Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 17. januar 2018 - Strasbourg
Nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo ***I
 Imenovanje članice Računskega sodišča – Eva Lindström
 Imenovanje člana Računskega sodišča – Tony James Murphy
 Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov ***I
 Energetska učinkovitost ***I
 Upravljanje energetske unije ***I

Nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo ***I
PDF 705kWORD 94k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev) (COM(2016)0616 – C8-0393/2016 – 2016/0295(COD))(1)
P8_TA(2018)0006A8-0390/2017

(Redni zakonodajni postopek: prenovitev)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja.
(3)  Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja in človekovih pravic.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Zaradi pojava novih kategorij blaga z dvojno rabo ter v odgovor za pozive Evropskega parlamenta in znake, da so nekatere tehnologije za kibernetski nadzor, izvožene iz Unije, zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za usmerjanje ali izvajanje resnih kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava v oboroženih konfliktih ali pri notranji represiji, je treba nadzorovati izvoz teh tehnologij za zaščito javne varnosti in vrednot. Ti ukrepi bi morali biti sorazmerni. Ne bi smeli preprečevati izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se uporablja v zakonite namene, vključno s kazenskim pregonom in raziskavami internetne varnosti. Komisija bo v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi razvila smernice za podporo praktičnih načinov uporabe tega nadzora.
(5)  Nekatero blago za kibernetski nadzor se je pojavilo kot nova kategorija blaga z dvojno rabo, ki se uporablja za neposredno ogrožanje človekovih pravic, tudi pravice do zasebnosti in do varstva podatkov, svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja, in sicer s spremljanjem ali pridobivanjem podatkov brez pridobitve posebnega, informiranega in nedvoumnega soglasja lastnika podatkov in/ali z onesposobitvijo ali poškodovanjem ciljnega sistema. V odgovor na pozive Evropskega parlamenta in dokaze, da so nekatero blago za kibernetski nadzor zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za usmerjanje ali izvajanje kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih prihaja do takšnih kršitev, je treba nadzorovati izvoz tega blaga. Nadzor bi moral temeljiti na jasno opredeljenih merilih. Ti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno in sorazmerno. Ne bi smeli preprečevati izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se uporablja v zakonite namene, vključno s kazenskim pregonom in raziskavami internetne in omrežne varnosti za namene odobrenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost. Komisija bi morala po začetku veljavnosti te uredbe v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dati na voljo smernice za podporo praktičnih načinov uporabe tega nadzora. Resne kršitve človekovih pravic se nanašajo na situacije, opisane v točki 2.6 Oddelka 2 Poglavja 2 Navodil za uporabnike za Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP1a, kot jih je potrdil Svet za zunanje zadeve 20. julija 2015.
_______________________
1a Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Zato je tudi primerno pregledati opredelitev blaga z dvojno rabo in opredeliti tehnologijo za kibernetski nadzor. Pojasniti je treba tudi, da merila za ocenjevanje nadzora izvoza blaga z dvojno rabo vključujejo vprašanja v zvezi z njihovo morebitno zlorabo v povezavi s terorističnimi dejanji ali kršitvami človekovih pravic.
(6)  Zato je tudi primerno opredeliti predmete za kibernetski nadzor. Pojasniti je treba tudi, da merila za ocenjevanje nadzora izvoza blaga za kibernetski nadzor upoštevajo neposredni in posredni vpliv tega blaga na človekove pravice, kakor je navedeno v Navodilih za uporabnike k Skupnemu stališču Sveta 2008/944/SZVP. Ustanoviti bi bilo treba tehnično delovno skupino za pripravo meril za ocenjevanje, in sicer v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in delovno skupino Sveta za človekove pravice (COHOM). Poleg tega bi bilo treba v njenem okviru vzpostaviti neodvisno skupino strokovnjakov. Merila za ocenjevanje bi morala biti javno in preprosto dostopna.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Z namenom opredeliti tehnologijo za kibernetski nadzor bi moralo blago, ki ga zajema ta uredba, vključevati opremo za prestrezanje komunikacij, zlonamerno programsko opremo, centre za spremljanje, sisteme za zakonito prestrezanje in sisteme za zadržanje podatkov, ki so povezani s takšnimi sistemi za prestrezanje, naprave za dekodiranje šifriranja, reševanje trdih diskov, izogibanje geslom in analizo biometričnih podatkov, pa tudi nadzorne sisteme, ki delujejo v omrežju IP.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Pri merilih za ocenjevanje človekovih pravic je treba upoštevati Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Resolucijo Sveta OZN za človekove pravice o pravici do zasebnosti z dne 23. marca 2017, Vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, Poročilo posebnega poročevalca za pravico do zasebnosti z dne 24. marca 2017, Poročilo posebnega poročevalca za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu z dne 21. februarja 2017 in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Zaharov proti Rusiji z dne 4. decembra 2015.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a (Splošna uredba o varstvu podatkov) od upravljavcev in obdelovalcev varstva podatkov zahteva, da izvedejo tehnične ukrepe za zagotovitev ravni varnosti, ki bo ustrezna tveganju obdelave, vključno s šifriranjem osebnih podatkov. Ker ta uredba navaja, da velja za obdelavo osebnih podatkov ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali ne, je prisotna visoka spodbuja za Unijo, da kriptografsko blago odstrani s kontrolnega seznama, da bi olajšala izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov in povečala konkurenčnost evropskih podjetij v zvezi s tem. Poleg tega je sedanja raven nadzora nad šifriranjem v nasprotju z dejstvom, da je šifriranje eno ključnih sredstev, s katerimi se zagotavlja zaščita podatkov državljanov, podjetij in vlad pred zločinci in drugimi zlonamernimi akterji; se zagotavlja dostop do storitev, ki so ključne za delovanje enotnega digitalnega trga; in omogoča varna komunikacija, ki je nujno za zaščito pravice do zasebnosti, pravice do varstva podatkov in svobode izražanja, zlasti zagovornikov človekovih pravic.
_______________________
1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Pojasniti in uskladiti bi bilo treba področje uporabe „vsezajemajočega nadzora“, ki se v določenih okoliščinah uporablja za blago z dvojno rabo, ki ni zajeto na seznamu, pri tem pa bi bilo treba upoštevati tveganje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic. Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o „vsezajemajočem nadzoru“ bi se moral zagotoviti učinkovit in dosleden nadzor v vsej Uniji. Ciljno usmerjen „vsezajemajoči nadzor“ bi se moral pod določenimi pogoji izvajati tudi pri izvozu tehnologije za kibernetski nadzor.
(9)  Pojasniti in uskladiti bi bilo treba področje uporabe „vsezajemajočega nadzora“, ki se v določenih okoliščinah uporablja za blago za kibernetski nadzor, ki ni zajeto na seznamu. Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o „vsezajemajočem nadzoru“ bi se moral zagotoviti učinkovit in dosleden nadzor v vsej Uniji. Izmenjava informacij bi morala zajemati podporo za razvoj javne platforme in zbiranje informacij iz zasebnega sektorja, javnih zavodov ter organizacij civilne družbe.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Opredelitev posrednika bi bilo treba pregledati, da se prepreči izogibanje nadzoru nad izvajanjem posredniških storitev s strani oseb, ki spadajo pod pristojnost Unije. Nadzor nad izvajanjem posredniških storitev bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi njegova učinkovita in dosledna uporaba v vsej Uniji, uporabljati pa bi se moral tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic.
(10)  Opredelitev posrednika bi bilo treba pregledati, da se prepreči izogibanje nadzoru nad izvajanjem posredniških storitev s strani oseb, ki spadajo pod pristojnost Unije. Nadzor nad izvajanjem posredniških storitev bi bilo treba uskladiti, da se zagotovi njegova učinkovita in dosledna uporaba v vsej Uniji, uporabljati pa bi se moral tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo pojasnjeno, da je izvajanje storitev tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno pojasniti nadzor, ki se uporablja za storitve tehnične pomoči, in te storitve opredeliti. Zaradi učinkovitosti in doslednosti bi bilo treba uskladiti nadzor nad izvajanjem storitev tehnične pomoči, uporabljati pa bi ga bilo treba tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic.
(11)  Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo pojasnjeno, da je izvajanje storitev tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno pojasniti nadzor, ki se uporablja za storitve tehnične pomoči, in te storitve opredeliti. Zaradi učinkovitosti in doslednosti bi bilo treba uskladiti nadzor pred izvajanjem storitev tehnične pomoči, uporabljati pa bi ga bilo treba tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se organom držav članic omogoči, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. Zaradi učinkovitosti in skladnosti bi bilo treba nadzor tranzita uskladiti in uporabljati tudi za preprečevanje terorističnih dejanj in kršitev človekovih pravic.
(12)  Uredba (ES) št. 428/2009 določa, da se organom držav članic omogoči, da glede na posamezen primer prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, če obveščevalne službe ali drugi viri dokažejo utemeljen sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev. Zaradi učinkovitosti in skladnosti bi bilo treba nadzor tranzita uskladiti in uporabljati tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Čeprav so za odločanje o individualnih, globalnih in nacionalnih izvoznih dovoljenjih odgovorni nacionalni organi, učinkovit režim EU za nadzor izvoza pomeni, da gospodarski subjekti, ki nameravajo izvažati blago, zajeto v tej uredbi, izvajajo primerno skrbnost, kot je med drugim navedena v smernicah OECD za mednarodna podjetja, smernicah OECD o primerni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij ter vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Uvesti bi bilo treba bi bilo standardno zahtevo za skladnost v obliki „programov notranje skladnosti“ za prispevanje k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujanje učinkovitega izvajanja nadzora. Zaradi sorazmernosti bi se moral ta pogoj uporabljati za specifične načine nadzora v obliki globalnih dovoljenj in nekaterih splošnih izvoznih dovoljenj.
(14)  Uvesti bi bilo treba bi bilo standardno zahtevo, opredelitev in opis za skladnost v obliki „programov notranje skladnosti“, pa tudi možnost certificiranja za pridobitev spodbud nacionalnih pristojnih organov v procesu odobritve, da bi tako prispevali k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujali učinkovito izvajanja nadzora. Zaradi sorazmernosti bi se moral ta pogoj uporabljati za specifične načine nadzora v obliki globalnih dovoljenj in nekaterih splošnih izvoznih dovoljenj.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora zadevnega blaga v zadevnih namembnih krajih. Uvesti bi bilo treba tudi globalno dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije.
(15)  Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe, zlasti za mala in srednja podjetja, in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora zadevnega blaga v zadevnih namembnih krajih. Uvesti bi bilo treba tudi globalno dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Glede na hiter tehnološki razvoj je ustrezno, da Unija uvede nadzor nad nekaterimi vrstami tehnologije za kibernetski nadzor na podlagi enostranskega seznama iz oddelka B Priloge I. Glede na pomembnost večstranskega sistema za nadzor izvora bi moralo biti področje uporabe Oddelka B Priloge I omejeno le na tehnologijo kibernetskega nadzora in ne bi smelo vsebovati podvojitev iz oddelka A Priloge I.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz oddelka A Priloge I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice in Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge I, na primer tehnologije za kibernetski nadzor, bi bilo treba upoštevati tveganja, ki jih lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge IV bi bilo treba upoštevati interese držav članic na področju javne politike in javne varnosti v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do J Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe.
