstavka 2, se lahko država članica odloči, da subjekta ali stalne poslovne enote ne bo obravnavala kot nadzorovano tujo družbo iz odstavka 1, če ena tretjina ali manj dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota, spada v kategorije iz točke (a) odstavka 2. Sprememba 63 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3 – pododstavek 2 Finančna podjetja se ne obravnavajo kot nadzorovane tuje družbe v skladu z odstavkom 1, če največ tretjina dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota iz kategorij (a) do (f) odstavka 2, izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji. Kadar je v skladu s pravili države članice davčna osnova za davčnega zavezanca izračunana na podlagi točke (a) odstavka 2, se lahko država članica odloči, da finančnih podjetij ne bo obravnavala kot nadzorovane tuje družbe, če ena tretjina ali manj dohodka subjekta iz kategorij iz točke (a) odstavka 2 izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji. Sprememba 64 Predlog direktive Člen 59 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Države članice lahko iz področja uporabe točke (b) odstavka 2 izključijo subjekt ali stalno poslovno enoto: (a)  z računovodskim dobičkom v višini največ 750 000 EUR in dohodkom, ki ne prihaja iz trgovanja, v višini največ 75 000 EUR; ali (b)  z računovodskim dobičkom, ki znaša največ 10 odstotkov njegovih oziroma njenih stroškov poslovanja v davčnem obdobju. Za namene točke (b) prvega pododstavka operativni stroški ne smejo vključevati stroškov blaga, prodanega zunaj države, v kateri je subjekt rezident ali v kateri se nahaja stalna poslovna enota, za davčne namene in plačila povezanim podjetjem. Sprememba 65 Predlog direktive Člen 61 Člen 61 Člen 61 Hibridna neskladja Hibridna neskladja Če hibridno neskladje med državami članicami privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek dodeli le v državi članici, v kateri je vir takega plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube. Za namene te direktive se uporabljajo pravila glede hibridnih neskladij iz člena 9 Direktive (EU) 2016/1164. Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, zadevna država članica zavrne odbitek takega plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država. Če hibridno neskladje med državami članicami privede do odbitka brez vključitve, država članica plačnika zavrne odbitek takega plačila. Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do odbitka brez vključitve: (a)  če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali (b)  če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila. Če hibridno neskladje med državami članicami, ki vključuje stalno poslovno enoto, privede do neobdavčitve brez vključenosti, država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti, v davčno osnovo. Če hibridno neskladje, ki vključuje stalno poslovno enoto v tretji državi, privede do neobdavčitve brez vključenosti, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti v tretji državi, v davčno osnovo. 4.  Če je plačilo davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah. 5.  Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila. 6.  Če hibridno neskladje privede do olajšave za davčni odtegljaj pri plačilu, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani, država članica davčnega zavezanca omeji ugodnost tovrstne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom za tako plačilo. 7.  V tem členu „plačnik“ pomeni subjekt ali stalno poslovno enoto, v kateri je vir plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube. Sprememba 66 Predlog direktive Člen 61a – naslov Neskladja glede davčnega rezidentstva Obratna hibridna neskladja Sprememba 67 Predlog direktive Člen 61 a – odstavek 1 Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država. Za namene te direktive države članice obravnavajo obratna hibridna neskladja v skladu s členom 9a Direktive (EU) 2016/1164. Sprememba 68 Predlog direktive Člen 65 a (novo) Člen 65a Evropska davčna identifikacijska številka Komisija do 31. decembra 2018 predloži zakonodajni predlog za harmonizirano, skupno evropsko identifikacijsko številko davčnega zavezanca, da bo avtomatična izmenjava davčnih podatkov znotraj Unije postala učinkovitejša in zanesljivejša. Sprememba 69 Predlog direktive Člen 65 b (novo) Člen 65b Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčitve Da bi zagotovili popolno preglednost in pravilno uporabo te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU1a izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna. Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega davčnega sodelovanja, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive. ____________ 1a Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1). Sprememba 70 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 2 2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(5), 4(5), 11(6) in 32(5) ter člena 40 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive. 2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(5), 4(5), 5(2a) in 32(5) ter člena 40 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive. Sprememba 71 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 3 3.  Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 2(5), 4(5), 11(6) in 32(5) ter člena 40. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 3.  Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 2(5), 4(5), 5(2a) in 32(5) ter člena 40. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Sprememba 72 Predlog direktive Člen 66 – odstavek 5 5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(5), 4(5), 11(6) in 32(5) ter členom 40, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za [dva meseca]. 5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(5), 4(5), 5(2a) in 32(5) ter členom 40, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za [dva meseca]. Sprememba 73 Predlog direktive Člen 66 a (novo) Člen 66a Ukrepi proti zlorabam davčnih sporazumov Države članice spremenijo svoje dvostranske davčne sporazume v skladu s to direktivo, da v njih zagotovijo, da tovrstni davčni sporazumi vsebujejo vse od naštetega: (a)  določbo, s katero obe pogodbeni stranki določita ukrepe, na podlagi katerih se bo davek plačal v državi opravljanja gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti; (b)  dopolnilo, s katerim se pojasni, da je namen dvostranskih sporazumov poleg izogibanja dvojnemu obdavčevanju tudi boj proti davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju; (c)  določbo o splošnem pravilu o preprečevanju izogibanja na podlagi testa glavnega namena. Sprememba 74 Predlog direktive Člen 68 a (novo) Člen 68a Spremljanje Komisija spremlja enotno izvajanje te direktive in v zvezi z njim objavi svoje ugotovitve, da zagotovi enotno razlago njenih ukrepov v državah članicah. Sprememba 75 Predlog direktive Člen 69 Člen 69 Člen 69 Pregled Poročilo o izvajanju in pregled Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o njenem izvajanju. Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive oceni njeno uporabo. Ne glede na prvi pododstavek Komisija tri leta po začetku veljavnosti te direktive pregleda delovanje člena 11 ter razmisli o prilagoditvah opredelitve in umeritve ugodnosti za rast in naložbe. Komisija izvede temeljito analizo, kako lahko ugodnost za rast in naložbe spodbudi družbe, ki se lahko odločijo uporabljati pravila te direktive, k financiranju svojih dejavnosti z lastniškim kapitalom. Komisija svoje ugotovitve sporoči v poročilu o izvajanju Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu so analizirani vsi naslednji elementi: (a)   učinek tega sistema na davčne prihodke držav članic; (b)  prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednje velika podjetja; (c)   učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami; (d)   učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi; (e)   število podjetij, ki so na področju uporabe v prehodnem obdobju. Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in o njeni uporabi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija sporoči svoje ugotovitve državam članicam, da se te ugotovitve upoštevajo pri zasnovi in izvajanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Komisija v poročilu sporoči svoje ugotovitve Evropskemu parlamentu in državam članicam, da bi se te ugotovitve upoštevale pri zasnovi in izvajanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive. Sprememba 76 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 1 Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2018. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2019. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji. Sprememba 77 Predlog direktive Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 2 Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2019. Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020.