(17)  Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz oddelka A Priloge I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice in Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga za kibernetski nadzor, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge I bi bilo treba upoštevati tveganja, ki jih lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva uporabo za kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih prihaja do takšnih kršitev, zlasti v zvezi s svobodo izražanja, svobodo zbiranja in pravico do zasebnosti, ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katero velja nadzor izvoza, iz oddelka B Priloge IV bi bilo treba upoštevati interese držav članic na področju javne politike in javne varnosti v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do J Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. Odločitve glede črtanja celih podkategorij o kriptografiji in šifriranju, kot so v skupini 5 oddelka A Priloge I ali v oddelku I Priloge II, je treba sprejeti ob upoštevanju priporočila Sveta OECD o smernicah o kriptografski politiki z dne 27. marca 1997.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo oddelka A Priloge I, Priloge II in oddelka B Priloge IV k tej uredbi prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti bi morala za zagotovitev enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
(18)  Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo oddelkov A in B Priloge I, Priloge II in oddelka B Priloge IV k tej uredbi prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Zlasti bi morala za zagotovitev enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Zaradi tveganja kibernetske kraje in ponovnega izvoza v tretje države, kot je navedeno v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP, je treba okrepiti določbe o blagu z dvojno rabo.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Države članice v okviru in v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Unije, da zavarujejo javni red in javno varnost. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba pregledati nadzor prenosa blaga z dvojno rabo v Uniji, da se čim bolj zmanjša upravno breme za družbe in organe. Poleg tega bi bilo treba redno preverjati seznam blaga iz oddelka B Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, glede na tehnološki in trgovinski razvoj ter kar zadeva oceno občutljivosti prenosa.
(21)  Države članice v okviru in v skladu s členom 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter dokler ni dosežena večja stopnja usklajenosti, obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj Unije, da zavarujejo javni red in javno varnost. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba pregledati nadzor prenosa blaga z dvojno rabo v Uniji, da se čim bolj zmanjša upravno breme za družbe, zlasti mala in srednja podjetja, in organe. Poleg tega bi bilo treba redno preverjati seznam blaga iz oddelka B Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, glede na tehnološki in trgovinski razvoj ter kar zadeva oceno občutljivosti prenosa.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Glede na pomen odgovornosti in javnega pregleda dejavnosti nadzora izvoza bi morale države članice dati vse ustrezne podatke o izdajanju dovoljenj na razpolago javnosti.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Vključenost zasebnega sektorja in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je v skladu s sedanjo prakso primerno zagotoviti nadaljnji razvoj smernic za podporo uporabi te uredbe in objavo letnega poročila o izvajanju nadzora.
(25)  Vključenost zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je v skladu s sedanjo prakso primerno zagotoviti nadaljnji razvoj smernic za podporo uporabi te uredbe in objavo letnega poročila o izvajanju nadzora. Glede na to, da so smernice pomembne za razlago nekaterih elementov te uredbe, bi morale biti te smernice ob začetku veljavnosti uredbe javno dostopne.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Zagotoviti bi bilo treba, da bodo opredelitve iz te uredbe v skladu z opredelitvami iz carinskega zakonika Unije.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Prav tako je primerno uvesti določbe za odpravljanje nedovoljenega prometa z blagom z dvojno rabo za podporo učinkovitemu izvajanju nadzora.
(27)  Vsaka država članica bi morala določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike Unije bi bilo treba okrepiti. Zato bi morale biti kazni za kršitve te uredbe po naravi in učinku podobne v vseh državah članicah. Prav tako je primerno uvesti določbe za odpravljanje nedovoljenega prometa z blagom z dvojno rabo za podporo učinkovitemu izvajanju nadzora.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Nadzor izvoza vpliva na mednarodno varnost in trgovino s tretjimi državami, zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni ter izboljšanje mednarodne varnosti.
(29)  Nadzor izvoza vpliva na mednarodno varnost in trgovino s tretjimi državami, zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni, spodbujanje navzgor usmerjenega približevanja ter izboljšanje mednarodne varnosti. Za spodbujanje teh ciljev bi morali Svet, Komisija in države članice v tesnem sodelovanju z ESZD proaktivno sodelovati v ustreznih mednarodnih forumih, tudi v okviru Wassenaarskega sporazuma, da bi seznam blaga za kibernetski nadzor, opredeljen v oddelku B Priloge I, uveljavili kot mednarodni standard. Poleg tega bi bilo treba okrepiti in razširiti pomoč tretjim državam za vzpostavitev režima za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo in ustreznih upravnih zmogljivosti, zlasti glede carine.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti svobodo gospodarske pobude
(31)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
(a)  blago, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;
(a)  tradicionalno blago z dvojno rabo, kar pomeni blago, vključno s programsko in strojno opremo, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
(b)  tehnologijo za kibernetski nadzor, ki se lahko uporabi za hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali lahko ogroža mednarodno varnost ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic;
(b)  blago za kibernetski nadzor, vključno s strojno in programsko opremo ter tehnologijo, ki je posebej zasnovana za prikrito vdiranje v informacijske in telekomunikacijske sisteme in/ali za spremljanje, pridobivanje, zbiranje in analiziranje podatkov in/ali onesposobitev ali poškodovanje ciljnega sistema brez pridobitve posebnega, informiranega in nedvoumnega soglasja lastnika podatkov ter jo je mogoče uporabiti v povezavi s kršenjem človekovih pravic, tudi pravice do zasebnosti, pravice do svobode izražanja ter svobode zbiranja in združevanja, ali se lahko uporabi za hujše kršitve prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali lahko ogroža mednarodno varnost ali bistveno varnost Unije in njenih članic. Izključene so raziskave na področju varnosti omrežij in IKT za namene dovoljenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost;
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
5a.  „končni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali subjekt, ki je končni prejemnik blaga z dvojno rabo.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
13.  „dovoljenje za velike projekte“ pomeni globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za čas trajanja določenega projekta, za dokončanje katerega je potrebno več kot eno leto;
13.  „dovoljenje za velike projekte“ pomeni globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določeni projekt. Dovoljenje je veljavno od enega do štirih let, razen v ustrezno utemeljenih primerih in na podlagi trajanja projekta, pristojni organ pa ga lahko podaljša;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 22
22.  „program notranje skladnosti“ pomeni učinkovita, ustrezna in sorazmerna sredstva in postopke, vključno z razvojem, izvajanjem in upoštevanjem standardiziranih politik operativne skladnosti, postopkov, standardov ravnanja in zaščitnih ukrepov, ki so jih razvili izvozniki, da bi zagotovili skladnost z določbami in pogoji dovoljenj iz te uredbe;
22.  „program notranje skladnosti“ (PNS) pomeni učinkovita, ustrezna in sorazmerna sredstva in postopke (pristop na podlagi tveganja), vključno z razvojem, izvajanjem in upoštevanjem standardiziranih politik operativne skladnosti, postopkov, standardov ravnanja in zaščitnih ukrepov, ki so jih razvili izvozniki, da bi zagotovili skladnost z določbami in pogoji dovoljenj iz te uredbe; izvozniki imajo možnost, da pristojni organi brezplačno certificirajo njihov PNS na podlagi referenčnega PNS, ki ga določi Komisija, da bi od nacionalnih pristojnih organov pridobili spodbude v okviru procesa odobritve;
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23
23.  „teroristično dejanje“ pomeni teroristično dejanje v smislu člena 1(3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP.
črtano
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)
23a.  „skrbni pregled“ pomeni postopek, s katerim podjetja lahko prepoznajo, preprečijo, ublažijo in obrazložijo, kako sama obravnavajo svoj dejanski ali potencialni škodljivi vpliv, in sicer v okviru sistemov odločanja in obvladovanja tveganj kot celote;
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d
(d)  uporabo s strani oseb, ki so vpletene ali odgovorne za resne kršitve človekovih pravic ali mednarodnega kazenskega prava v oboroženih konfliktih ali pri notranji represiji v namembni državi, kakor jih opredelijo relevantne javne mednarodne institucije ali evropski ali nacionalni pristojni organi, in v primeru, da obstajajo dokazi o uporabi tega ali podobnega blaga pri usmerjanju ali izvajanju takih resnih kršitev s strani predlaganega končnega uporabnika;
(d)  kar zadeva blago za kibernetski nadzor, uporabo s strani fizičnih ali pravnih oseb v povezavi s kršitvami mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava v državah, v katerih so pristojni organi OZN, Sveta Evrope, Unije ali nacionalni pristojni organi ugotovili hujše kršitve človekovih pravic, in če obstaja podlaga za domneve, da se utegne to ali podobno blago uporabiti za usmerjanje ali izvajanje takih kršitev s strani predlaganega končnega uporabnika;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e)  uporabo v povezavi s terorističnimi dejanji.
črtano
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Če je izvozniku v skladu z njegovo obvezo o izvajanju skrbnih pregledov znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni navedeno v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
2.  Če izvozniku med izvajanjem skrbnih pregledov postane znano, da blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celota ali po delih lahko namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1, mora o tem obvestiti pristojni organ države članice, v kateri ima sedež ali prebivališče, ki bo odločil, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Dovoljenja za izvoz blaga, ki ni zajeto na seznamu, se podelijo za določeno blago in določenim končnim uporabnikom. Dovoljenja podeljujejo pristojni organi držav članic, v katerih ima izvoznik prebivališče ali sedež, oziroma pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, če ima izvoznik prebivališče ali sedež zunaj Unije. Dovoljenja veljajo v vsej Uniji. Dovoljenja veljajo eno leto, pristojni organ pa jih lahko podaljša.
3.  Dovoljenja za izvoz blaga, ki ni zajeto na seznamu, se podelijo za določeno blago in določenim končnim uporabnikom. Dovoljenja podeljujejo pristojni organi držav članic, v katerih ima izvoznik prebivališče ali sedež, oziroma pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, če ima izvoznik prebivališče ali sedež zunaj Unije. Dovoljenja veljajo v vsej Uniji. Dovoljenja veljajo dve leti, pristojni organ pa jih lahko podaljša.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2
Če niso sporočeni nobeni pomisleki, se šteje, da države članice, ki so bile zaprošene za mnenje, nimajo pomislekov, pri čemer uvedejo obveznost pridobitve dovoljenja za vse „na splošno podobne transakcije“. O obveznosti pridobitve dovoljenja obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe.
Če niso sporočeni nobeni pomisleki, se šteje, da države članice, ki so bile zaprošene za mnenje, nimajo pomislekov, pri čemer uvedejo obveznost pridobitve dovoljenja za vse „na splošno podobne transakcije“, kar pomeni, da se blago s skoraj identičnimi parametri ali tehničnimi lastnostmi dobavi istemu končnemu uporabniku ali prejemniku. O obveznosti pridobitve dovoljenja obvestijo svoje carinske uprave ali druge ustrezne državne organe. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi kratek opis primera, utemeljitev odločitve in po potrebi navede novo obveznost pridobitve dovoljenja v novem oddelku E Priloge II.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 3
Če katera koli država članica, ki je bila zaprošena za mnenje, sporoči svoje pomisleke, se obveznost pridobitve dovoljenja razveljavi, razen če država članica, ki določi obveznost pridobitve dovoljenja, meni, da bi lahko izvoz posegal v njene bistvene varnostne interese. V tem primeru se lahko država članica odloči, da bo obveznost pridobitve dovoljenja obdržala. O tem mora takoj obvestiti Komisijo in druge države članice.
Če vsaj štiri države članice, ki predstavljajo vsaj 35 % prebivalstva Unije, sporočijo svoje pomisleke, se obveznost pridobitve dovoljenja razveljavi, razen če država članica, ki določi obveznost pridobitve dovoljenja, meni, da bi lahko izvoz posegal v njene bistvene varnostne interese ali njene obveznosti na področju človekovih pravic. V tem primeru se lahko država članica odloči, da bo obveznost pridobitve dovoljenja obdržala. O tem mora takoj obvestiti Komisijo in druge države članice.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 4
Komisija in države članice vzdržujejo posodobljen register obveznosti pridobitve dovoljenja.
Komisija in države članice vzdržujejo posodobljen register obveznosti pridobitve dovoljenja. Podatki, ki so na voljo v tem registru, se vključijo v poročilo Evropskemu parlamentu iz odstavka 2 člena 24 in so dostopni javnosti.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.
2.  Če je posrednik seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero ponuja posredniške storitve, kot celota ali po delih namenjeno eni od uporab iz člena 4(1), mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo za take posredniške storitve določil obveznost pridobitve dovoljenja.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Za neposredno ali posredno izvajanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo ali v zvezi z dobavo, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga z dvojno rabo se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ izvajalca tehnične pomoči obvestil, da je lahko zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz člena 4.
1.  Za neposredno ali posredno izvajanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo ali v zvezi z dobavo, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga z dvojno rabo se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ izvajalca tehnične pomoči obvestil, da je lahko zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz odstavka 1 člena 4.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
Če je izvajalec tehnične pomoči seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero nudi tehnično pomoč, v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz člena 4, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo odločil, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje.
Če je izvajalec tehnične pomoči seznanjen, da je blago z dvojno rabo, za katero nudi tehnično pomoč, v celoti ali deloma namenjeno za katero koli od uporab iz odstavka 1 člena 4, mora o tem obvestiti pristojni organ, ki bo za tako tehnično pomoč določil obveznost pridobitve dovoljenja.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Država članica zaradi javne varnosti ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
1.  Država članica lahko zaradi javne varnosti, spoštovanja človekovih pravic ali preprečevanja terorističnih dejanj prepove oziroma uvede obvezno dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 7
7.  V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.
7.  V trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na izvoz v tretje države in prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, je jasno navedeno, da se pri izvozu iz Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo eno leto, pristojni organ pa jih lahko podaljša. Trajanje veljavnosti globalnih izvoznih dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ.
3.  Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo dve leti, pristojni organ pa jih lahko podaljša. Globalna izvozna dovoljenja za velike projekte so veljavna največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta. Pristojni organi lahko individualna ali globalna izvozna dovoljenja kljub temu kadar koli razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 1
Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga.
Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnega in globalnega izvoznega dovoljenja, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga. Pri sodelovanju z vladnimi končnimi uporabniki posredovane informacije natančno opredeljujejo, kateri oddelek, agencija, enota ali podenota bo končni uporabnik izvoženega blaga.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 2
Po potrebi so dovoljenja lahko pogojena z izjavo o končni uporabi.
Za vsa dovoljenja za blago za kibernetski nadzor, pa tudi individualna izvozna dovoljenja za blago, za katero obstaja visoko tveganje preusmeritve ali ponovnega izvoza pod neželenimi pogoji, je obvezna izjava o končni uporabi. Izjava o končni uporabi se za dovoljenja za druge vrste blaga lahko zahteva po potrebi.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – uvodni del
Za pridobitev globalnega izvoznega dovoljenja izvoznik izvaja učinkovit program notranje skladnosti. Izvoznik tudi vsaj enkrat letno poroča pristojnemu organu o uporabi tega dovoljenja; poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:
Za pridobitev globalnega izvoznega dovoljenja izvoznik izvaja učinkovit program notranje skladnosti. Izvoznik ima možnost, da pristojni organi brezplačno certificirajo njegov PNS na podlagi referenčnega PNS, ki ga določi Komisija, da bi od nacionalnih pristojnih organov pridobil spodbude v okviru procesa odobritve. Izvoznik tudi vsaj enkrat letno ali na zahtevo pristojnega organa poroča pristojnemu organu o uporabi tega dovoljenja; poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka d
(d)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(d)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  ime in naslov končnega uporabnika, če sta znana;
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 3 – točka d b (novo)
(db)  datum izvoza.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 5
5.  Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso. Pristojni organi Komisiji zagotovijo vse informacije o povprečnem času za obdelavo vlog za izdajo dovoljenja, ki so potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 24(2).
5.  Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v 30 dneh po vložitvi veljavne vloge. Če pristojni organ zaradi ustrezno utemeljenih razlogov, potrebuje več časa za obravnavo vloge, o tem v 30 dneh obvesti prosilca. Pristojni organi v vsakem primeru o zahtevkih za individualna ali globalna dovoljenja odločijo najpozneje v 60 dneh po vložitvi veljavne vloge.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2
Če posrednik ali izvajalec tehnične pomoči nima prebivališča ali sedeža na ozemlju Unije, dovoljenja za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu s to uredbo izdaja pristojni organ države članice, v kateri ima sedež matična družba posrednika ali izvajalca tehnične pomoči ali iz katere se posredniške storitve in tehnična pomoč izvajajo.
Če posrednik ali izvajalec tehnične pomoči nima prebivališča ali sedeža na ozemlju Unije, dovoljenja za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu s to uredbo izdaja pristojni organ države članice, iz katere se posredniške storitve in tehnična pomoč izvajajo. To vključuje tudi posredniške storitve in zagotavljane tehnične pomoči s strani odvisnih družb ali skupnih podjetij s sedežem v tretjih državah, ki so v lasti ali pod nadzorom družb s sedežem na ozemlju Unije.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pristojni organi držav članic pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve ali tehnično pomoč v skladu s to uredbo ali o prepovedi tranzita upoštevajo naslednja merila:
1.  Pristojni organi držav članic pri odločanju o izdaji individualnega ali globalnega izvoznega dovoljenja ali izdaji dovoljenja za posredniške storitve ali tehnično pomoč v skladu s to uredbo ali o prepovedi tranzita upoštevajo vse ustrezne pomisleke, tudi:
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
(a)  mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb, in njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;
(a)  mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in dogovorom o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  pojavljanje kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin in mednarodnega humanitarnega prava v namembni državi, kot so jih ugotovili pristojni organi OZN, Sveta Evrope ali Unije;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka c
(c)  notranje razmere v namembni državi – pristojni organi ne odobrijo izvoza, ki bi povzročil ali podaljšal oborožene konflikte ali zaostril obstoječa trenja ali konflikte v namembni državi;
(c)  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  odnos namembne države do mednarodne skupnosti, zlasti njeno stališče glede terorizma, njena zavezništva in spoštovanje mednarodnega prava;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  skladnost izvoza blaga s tehničnimi in gospodarskimi zmogljivostmi države prejemnice;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka f
(f)  vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve, vključno s tveganjem, da bo blago z dvojno rabo preusmerjeno ali ponovno izvoženo pod neugodnimi pogoji.
(f)  vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve, vključno s tveganjem, da bo blago z dvojno rabo in zlasti blago za kibernetski nadzor preusmerjeno ali ponovno izvoženo pod neugodnimi pogoji ali preusmerjeno za nenameravano vojaško končno uporabo ali terorizem.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Kar zadeva individualna ali globalna izvozna dovoljenja ali dovoljenja za posredniške storitve ali tehnično pomoč za blago za kibernetski nadzor, pristojni organi držav članic zlasti upoštevajo tveganje kršenja pravice do zasebnosti, pravice do varstva podatkov, svobode govora ter svobode zbiranja in združevanja, pa tudi tveganja glede pravne države, pravnega okvira za uporabo blaga, namenjenega izvozu, in potencialne varnostne grožnje za Unijo in države članice.
Če pristojni organi katere od držav članic ugotovijo, da utegnejo takšna tveganja verjetno privesti do resnih kršitev človekovih pravic, države članice ne izdajo izvoznih dovoljenj ali obstoječa dovoljenja razveljavijo, odložijo njihovo izvršitev, spremenijo ali prekličejo.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Komisija in Svet za izvajanje teh meril izdata smernice in/ali priporočila za zagotovitev skupnih ocen tveganj s strani pristojnih organov držav članic.
2.  Komisija in Svet za izvajanje teh meril in za zagotovitev enakih meril za odločitve o izdaji dovoljenj ob začetku veljavnosti te uredbe izdata smernice za zagotovitev skupnih ocen tveganj s strani pristojnih organov držav članic. Komisija pripravi smernice v obliki priročnika, v katerem so podrobno opisani koraki, ki jim morajo slediti organi držav članic, pristojni za izdajo dovoljenj, in izvozniki, ki opravljajo skrbni pregled, ter navedena praktična priporočila glede izvajanja in upoštevanja nadzora iz člena 4(1)(d) ter meril iz člena 14(1), vključno s primeri najboljše prakse. Ta priročnik se pripravi v tesnem sodelovanju z ESZD in usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, v njegovo pripravo pa je vključeno strokovno znanje akademikov, izvoznikov, posrednikov in civilnodružbenih organizacij v skladu s postopki iz člena 21(3). Priročnik se posodablja po potrebi in kadar je to primerno.
Komisija oblikuje program za krepitev zmogljivosti, in sicer tako, da razvije skupne programe usposabljanja za uradnike organov, ki izdajajo dovoljenja, in carinskih organov.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka b
(b)  seznam blaga z dvojno rabo iz oddelka B Priloge I se lahko spremeni, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic;
(b)  seznam blaga za kibernetski nadzor iz oddelka B Priloge I se spremeni, če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga lahko pomeni izvoz takega blaga, kar zadeva hujše kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava ali bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, oziroma če je bil v skladu s členom 4(1)(d) te uredbe sprožen nadzor nad številnimi vrstami blaga, ki jih ni na seznamu. Spremembe se lahko nanašajo tudi na odločitve o črtanju že navedenih izdelkov.
Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje ali dodajanje določenega blaga iz razdelka B Priloge I, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s to točko, uporabi postopek iz člena 17.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)   Komisija lahko določeno blago črta s seznama, zlasti če je blago v hitro spreminjajočem se tehnološkem okolju v vmesnem času postalo drugorazredno blago ali blago množične proizvodnje, ki je lahko dostopno oziroma ga je mogoče tehnično enostavno spremeniti.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  področje uporabe oddelka B Priloge I se omeji na izdelke za kibernetski nadzor in ne vsebuje izdelkov iz oddelka A Priloge I;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 5
5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medagencijskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.
5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravi napotke za podporo medagencijskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2 – točka a
(a)  informacije v zvezi z uporabo nadzora, vključno s podatki o izdajanju dovoljenj (število, vrednost in vrste dovoljenj, namembne države, število uporabnikov splošnih in globalnih dovoljenj, število izvajalcev programa notranje skladnosti, roki za obravnavo prošenj, obseg in vrednost trgovine na podlagi prenosa znotraj EU itd.) in po potrebi podatki o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic;
(a)  vse informacije v zvezi z uporabo nadzora;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2 – točka b
(b)  informacije glede izvrševanja nadzora, vključno s podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, poročili o kršitvah, zasegih in uporabi drugih kazni;
(b)  vse informacije glede izvrševanja nadzora, vključno s podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, vsemi poročili o kršitvah, zasegih in uporabi drugih kazni;
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2 – točka c
(c)  podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza.
(c)  vse podatke o občutljivih končnih uporabnikih, osebah, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in o poteh prevoza.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Predsedujoči usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.
2.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, če meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3
3.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo kontrolnih seznamov Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba.
3.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo kontrolnih seznamov Unije iz oddelka B Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se posvetujejo z izvozniki, posredniki, organizacijami civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki jih zadeva ta uredba. Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo zlasti vzpostavi tehnično delovno skupino za merila za ocenjevanje, navedena v točki d prvega odstavka člena 4 in v točki b prvega odstavka člena 14, ter o pripravi smernic o potrebni skrbnosti, pri tem pa se posvetuje z neodvisno skupino strokovnjakov, akademskimi krogi in organizacijami civilne družbe.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
1.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev vseh določb te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve in olajševanje kršitev določb te uredbe ter zaobhajanje določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ukrepi vključujejo redne na tveganju temelječe revizije izvoznikov.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
2.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja, da bi vzpostavili neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi pregona.
2.  Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja, da bi vzpostavili neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi pregona ter zagotovili enotna merila za sprejemanje odločitev o izdaji dovoljenj. Potem ko Komisija oceni pravila o kaznih, ki jih opredelijo države članice, ta mehanizem poskrbi za načine, s katerimi bosta narava in učinek kazni za kršitve te uredbe podobni.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Pristojni organi držav članic po potrebi prav tako zagotovijo dodatne smernice za izvoznike, posrednike in izvajalce tranzita s prebivališčem ali sedežem v državi članici.
1.  Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Pristojni organi držav članic po potrebi prav tako zagotovijo dodatne smernice za izvoznike, zlasti za MSP, posrednike in izvajalce tranzita s prebivališčem ali sedežem v državi članici.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – pododstavek 2
Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila. To letno poročilo je javnega značaja.
Države članice Komisiji predložijo vse potrebne podatke za pripravo poročila. To letno poročilo je javnega značaja. Države članice prav tako vsaj četrtletno objavljajo zlahka dostopne, smiselne informacije o posameznem dovoljenju, in sicer vrsto, vrednost, obseg, naravo, opis izdelka, končnega uporabnika in končno uporabo, namembno državo, pa tudi informacije o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za pridobitev dovoljenja. Komisija in države članice upoštevajo zakonite interese zadevnih fizičnih in pravnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3 – pododstavek 1
V obdobju pet do sedem let od datuma začetka izvajanja te uredbe Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah.
V obdobju pet do sedem let od datuma začetka izvajanja te uredbe Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Ocena zajema predlog o izbrisu kriptografije v delu 2 skupine 5 oddelka A Priloge I.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka d
(d)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(d)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3
3.  Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali storitve tehnične pomoči. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.
3.  Registri ali evidence in listine iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali storitve tehnične pomoči. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Komisija in pristojni organi držav članic po potrebi redno izmenjujejo informacije s tretjimi državami.
1.  Komisija in pristojni organi držav članic po potrebi redno sodelujejo z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot je OECD in tisti večstranski režimi za nadzor izvoza, katerih del so, da bi spodbujale mednarodno upoštevanje seznama blaga za kibernetski nadzor, za katerega v skladu z oddelkom B Priloge I velja nadzor izvoza, in po potrebi izmenjujejo informacije s tretjimi državami, tudi v okviru dialoga o blagu z dvojno rabo v skladu s sporazumi Unije o partnerstvu in sodelovanju ter njenimi sporazumi o strateškem partnerstvu, prav tako pa sodelujejo pri vzpostavljanju zmogljivosti ter spodbujanju navzgor usmerjenega približevanja. Komisija o teh dejavnostih na terenu enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Priloga I – oddelek A – OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI
„Zlonamerna programska oprema“ (4) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi ‚orodjem za spremljanje‘ preprečila odkrivanje ali izključila ‚zaščitne protiukrepe‘ računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednja opravila:
„Zlonamerna programska oprema“ (4) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali prirejena, da bi se izvajala ali namestila brez dovoljenja lastnikov ali skrbnikov računalnikov ali omrežnih naprav in izvajala naslednja opravila:
a.  pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali
a.  nepooblaščeno pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov ali
b.  spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila izvajanje zunanjih navodil.
b.  spreminjanje sistemskih ali uporabniških podatkov za poenostavljanje dostopa do podatkov, shranjenih v računalniku ali omrežni napravi, s strani oseb, ki nimajo pooblastila lastnika računalnika ali omrežne naprave.
Opombi:
Opombi:
1.  „zlonamerna programska oprema“ ne zajema:
1.  „zlonamerna programska oprema“ ne zajema:
a.  hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske opreme (SRE);
a.  hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske opreme (SRE);
b.  „programske opreme“ za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali
b.  „programske opreme“ za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali
c.  „programske opreme“, ki jo namestijo proizvajalci, skrbniki ali uporabniki za sledenje sredstvom ali njihovo obnovo;
c.  „programske opreme“, ki jo namestijo skrbniki ali uporabniki za sledenje sredstvom, njihovo obnovo ali varnostno preskušanje informacijske in komunikacijske tehnologije;
ca.  „programske opreme“, ki se distribuira izključno za pomoč pri odkrivanju, odstranjevanju ali preprečevanju izvajanja na računalnikih ali omrežnih napravah nepooblaščenih strani.
2.  omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce.
2.  omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne števce.
Tehnični opombi:
Tehnični opombi:
1.  ‚sredstva za spremljanje‘: naprave „programske opreme“ ali strojne opreme, ki spremljajo sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne (AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP), sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali požarne zidove;
1.  ‚Dovoljenje‘: informirano soglasje uporabnika (npr. potrditev o razumevanju narave, implikacij in prihodnjih posledic dejanja ter soglasje za izvršitev dejanja).
2.  ‚zaščitni protiukrepi‘: tehnologije, oblikovane za zagotavljanje varne izvršitve kode, kot so preprečevanje izvajanja podatkov (DEP), randomizacija postavitve naslovnega prostora (ASLR) ali peskovniki.
2.  ‚varnostno preskušanje informacijske in komunikacijske tehnologije‘: odkrivanje in ocenjevanje statičnih ali dinamičnih tveganj, ranljivosti, napak ali šibkih točk v programski opremi, omrežjih, računalnikih, omrežnih napravah ter njihovih sestavinah in odvisnih delih, če je dokazano, da je namen omejevanje dejavnikov, ki ogrožajo varno delovanje, uporabo ali izvajanje.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Priloga I – oddelek B – naslov
B.  SEZNAM DRUGEGA BLAGA Z DVOJNO RABO
B.  SEZNAM BLAGA ZA KIBERNETSKI NADZOR
Sprememba 82
Predlog uredbe
Priloga I – oddelek B – skupina 10 – podskupina 10A001 – tehnična opomba – točka e a (novo)
(ea)  raziskave na področju varnosti omrežij in IKT za namene dovoljenega testiranja ali zaščite sistemov za informacijsko varnost.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek A – del 3 – odstavek 3
3.  Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka.
3.  Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek A – del 3 – odstavek 4
4.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza.
4.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek A – del 3 – odstavek 5 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek B – del 3 – odstavek 3
3.  Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka.
3.  Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek B – del 3 – odstavek 5 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek C – del 3 – odstavek 5
5.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza.
5.  Registrirani uvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek C – del 3 – odstavek 6 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek D – del 3 – odstavek 6
6.  Registrirani izvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 10 dni pred datumom prvega izvoza.
6.  Registrirani uvozniki o prvi uporabi tega dovoljenja uradno obvestijo pristojni organ države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež, in sicer najpozneje 30 dni po datumu prvega izvoza, oziroma v skladu z zahtevami pristojnega organa države članice, kjer ima izvoznik sedež, pred prvo uporabo tega dovoljenja. Države članice obvestijo Komisijo o izbranem mehanizmu obveščanja za dovoljenje. Komisija sporočene informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek D – del 3 – odstavek 7 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek F – del 3 – odstavek 5 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek G – del 3 – odstavek 8 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek H – del 3 – odstavek 1 – točka 1
1.  To dovoljenje dovoljuje prenos programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani izvoznika s prebivališčem ali sedežem v državi članici Unije, če bodo blago uporabljali:
1.  Dovoljenje dovoljuje prenos programske opreme in tehnologije iz dela 1 s strani katerega koli podjetja, ki je izvoznik s prebivališčem ali sedežem v državi članici, poljubnemu sestrskemu podjetju, podružnici ali matični družbi, če so te entitete v lasti ali pod nadzorom iste matične družbe ali pod vzajemnim nadzorom in če je blago namenjeno uporabi v sodelovalnih projektih med družbami, vključno z razvojem komercialnih izdelkov, raziskavami, servisiranjem, proizvodnjo ter uporabo, v primeru zaposlenih in obdelovalcev naročil pa v skladu s pogodbo o zaposlitvi
(1)  izvoznik ali kateri koli subjekt, ki je v lasti izvoznika ali pod njegovim nadzorom;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek H – del 3 – odstavek 1 – točka 2
(2)  zaposleni izvoznika ali katerega koli subjekta, ki je v lasti izvoznika ali pod njegovim nadzorom,
črtano
Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek H – del 3 – odstavek 1 – pododstavek 2
pri razvoju svojih tržnih proizvodov in, v primeru zaposlenih, v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
črtano
Sprememba 97
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek I – del 3 – odstavek 3 – pododstavek 1
Izvozniki, ki nameravajo uporabiti to dovoljenje, se pred njegovo prvo uporabo registrirajo pri pristojnem organu države članice, v kateri imajo prebivališče ali sedež. Registracija je samodejna, pristojni organ pa jo izvozniku potrdi v 10 delovnih dneh od prejema zahtevka.
Država članica lahko zahteva od izvoznikov, ki imajo sedež v tej državi članici, da se registrirajo pred prvo uporabo tega dovoljenja. Registracija je samodejna, pristojni organi pa jo izvozniku potrdijo takoj, vsekakor pa v desetih delovnih dneh od prejema zahtevka.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Priloga II – oddelek J – del 3 – odstavek 5 – točka 4
(4)  če je znano, končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.
(4)  končno uporabo in končnega uporabnika blaga z dvojno rabo.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0390/2017).


Imenovanje članice Računskega sodišča – Eva Lindström
PDF 232kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2018 o imenovanju Eve Lindström za članico Računskega sodišča (C8-0401/2017 – 2017/0819(NLE))
P8_TA(2018)0007A8-0003/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0401/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0003/2018),

A.  ker je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 11. januarja 2018 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Eva Lindström imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje člana Računskega sodišča – Tony James Murphy
PDF 234kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2018 o imenovanju Tonyja Jamesa Murphyja za člana Računskega sodišča (C8-0402/2017 – 2017/0820(NLE))
P8_TA(2018)0008A8-0002/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0402/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0002/2018),

A.  ker je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 11. januarja 2018 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Tony James Murphy imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  poziva države članice, naj svojo pozornost namenijo irskem načinu izbiranja z javnim natečajem, in se, če je mogoče, zgledujejo po njem, ko izbirajo svojega kandidata;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov ***I
PDF 1076kWORD 183k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (COM(2016)0767 – C8-0500/2016 – 2016/0382(COD))(1)
P8_TA(2018)0009A8-0392/2017

(Redni zakonodajni postopek: prenovitev)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije. Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 ter energetskega in podnebnega okvira Unije za leto 2030, vključno z zavezujočim ciljem, da se do leta 2030 emisije v Uniji zmanjšajo za najmanj 40 % pod vrednostmi iz leta 1990 . Prav tako ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnološkega razvoja in inovacij ter zagotavljanju možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih ali v regijah z nizko gostoto prebivalstva.
(2)  Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije v skladu s členom 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in usklajenost z zavezo Unije iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je sledil 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 21) (Pariški sporazum), in potrebo, da se v domači rabi najkasneje do leta 2050 doseže ničelna stopnja emisij. Prav tako ima temeljno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo, trajnostne energije po dostopnih cenah in tehnološkega razvoja in inovacij ter vodilnega položaja v tehnologiji in industriji ob hkratnem zagotavljanju okoljskih, socialnih in zdravstvenih koristi ter veliko možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih, v regijah z nizko gostoto prebivalstva in območjih, na katerih poteka delna deindustrializacija.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Pariški sporazum je pomagal bistveno povečati svetovna prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, saj so se podpisnice zavezale, da bodo zadržale zviševanje povprečne globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale omejiti povišanje temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Unija se mora pripraviti na veliko obsežnejše in hitrejše zniževanje emisij, kot je bilo sprva predvideno, da bi lahko najkasneje do leta 2050 prešla na energijsko zelo učinkovit energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije. Bo pa znižanje izvedljivo ob nižjih stroških, kot se je ocenjevalo doslej, saj se tehnologije obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, zelo hitro razvijajo in uveljavljajo.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Zlasti so večje tehnološke izboljšave, spodbude za večjo uporabo javnega prometa in njegovo širitev, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoženega plina in nafte.
(3)  Zlasti so zmanjšanje porabe energije, večje tehnološke izboljšave, širitev javnega prometa, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od energije.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020. Komisija je v sporočilu z dne 22. januarja 201412 določila okvir za prihodnjo energetsko in podnebno politiko Unije ter spodbujala skupno razumevanje o tem, kako te politike razvijati po letu 2020. Komisija je predlagala, da naj ciljni delež EU za leto 2030 pri porabljeni energiji iz obnovljivih virov v Uniji znaša najmanj 27 %.
(4)  Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020.
__________________
12 Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM/2014/015 final).
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski svet je oktobra 2014 podprl navedeni cilj, pri čemer je navedel, da lahko države članice same določijo bolj ambiciozne nacionalne cilje.
črtano
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic.
(6)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 dal prednost zavezujočemu cilju Unije do leta 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic. V svoji resoluciji z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov je to še okrepil, ponovil svoje prejšnje stališče o cilju Unije o vsaj 30-odstotnem deležu ter poudaril, da so zaradi Pariškega sporazuma in nedavnega zmanjšanja stroškov za obnovljive tehnologije zaželeni veliko bolj ambiciozni cilji.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Zato bi bilo treba upoštevati ambicije, določene v Pariškem sporazumu, in tehnološki razvoj, vključno z zmanjšanjem stroškov za naložbe v obnovljivo energijo.
Sprememba 324
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju].
(7)  Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 35 % energije iz obnovljivih virov, ki naj ga dopolnjujejo nacionalni cilji. Države članice bi morale le izjemoma imeti dovoljenje, da v utemeljenih, izmerljivih in preverljivih okoliščinah, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za največ 10 % odstopajo od predvidenega deleža svojega cilja.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Cilje držav članic na področju obnovljivih virov energije bi bilo treba določiti ob upoštevanju obveznosti iz Pariškega sporazuma, velikega potenciala obnovljivih virov energije, ki je še na voljo, ter potrebnih naložb za uresničitev energetskega prehoda.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Prenos 35-odstotnih ciljev Unije v posamezne cilje za vsako državo članico bi bilo treba opraviti ob ustreznem upoštevanju poštene in ustrezne porazdelitve, upoštevanju BDP držav članic ter njihovih različnih izhodišč in potencialov, vključno z deležem energije iz obnovljivih virov, ki jih je treba doseči do leta 2020.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov.
(8)  Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Države članice bi morale proučiti, v kolikšni meri je uporaba različnih vrst virov energije združljiva s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo ter ciljem nefosilnega in hkrati nizkoogljičnega gospodarstva. Komisija bi morala oceniti prispevek različnih vrst energije iz obnovljivih virov k navedenim ciljem glede na vračilno dobo in rezultate v primerjavi s fosilnimi gorivi ter preučiti možnosti predlaganja najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju], ki jim omogočajo dovolj prilagodljivosti pri izbiri.
črtano
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov.
(15)  Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov, pri tem pa upošteva posebnosti različnih tehnologij in različne sposobnosti majhnih in velikih proizvajalcev, da se odzovejo na tržne signale.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba povečati ob čim manjših stroških za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij.
(16)  Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s shranjevanjem energije, bi bilo treba povečati, da bi kar najbolj znižali dolgoročne stroške energetskega prehoda za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij. Države članice bi morale tudi dodeljevati podporo obratom prek javnih razpisov, ki namenjeni posamezni tehnologiji ali tehnološko nevtralni.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 poudaril pomembnost bolj povezanega notranjega trga energije in potrebo po ustrezni podpori, da bi vključili vedno večje ravni nestalnih obnovljivih virov energije ter s tem Uniji omogočili uresničitev njenih ambicij v zvezi z vodilno vlogo pri energetskem prehodu. Zato je nujno treba povečati raven medsebojne povezanosti in doseči napredek v smeri ciljev, o katerih se je dogovoril Evropski svet, da bi kar najbolj izkoristili polni potencial energetske unije.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)  Države članice bi morale pri razvijanju programov podpore za obnovljive vire energije upoštevati načela krožnega gospodarstva in hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a. Preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov bi morali biti prednostni možnosti. Države članice ne bi smele uvajati takih programov podpore, ki bi bili v nasprotju s cilji o obdelavi odpadkov in bi povzročili neučinkovito uporabo odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da ukrepi, uvedeni s to direktivo, ne bodo v nasprotju s cilji Direktive 2008/98/ES.
_______________
1a Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 c (novo)
(16c)  Glede uporabe biotskih virov energije bi morale države članice uvesti ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in zaščito pred izčrpavanjem ali izgubo ekosistemov ter za preprečevanje vsake spremembe obstoječe uporabe, ki bi neposredno ali posredno negativno vplivala na biotsko raznovrstnost, prst ali celotno bilanco toplogrednih plinov.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 d (novo)
(16d)  Države članice bi morale kolikor je mogoče spodbujati uporabo domačih obnovljivih virov in jim dajati prednost ter preprečiti razmere izkrivljanja, ki so posledica obsežnega uvoza virov iz tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati in spodbujati pristop celotnega življenjskega kroga.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 e (novo)
(16e)  Skupnosti, mesta in lokalni organi na področju energije iz obnovljivih virov bi morali imeti pravico sodelovati v razpoložljivih programih podpore enakovredno z drugimi velikimi udeleženci. Zato bi morale države članice imeti možnost sprejeti ukrepe, vključno z zagotavljanjem informacij, tehnično in finančno podporo prek enotnih upravnih kontaktnih točk, zmanjšati upravne zahteve, vključevati na skupnost osredotočena razpisna merila, ustvarjati po meri narejena razpisna okna za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali jim omogočiti, da prejmejo plačilo prek neposredne pomoči.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 f (novo)
(16f)  Pri načrtovanju infrastrukture, potrebne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba ustrezno upoštevati politike, povezane s sodelovanjem oseb, na katere projekti vplivajo, vključno z domorodnimi prebivalci, in ob ustreznem upoštevanju njihovih zemljiških pravic.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 g (novo)
(16g)  Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti celovite informacije, vključno z informacijami o povečanju energijske učinkovitosti sistemov ogrevanja in hlajenja ter o nižjih obratovalnih stroških električnih vozil, da bi se lahko individualno odločali glede energije iz obnovljivih virov in se izognili vezanosti na določeno tehnologijo.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 h (novo)
(16h)   Pri spodbujanju razvoja trga za obnovljive vire energije bi bilo treba upoštevati negativne učinke na druge udeležence na trgu. S podpornimi programi bi bilo treba zato čim bolj zmanjšati tveganje za izkrivljanje trga in konkurence.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah na ravni, ki odraža fizične tokove med njimi, odprtje programov podpore nad tem obveznim deležem pa bi moralo ostati prostovoljno. Države članice imajo različne možnosti za razvoj obnovljive energije in na nacionalni ravni uporabljajo različne programe podpore za energijo iz obnovljivih virov. Večina držav članic uporablja programe podpore, v okviru katerih je pomoč namenjena le energiji iz obnovljivih virov, ki se proizvede na njihovem ozemlju. Za dobro delovanje nacionalnih programov podpore je bistvenega pomena, da lahko države članice nadzorujejo učinke in stroške svojih nacionalnih programov podpore v skladu s svojim potencialom. Pomembno sredstvo za doseganje cilja te direktive je, da se zagotovi pravilno delovanje nacionalnih programov podpore, kot v skladu z direktivama 2001/77/ES in 2009/28/ES, da bi ohranili zaupanje vlagateljev, državam članicam pa omogočili, da predvidijo učinkovite nacionalne ukrepe za izpolnjevanje ciljev. Namen te direktive je omogočiti čezmejno podporo za obnovljive vire energije brez nesorazmernega poseganja v nacionalne programe podpore. Direktiva tako poleg obveznega delnega odprtja programov podpore uvaja neobvezne mehanizme za sodelovanje med državami članicami, v okviru katerih se te lahko dogovorijo, v kolikšni meri ena država članica podpira proizvodnjo energije v drugi državi članici in kakšen delež skupnega obsega nacionalnih ciljev naj bi proizvodnja energije iz obnovljivih virov predstavljala v eni izmed teh držav članic. Da bi zagotovili učinkovitost obeh ukrepov za izpolnjevanje ciljev, namreč nacionalnih programov podpore in mehanizmov za sodelovanje, je bistvenega pomena, da države članice lahko poleg minimalnega deleža obveznega odprtja določijo, ali in v kolikšni meri se njihovi programi nacionalne podpore uporabljajo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah, in da se o tem dogovorijo s pomočjo mehanizmov za sodelovanje, predvidenih v tej direktivi.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Brez poseganja v prilagoditve programov podpore, da bi jih uskladili s pravili o državni pomoči, bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov stabilne in se ne bi smele pogosto spreminjati. Takšne spremembe imajo neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako na skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.
(18)  V skladu s členoma 107 in 108 PDEU bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov predvidljive, stabilne in jih ne bi smeli pogosto in retroaktivno spreminjati. Nepredvidljivost ali nestabilnost politik imata neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako za skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale objaviti vse spremembe politik podpore pred nameravano spremembo in se ustrezno posvetovati z deležniki. Države članice bi morale v vsakem primeru preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Uredba [o upravljanju] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi [o upravljanju].
(19)  Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Da bi države članice bi zagotovile, da so državljani v osredju energetskega prehoda, bi morale razviti dolgoročne strategije, ki bi olajšale mestom, skupnostim na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikom proizvodnjo obnovljivih virov energije v okviru svojih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov. Uredba ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti dolgoročnih strategij, načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)].
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Obnovljivi viri energije na morju so edinstvena priložnost za Unijo, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih virov energije, prispeva k uresničitvi svojih ciljev glede zmanjšanja emisij CO2 in vzpostavi novo industrijsko verigo, ki bo ustvarila delovna mesta na velikem delu njenega ozemlja, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Zato si mora Unija prizadevati za vzpostavitev ugodnih ekonomskih in regulativnih pogojev, ki spodbujajo njihovo uvedbo.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  V sporočilu Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami je bil poudarjen poseben pomen naprednih pogonskih biogoriv za letalstvo v srednjeročnem obdobju. Komercialno letalstvo je v celoti odvisno od tekočih goriv, saj za civilno letalsko industrijo ni varne ali potrjene alternative.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.
(25)  Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta17, trajnostna merila Unije, oceno življenjskega cikla emisij in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala redno ocenjevati prilogo in pri vseh njenih spremembah upoštevati učinke na trge za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.
__________________
__________________
17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
17 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za postopno zmanjšanje uporabe rastlinskih olj, ki spodbujajo krčenje gozdov, tudi palmovega olja, kot sestavine pogonskih biogoriv, po možnosti do leta 2020.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti18, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.
(28)  Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način in da v celoti upoštevajo mednarodno pravo. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti18, za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.
__________________
__________________
18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18.
18 UL L 198, 20.7.2006, str. 18.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Kadar države članice izvajajo skupne projekte z eno ali več tretjimi državami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, je ustrezno, da se navedeni skupni projekti nanašajo le na novo zgrajene obrate ali obrate, ki so na novo povečali zmogljivost. Tako bo lažje zagotoviti, da se delež energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije tretje države ne zmanjša na račun uvoza energije iz obnovljivih virov iz Unije. Poleg tega bi morale zadevne države članice zadevni tretji državi omogočiti, da doma porabi del proizvodnje iz obrata, vključenega v skupni projekt. Komisija in države članice bi morale poleg tega spodbujati tretje države, vključene v skupne projekte, da razvijajo politiko energije iz obnovljivih virov z ambicioznimi cilji.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 b (novo)
(28b)   Ta direktiva določa okvir Unije za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, obenem pa prispeva k pozitivnemu učinku, ki ga Unija in države članice utegnejo imeti pri krepitvi razvoja sektorja obnovljivih virov energije v tretjih državah. Unija in države članice bi morale spodbujati raziskave, razvoj in naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v državah v razvoju in drugih partnerskih državah, s čimer bi okrepile njihovo okoljsko in gospodarsko trajnost ter izvozno zmogljivost za obnovljive vire energije. Poleg tega lahko uvoz energije iz obnovljivih virov iz partnerskih držav Uniji in državam članicam pomaga, da dosežejo svoje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij ogljika.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 c (novo)
(28c)   Države v razvoju vedno bolj sprejemajo politike o obnovljivih virih energije na nacionalni ravni, saj si želijo proizvajati energijo iz teh virov, da bi zadostile naraščajočemu povpraševanju po energiji. Več kot 173 držav, vključno s 117 državami v razvoju ali državami v gospodarskem vzponu, je do konca leta 2015 določilo cilje za obnovljive vire energije.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 d (novo)
(28d)   Poraba energije v državah v razvoju je tesno povezana s številnimi socialnimi vprašanji: odpravljanje revščine, izobraževanje, zdravje, rast prebivalstva, zaposlovanje, podjetništvo, komunikacije, urbanizacija in pomanjkanje priložnosti za ženske. Obnovljivi viri energije imajo pomemben potencial za skupno obravnavanje razvojnih in okoljskih izzivov. V zadnjih letih poteka pomemben razvoj tehnologije na področju alternativnih virov energije, tako v smislu zmogljivosti kot zmanjševanja stroškov. Poleg tega so številne države v razvoju v še posebej dobrem položaju, ko gre za razvoj nove generacije tehnologij na področju energije. Poleg razvojnih in okoljskih koristi imajo obnovljivi viri energije potencial za zagotavljanje večje varnosti in gospodarske stabilnosti. Z večjo uporabo obnovljivih virov energije bi zmanjšali odvisnost od uvoza dragih fosilnih goriv in številnim državam pomagali, da izboljšajo svojo plačilno bilanco.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)  Glede na geološke značilnosti območja lahko proizvodnja geotermalne energije izpušča toplogredne pline in druge snovi iz podzemskih tokov in drugih podtalnih geoloških formacij. Naložbe bi morale biti usmerjene v proizvodnjo geotermalne energije z majhnim vplivom na okolje, ki ima za posledico prihranek emisij toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnimi viri. Zato bi morala Komisija do decembra 2018 oceniti, ali obstaja potreba po zakonodajnem predlogu, namenjenem pravnemu urejanju emisij vseh snovi v geotermalnih elektrarnah, ki škodijo zdravju in okolju, vključno s CO2, tako v raziskovalni kot v operativni fazi.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
(33)  Na nacionalni in regionalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.
(33)  Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije , obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije skupaj z ukrepi za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
(35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.
(35)  Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov, zlasti s podpiranjem inovativnih tehnologij, kot so toplotne črpalke ter tehnologije izkoriščanja geotermalne in sončne toplotne energije, in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije, uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta21. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.
__________________
__________________
21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
21 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 36
(36)  Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.
(36)  Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost, vključno za samoporabnike energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 43
(43)  Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov.
(43)  Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov. Pomembno je razlikovati med zelenimi certifikati, ki se uporabljajo za programe podpore, in potrdili o izvoru.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 45
(45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za električno energijo, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov.
(45)  Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 49
(49)  Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za rast in delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami ter spodbujati financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju.
(49)  Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za razvoj lokalnih podjetij, trajnostno rast in kakovostna delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami, povečati zagotavljanje tehnične pomoči in programov usposabljanja, da bi okrepile regulativno, tehnično in finančno strokovno znanje na terenu in povečale poznavanje razpoložljivih možnosti financiranja, tudi bolj ciljne uporabe sredstev Unije, kot je financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju.
Sprememba 44
Predlog direktive
Uvodna izjava 49 a (novo)
(49a)  Lokalni in regionalni organi si pogosto zastavijo bolj ambiciozne cilje v zvezi z obnovljivimi viri energije od nacionalnih. Regionalne in lokalne zaveze za spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti se trenutno podpirajo prek omrežij, kot so konvencija županov, pobude za pametna mesta ali pametne skupnosti, ter prek razvoja akcijskih načrtov za trajnostno energijo. Taka omrežja so nujno potrebna in bi jih bilo treba širiti, saj povečujejo ozaveščenost ter lajšajo izmenjavo najboljše prakse in razpoložljive finančne podpore. V zvezi s tem bi morala Komisija podpirati tudi zainteresirane najbolj razvite regije in lokalne organe pri delu čez meje, tako da bi vzpostavila mehanizme sodelovanja, kot je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki javnim organom različnih držav članic omogoča združevanje moči in zagotavljanje skupnih storitev in projektov, ne da bi nacionalni parlamenti za to morali podpisati in ratificirati predhodni mednarodni sporazum.
Sprememba 45
Predlog direktive
Uvodna izjava 49 b (novo)
(49b)  Lokalni organi in mesta so v ospredju poganjanja energetskega prehoda in povečevanja uporabe obnovljivih virov energije. Lokalne uprave imajo kot raven oblasti, najbližja državljanom, bistveno vlogo pri gradnji javne podpore ciljem Unije glede energije in podnebja in bolj centraliziranega in povezanega energetskega sistema. Pomembno je zagotoviti boljši dostop do financiranja mestom, krajem in regijam, da bi spodbudili naložbe v lokalne obnovljive vire energije.
Sprememba 46
Predlog direktive
Uvodna izjava 49 c (novo)
(49c)  Obravnavati bi bilo treba tudi druge inovativne ukrepe, s katerimi bi pritegnili več naložb v nove tehnologije, kot so pogodbe za zagotavljanje prihranka energije in postopki standardizacije v javnih financah.
Sprememba 47
Predlog direktive
Uvodna izjava 50
(50)  Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije.
(50)  Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije, vključno s samoporabniki energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 48
Predlog direktive
Uvodna izjava 51
(51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba spodbujati uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, in priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori.
(51)  Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 PDEU. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena in dražja oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije, zlasti biomaso in morske energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij in postala ozemlja s 100 % obnovljivo energijo. Zato je treba prilagoditi strategijo na področju energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti in izboljšale zanesljivost oskrbe, ter priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori. Poleg tega bi morale imeti najbolj oddaljene regije možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov v skladu s strogimi trajnostnimi merili in lokalnimi razmerami in potrebami, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost.
Sprememba 49
Predlog direktive
Uvodna izjava 52
(52)  Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.
(52)  Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij in skladiščenja za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.
Sprememba 50
Predlog direktive
Uvodna izjava 53
(53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah.
(53)  Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. S tarifami in plačili za samoporabo bi bilo treba podpirati razvoj pametnejših tehnologij za vključevanje obnovljivih virov energije in spodbujati samoporabnike, da se odločajo za naložbe, ki koristijo tako odjemalcem kot omrežju. Za vzpostavitev takšnega ravnovesja je treba zagotoviti, da so s energije iz obnovljivih virov in lokalne skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, upravičeni do plačila za električno energijo iz lastne proizvodnje iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, to plačilo pa mora odražati tržno vrednost dovedene električne energije ter dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo. Vključevati mora tako dolgoročne stroške in koristi samoporabe, pri čemer se upoštevajo stroški za omrežje, družbo in okolje, do katerih ni prišlo, zlasti v povezavi z drugimi distribuiranimi viri energije, kot so energijska učinkovitost, shranjevanje energije, prilagajanje odjema in skupnostna omrežja. Takšna plačila bi se morala določati na podlagi analize stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive ... Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)].
Sprememba 51
Predlog direktive
Uvodna izjava 53 a (novo)
(53a)  V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah. Omogočanje kolektivne samoporabe zagotavlja tudi priložnosti skupnostim na področju virov obnovljive energije, da se spodbudi energetska učinkovitost na ravni gospodinjstev in z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo pripomore v boju proti energijski revščini. Države članice bi morale izkoristiti to priložnost, da bi med drugim ocenile možnost omogočiti udeležbo gospodinjstev, ki sicer ne bi mogla sodelovati, vključno z ranljivimi odjemalci in najemniki.
Sprememba 52
Predlog direktive
Uvodna izjava 53 b (novo)
(53b)  Države članice morajo zagotoviti skladnost s pravili o porabi in o uvedbi ali okrepitvi ukrepov za boj proti prisilni prodaji, nepošteni prodaji in zavajajočim trditvam v zvezi z montažo naprav za obnovljivo energijo, ki prizadenejo predvsem najranljivejše skupine (kot so starejši ljudje in ljudje na podeželju).
Sprememba 53
Predlog direktive
Uvodna izjava 54
(54)  Sodelovanje lokalnih prebivalcev pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.
(54)  Sodelovanje lokalnih prebivalcev in lokalnih oblasti pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala, kar prinaša lokalne naložbe, večjo izbiro za potrošnike in večje sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu, in sicer s spodbujanjem udeležbe gospodinjstev, ki tega sicer morda ne bi bila sposobna, spodbujanje energetske učinkovitosti na ravni gospodinjstev, in pomoč v boju proti energetski revščini z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.
Sprememba 54
Predlog direktive
Uvodna izjava 55 a (novo)
(55a)  Pomembno je, da države članice zagotovijo pošteno in neškodljivo razporeditev omrežnih stroškov in dajatev na vse uporabnike elektroenergetskega sistema. Vse omrežnine bi morale odražati stroške.
Sprememba 55
Predlog direktive
Uvodna izjava 57
(57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Brez zavezujočih nacionalnih ciljev za obdobje po letu 2020 preostale nacionalne spobude morda ne bodo zadostovale za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede razogljičenja za leto 2030 in 2050. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje.
(57)  Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje in javno zdravje.
Sprememba 56
Predlog direktive
Uvodna izjava 59 a (novo)
(59a)  Gospodinjski odjemalci in skupnosti, ki sodelujejo pri trgovanju o svoji prožnosti, samoporabi ali pri prodaji električne energije iz lastne proizvodnje, ohranijo svoje pravice kot odjemalci, vključno s pravico do pogodbe z dobaviteljem po lastni izbiri in do zamenjave dobavitelja.
Sprememba 57
Predlog direktive
Uvodna izjava 60
(60)  Poudariti je treba potencialne sinergije med prizadevanjem za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.
(60)  Učinkovito ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov energije bi moralo sovpadati s temeljito prenovo stavb, s čimer bi zmanjšali povpraševanje po energiji in stroške za odjemalce in prispevali k zmanjšanju energijske revščine in ustvarjanju kvalificiranih delovnih mest na lokalni ravni. Zato je treba poudariti potencialne sinergije med potrebo za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.
Sprememba 58
Predlog direktive
Uvodna izjava 61 a (novo)
(61a)  Na področju inteligentnih prometnih sistemov je pomembno okrepiti razvoj in uvajanje električne mobilnosti za cestni promet ter pospešiti vključevanje naprednih tehnologij v inovativni železniški promet, in sicer s predlogom pobude za preusmeritev na železnice (Shift2Rail) v prid čistemu javnemu prometu.
Sprememba 59
Predlog direktive
Uvodna izjava 62
(62)  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive.
(62)  Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za pridelavo hrane in krme, uporabi za proizvodnjo pogonskih biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Slednje pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive, hkrati pa razlikovati med pogonskimi biogorivi iz poljščin z visoko učinkovitostjo glede toplogrednih plinov in nizkim tveganjem posredne spremembe rabe zemljišč. Uvajanje naprednih pogonskih biogoriv in električne mobilnosti bi bilo treba pospešiti.
Sprememba 60
Predlog direktive
Uvodna izjava 63 a (novo)
(63a)  Cilj Unije in držav članic bi moral biti povečanje mešanice energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje celotne porabe energije v prometu in povečanje energijske učinkovitosti v vseh prometnih sektorjih. Ukrepe, s katerimi bi to dosegli, bi lahko spodbujali pri načrtovanju prometa, pa tudi pri proizvodnji avtomobilov z večjo energijsko učinkovitostjo.
Sprememba 61
Predlog direktive
Uvodna izjava 63 b (novo)
(63b)  S standardi za učinkovito rabo goriva za cestni promet bi zagotovili učinkovit način spodbujanja uporabe obnovljivih alternativnih virov v prometnem sektorju ter doseganja nadaljnjih prihrankov emisij toplogrednih plinov ter dolgoročno razogljičenja prometnega sektorja. Standarde za učinkovito rabo goriva bi bilo treba prilagoditi v skladu z razvojem tehnologije ter podnebnimi in energetskimi cilji.
Sprememba 286
Predlog direktive
Uvodna izjava 63 c (novo)
(63c)  Po pričakovanjih naj bi napredna pogonska biogoriva imela pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu, zato mora biti izpolnjena tudi obveznost vključitve, zlasti kar zadeva goriva, dobavljena za letalstvo. Na ravni Unije in držav članic bi bilo treba razviti politike za spodbujanje operativnih ukrepov za prihranek goriva v pomorskem prometu, skupaj s prizadevanji na področju raziskav in razvoja za povečanje pomorskega prevoza z uporabo vetrne in sončne energije.
Sprememba 63
Predlog direktive
Uvodna izjava 65 a (novo)
(65a)  Za točnejšo oceno deleža energije iz obnovljivih virov v prometu bi bilo treba razviti ustrezno metodologijo ter proučiti različne tehnične in tehnološke rešitve za ta namen.
Sprememba 64
Predlog direktive
Uvodna izjava 66
(66)  Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi bilo treba izvesti vrednotenje po sprejetju direktive, da bi ocenili možnost razširitve priloge na nove surovine.
(66)  Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi jo bilo treba redno ocenjevati.
Sprememba 65
Predlog direktive
Uvodna izjava 68
(68)  Unija in države članice bi morale spodbujati večjo trajnostno uporabo obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije .
(68)  Unija in države članice bi morale spodbujati uporabo energije, ki izhaja izključno iz večje trajnostne uporabe obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije, pod pogojem, da so izpolnjena merila za trajnost in za prihranek emisij toplogrednih plinov.
Sprememba 287
Predlog direktive
Uvodna izjava 68 a (novo)
(68a)  Še naprej je treba spodbujati sinergijo med krožnim gospodarstvom, biogospodarstvom in spodbujanjem uporabe energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili najboljšo izrabo surovin in najboljše okoljske rezultate. Pri sprejemanju ukrepov politike v podporo proizvodnji energije iz obnovljivih virov bi morali Unija in države članice vedno upoštevati načelo učinkovite rabe virov in optimizirane rabe biomase.
Sprememba 66
Predlog direktive
Uvodna izjava 69
(69)  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje cilja Unije iz te direktive, in pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , ki so upravičena do podpore v okviru programov podpore, bi zato morala izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov .
(69)  Energija iz obnovljivih virov bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje ciljev iz te direktive, in tiste vrste energije iz obnovljivih virov, ki so upravičene do podpore v okviru programov podpore, bi zato morale izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov.
Sprememba 67
Predlog direktive
Uvodna izjava 71
(71)  Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele povzročiti uničevanja biotsko raznovrstnih zemljišč. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilotreba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov , ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili , če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.
(71)  Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele imeti ali spodbujati škodljivega učinka na biotsko raznovrstnost v Uniji ali zunaj nje. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilo treba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov , ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili, če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Vseeno bi bilo treba zagotoviti biotsko raznovrstnost, kakovost, zdravje, sposobnost za življenje in vitalnost takšnih gozdov. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.
Sprememba 68
Predlog direktive
Uvodna izjava 72 a (novo)
(72a)  Trajnostna merila Unije za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi morala zagotoviti, da prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpira cilje iz sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom ‘Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo’ in da ga trdno usmerja hierarhija ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES.
Sprememba 69
Predlog direktive
Uvodna izjava 73
(73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih, saj bi pridelava surovin na šotišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo, medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo.
(73)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih ali mokriščih, če bi se zemljišče v ta namen izsuševalo, saj bi pridelava surovin na šotišču ali mokrišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo.
Sprememba 70
Predlog direktive
Uvodna izjava 74 a (novo)
(74a)  Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv bi se morale pridelovati z uporabo praks, ki so skladne z zaščito kakovosti tal in organskega ogljika v tleh.
Sprememba 71
Predlog direktive
Uvodna izjava 75
(75)  Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg.
(75)  Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg. Brez poseganja v strogo spoštovanje primarnih virov z visoko okoljsko vrednostjo bi morale biti najbolj oddaljene regije sposobne izkoristiti potencial svojih virov, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in svojo energetsko neodvisnost.
Sprememba 73
Predlog direktive
Uvodna izjava 76
(76)  Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni gozdarskih gospodarstev. Gospodarski subjekti bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za uporabo netrajnostne gozdne biomase za proizvodnjo energije. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24.
(76)  Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni dobave. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje in omejevanje negativnih posledic pridobivanja biomase na okolje. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi ureditev za izvajanje zahtev, ki temeljijo na dobri praksi v državah članicah, ter operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24.
Sprememba 74
Predlog direktive
Uvodna izjava 76 a (novo)
(76a)  Če nacionalno pravo ali praksa ne določata enega od meril glede trajnosti gozdne biomase, je treba o tem merilu predložiti več informacij na ravni dobave, predložitev nadaljnjih informacij o merilih, ki so na ravni držav članic že izpolnjena, pa ni potrebna.
Sprememba 75
Predlog direktive
Uvodna izjava 76 b (novo)
(76b)  Izvajanje „pristopa na podlagi tveganja“ bi bilo treba začeti na nacionalni ravni. Če nacionalno pravo ali sistemi za spremljanje ne določajo zahtev posameznega merila, bi bilo treba informacije v zvezi s tem delom zagotoviti na ravni dobave, da bi zmanjšali tveganje proizvodnje netrajnostne gozdne biomase.
Sprememba 76
Predlog direktive
Uvodna izjava 76 c (novo)
(76c)  Pridobivanje za energetske namene se je povečalo, po pričakovanjih pa naj bi še naraščalo, kar naj bi povzročilo večji uvoz surovin iz tretjih držav in povečanje proizvodnje teh materialov v Uniji. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se pridobivanje izvaja v skladu s trajnostnimi merili.
Sprememba 77
Predlog direktive
Uvodna izjava 78
(78)  Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo.
(78)  Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Še posebej bi bilo treba povečati podporo za obrate za proizvodnjo obnovljive energije iz biomase v najbolj oddaljenih regijah, ki so močno odvisne od uvoza energije, pod pogojem, da se pri tem spoštujejo trajnostna merila za proizvodnjo take energije, prilagojena posebnostim teh regij.
Sprememba 78
Predlog direktive
Uvodna izjava 80
(80)  Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način okrepi vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.
(80)  Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način upošteva vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.
Sprememba 79
Predlog direktive
Uvodna izjava 82
(82)  Prostovoljni programi imajo vse pomembnejšo vlogo pri dokazovanju skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.
(82)  Prostovoljni programi imajo lahko pomembno vlogo pri dokazovanju skladnosti z minimalnimi trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.
Sprememba 80
Predlog direktive
Uvodna izjava 84
(84)  Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.
(84)  Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do neposrednih prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za neposredne prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.
Sprememba 81
Predlog direktive
Uvodna izjava 85
(85)  Treba je določiti jasna pravila za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.
(85)  Določiti je treba jasna pravila na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.
Sprememba 72
Predlog direktive
Uvodna izjava 99
(99)  Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
(99)   Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv; določitve najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso; in glede zagotovitve popolne preglednosti v vseh sektorjih proizvodnje energije, do 31. decembra 2018 določiti merila za proizvodnjo fosilnih goriv in fosilnih virov energije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 288
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo , toploto okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;
(a)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo, energijo iz okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, biometan, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  „toplota okolice“ pomeni toploto pri koristni temperaturni ravni, ki se pridobiva ali zajema s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo, in ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinski vodi. Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;
(b)  „energija iz okolice“ pomeni termalno energijo pri koristni temperaturni ravni, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo odpadnega zraka, v površinski ali odpadni vodi; Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  „geotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;
Sprememba 289
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;
(c)  „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, razen šote in materialov, ki so del geoloških formacij in/ali fosilizirani, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki ter odpadki iz trgovine, ki so biološkega izvora, ter bakterijami;
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka d
(d)  „ bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
(d)  „ bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije, toplote in pogonskih goriv, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka e
(e)  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;
(e)  „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira ali decentraliziranih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka f
(f)  „druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase;
(f)  „druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase ali kot proizvod biomase;
Sprememba 290
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka g
(g)  „pogonska biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;
(g)  „pogonska biogoriva“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz ali s pomočjo biomase;
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka i
(i)  „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;
(i)  „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo pomoč za raziskave in naložbe, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka q
(q)  „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;
(q)  „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami in poljščine na prahi, kot so trava, detelja in alfalfa), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;
Sprememba 291
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka s
(s)  „tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, ter se uporabljajo v prometu;
(s)  „tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki se uporabljajo v prometu in niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, če se morebitni ogljik kot surovina zajema iz zunanjega zraka;
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka z
(z)  „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost;
(z)  „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se poveča ali nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost;
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka y
(y)  „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;
(y)  „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni neizogibno toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah (po uporabi visoko učinkovite soproizvodnje ali kjer soproizvodnja ni izvedljiva) ali v terciarnem sektorju in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka a a
(aa)   „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca, kot je opredeljen v Direktivi [direktiva MDI], ki porablja ter morda shranjuje in prodaja električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njegovih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, poslovnimi območji ali območji skupnih storitev ali zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
(aa)  „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca ali skupino odjemalcev, ki delujejo skupaj, kot je opredeljena v Direktivi ... Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)], ki porabljajo ter morda shranjujejo in prodajajo električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njenih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, stanovanjskimi naselji, poslovnimi in industrijskimi območji ali območji skupnih storitev ali istimi zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka aa a (novo)
(aaa)  „skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni lokalno energetsko skupnost, kot je opredeljena v členu 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)], ki izpolnjuje zahteve iz člena 22(1) te direktive;
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka b b
(bb)   „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov;
(bb)  „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov energije iz obnovljivih virov;
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka c c
(cc)  „pogodba o nakupu električne energije“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;
(cc)  „pogodba o nakupu električne energije iz obnovljvih virov“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna ali fizična oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;
Sprememba 305
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka e e
(ee)  „napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX;
(ee)  „napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX, ter iz odpadkov in preostale biomase, ki ne izhajajo iz poljščin, namenjenih za živila ali krmo, če ta biomasa izpolnjuje trajnostna merila iz člena 26;
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka f f
(ff)  „fosilna goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini;
črtano
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka f f a (novo)
(ffa)  „reciklirana ogljična goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz neizogibnih tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini, ki omogočajo precejšne prihranke toplogrednih plinov v svojem celotnem življenjskem krogu; če so proizvedena iz tokov trdnih odpadkov, se uporabljajo samo odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in mehansko reciklirati, ob popolnem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES; če so proizvedena iz plinastih emisij, se te sproščajo kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa; delež plinastih odpadkov, ki se uporablja za proizvodnjo teh recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, se ne more upoštevati v okviru drugih sistemov za zmanjševanje emisij, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami;
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka j j
(jj)   „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradni dokument, ki daje pravico do pridobivanja gozdne biomase;
(jj)  „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradno dovoljenje ali podobno pravico do pridobivanja gozdne biomase v skladu z nacionalno in/ali regionalno zakonodajo;
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka m m
(mm)  „gozdarsko gospodarstvo“ pomeni eno ali več gozdnih parcel in druga gozdna zemljišča, ki sestavljajo eno samo enoto z vidika upravljanja ali izkoriščanja;
(mm)  „območje dobave“ pomeni geografsko regijo, iz katere izvira surovina za biomaso;
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – točka n n
(nn)  „biološki odpadki“ pomenijo biološko razgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz živilskopredelovalne industrije;
(nn)  „biološki odpadki“ pomenijo biološke odpadke, opredeljene v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES;
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 3 – naslov
Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030
Zavezujoč skupni cilj Unije in nacionalni cilji za leto 2030
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1
1.  Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 27 %.
1.  Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije leta 2030 znaša najmanj 35 %.
Sprememba 306
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Vsaka država članica zagotovi, da delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2030 znaša najmanj 12 % končne porabe energije v prometu v tej državi članici. Da bi dosegle cilj 12-odstotnega deleža v končni porabi energije iz obnovljivih virov, države članice od 1. januarja 2021 od dobaviteljev goriva zahtevajo, da vključijo minimalni delež energije iz obnovljivih virov, kakor je navedeno v členu 25.
Da bi prispevali k uresničitvi tega cilja, so prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in bioplina v skladu z merili, določenimi v členu 26(7), kadar se primerjajo s fosilnimi gorivi v skladu z metodologijo iz člena 28(1).
Če je prispevek iz biogoriva, pridelanega iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, v državi članici nižji od 2 % ter posledično ne zadošča za kritje razlike med obveznostjo dobavitelja goriva in ciljem 12 %, lahko država članica ustrezno prilagodi zgornjo mejo iz člena 7(1) na največ 2 %.
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 2
2.  Prispevki posameznih držav članic k temu splošnemu cilju za leto 2030 se določijo in sporočijo Komisiji v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 11 Uredbe [Upravljanje].
2.  Države članice določijo cilje za izpolnitev tega splošnega cilja za leto 2030 v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 13 Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)]. Če Komisija na podlagi ocene končnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predložene v skladu s členom 3 Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije 2016/0375(COD)], ugotovi, da cilji držav članic ne zadoščajo za skupno uresničitev zavezujočega skupnega cilja Unije, države članice, katerih cilj je pod ravnijo, ki izhaja iz uporabe formule, določene v Prilogi Ia, ustrezno povečajo svoj cilj.
Če država članica ne more izpolniti cilja zaradi izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščin, lahko odstopa od svojega cilja za največ 10 % in o tem do leta 2025 obvesti Komisijo. Če bi bilo zaradi tega ogroženo doseganje skupnega zavezujočega cilja Unije, Komisija in države članice sprejmejo korektivne ukrepe, kot so določeni v členu 27(4) Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)], da bi učinkovito zapolnile vrzel.
Sprememba 321
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Države članice zagotovijo, da so njihove nacionalne politike, vključno s podpornimi shemami, zasnovane tako, da so v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, opredeljeno v členu 4 Direktive 2008/98/ES, in da ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke. Zato države članice redno pregledujejo svoje nacionalne politike in utemeljijo vsa morebitna odstopanja v poročilih, ki se zahtevajo v skladu s členom 18(c) Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)].
Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 4
4.  Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumenov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov.
4.  Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumentov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in naprednih biorafinerij ter podpora za čezmejne razsežnosti projektov proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 4 – naslov
Finančna podpora za električno energijo iz obnovljivih virov
Podpora za energijo iz obnovljivih virov
Sprememba 322rev
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
1.  Da bi dosegle cilj Unije, določen v členu 3(1), lahko države članice v skladu s pravili o državni pomoči uporabijo programe podpore. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov se pripravijo tako, da se prepreči nepotrebno izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne omejitve omrežja.
1.  V skladu s členom 195 PDEU in ob upoštevanju členov 107 ter 108 PDEU lahko države članice uporabijo programe podpore za doseganje ali preseganje ciljev Unije in nacionalnih ciljev iz člena 3. V izogib nepotrebnim izkrivljanjem trgov surovin je treba oblikovati podporne sheme za obnovljivo energijo iz biomase, ki ne bodo spodbujale neustrezne uporabe biomase zlasti za pridobivanje energije, če jo je mogoče uporabiti v industriji in za materiale z večjo dodano vrednostjo, kar bi lahko pomenilo dati prednost uporabi odpadkov in ostankov. Države članice bi morale upoštevati trajnostno oskrbo z biomaso, ki je na voljo. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov so tržno zasnovani, da se prepreči izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne stroške povezovanja sistema ali omejitve omrežja.
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko uporabijo tehnološko nevtralne ali tehnološko specifične sheme podpore. Tehnološko specifične sheme podpore se lahko uporabljajo zlasti na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:
(a)  dolgoročne možnosti določene tehnologije;
(b)  potreba po doseganju tehnološke ali regionalne diverzifikacije mešanice energetskih virov;
(c)  učinkovit sistem načrtovanja in mrežno povezovanje;
(d)  omrežne omejitve in stabilnost omrežij;
 
(e)  okoljske omejitve.
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2
2.  Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke.
2.  Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za čim večjo vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke, obenem pa ponudijo nadomestilo v obliki obnovljivih virov energije za izkrivljanje trga.
Države članice lahko določijo izjeme za obrate za malo proizvodnjo energije, manjšo od 500 kW, in predstavitvene projekte. Vendar bi morala za električno energijo, proizvedeno iz vetrne energije, veljati zgornja meja 3 MW inštalirane električne moči ali tri proizvodne enote.
Brez poseganja v mejne vrednosti, navedene v drugem pododstavku, lahko države članice podpirajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov z drugimi mehanizmi in postopki.
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Če se podpora za energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, se uporabijo zahteve iz odstavka 3a, razen če je podpora namenjena za male naprave z manj kot 1 MW, projekte za vetrno energijo do šest proizvodnih enot ali 6 MW oziroma predstavitvene projekte.
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če se podpora za energijo iz obnovljivih virov dodeli z razpisnim postopkom, da bi zagotovili visoko stopnjo izvedbe projektov, države članice:
(a)  vzpostavijo in objavijo nediskriminatorna in pregledna predizbirna merila ter pravila glede roka za dokončanje projekta;
(b)  opravijo posvetovanja z deležniki o pregledu razpisnih zahtev;
(c)  objavijo informacije o preteklih razpisih, tudi o stopnjah izvedbe projektov.
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Države članice objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema vsaj naslednjih pet let in vključuje okvirni časovni razpored, tudi pogostost razpisov, kjer je potrebno, zmogljivosti, proračun ali najvišjo pričakovano enotno podporo, ki se bo dodelila, ter primerne tehnologije.
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 c (novo)
3c.  Države članice pri pripravi programov podpore upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikov, da bi jim omogočili enake konkurenčne pogoje.
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3 d (novo)
3d.  Da bi države članice povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v najbolj oddaljenih regijah in na majhnih otokih, lahko finančno podporo prilagodijo za projekte v teh regijah, da bi upoštevale proizvodne stroške, ki so povezani s posebnimi razmerami teh regij glede izoliranosti in zunanje odvisnosti.
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4
4.  Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov najmanj vsaka štiri leta. Odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore temeljijo na rezultatih ocenjevanj.
4.  Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov in njene distributivne učinke na različne skupine uporabnikov, vključno z industrijsko konkurenčnostjo, vsaj vsaka štiri leta.
Navedena ocena se upošteva vpliv morebitnih sprememb na programe podpore za naložbe. Države članice vključijo navedeno oceno v svoje načrte o nacionalni energiji in podnebju ter posodobitve teh načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)].
Dolgoročno načrtovanje, na podlagi katerega se sprejemajo odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore, temeljijo na rezultatih ocenjevanj, ob upoštevanju njihove splošne učinkovitosti pri doseganju ciljev na področju obnovljive energije in drugih ciljev, kot sta cenovna dostopnost in razvoj energetskih skupnosti, ter ob upoštevanju njihovih distributivnih učinkov na različne skupine uporabnikov, vključno z industrijsko konkurenčnostjo.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Komisija do ... leta [2021] in vsaka tri leta po tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju podpore, ki se dodeli z razpisnim postopkom v Uniji, in analizira zlasti sposobnost ponudnikov, da:
(a)  dosežejo zmanjšanje stroškov;
(b)  dosežejo tehnične izboljšave;
(c)  dosežejo visoke stopnja izvajanja;
(d)  zagotovijo nediskriminatorno udeležbo malih akterjev in lokalnih oblasti.
Sprememba 125
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] revidira smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (2014/C 200/01), pri čemer naj bi v celoti upoštevali splošna načela, določena v členu 4 te direktive.
Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4 c (novo)
4c.  Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena države članice zagotovijo, da se programi podpore za energijo iz obnovljivih virov ne zagotavljajo za komunalne odpadke, ki niso skladni z obveznostmi ločenega zbiranja iz Direktive 2008/98/ES.
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah.
1.  Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah. Države članice lahko podporo omejijo na obrate v državah članicah, s katerimi imajo vzpostavljeno neposredno povezavo prek povezovalnih daljnovodov.
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 10 % oziroma 15 % na novo podprtih zmogljivosti.
2.  Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 8 % oziroma 13 % na novo podprtih zmogljivosti. Poleg navedenih minimalnih ravni imajo države članice v skladu s členi 7 do 13 te direktive pravico odločiti, v kakšni meri bodo podpirale energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah.
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice lahko Komisijo zaprosijo, da jih oprosti obveznosti iz tega člena, vključno z odločitvijo, da obratom na svojem ozemlju ne dovolijo sodelovati v programih podpore, organiziranih v drugih državah članicah na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:
(a)  nazadostna zmogljivost medsebojnih povezav;
(b)  nezadostni naravni viri;
(c)  škodljiv vpliv na energetsko varnost ali dobro delovanje energetskega trga v državi članici, ki je zaprosila za izvzetje.
Oprostitev obveznosti se objavi v Uradnem listu Evropske unije in se pregleda do 31. decembra 2025.
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3
3.  Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno izplačevanje sredstev in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat.
3.  Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov, ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno shemo, vključno s pogoji za udeležbo in izplačevanje sredstev, ob upoštevanju različnih davkov in pristojbin, in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat. Cilj sporazuma o sodelovanju mora biti uskladitev upravnih okvirnih pogojev v sodelujočih državah, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje.
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 4
4.  Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga povišanje odstotnih vrednosti iz odstavka 2.
4.  Komisija pomaga državam članicam med pogajalskim procesom ter oblikovanjem dogovorov o sodelovanju z zagotavljanjem informacij in analiz, vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki o neposrednih in posrednih stroških ter koristih sodelovanja, pa tudi s smernicami in tehničnim strokovnim znanjem med postopkom. Zato Komisija spodbuja izmenjavo najboljše prakse in oblikuje predloge za sporazume o sodelovanju, ki bodo olajšali postopek.
Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga spremembo odstotnih vrednosti iz odstavka 2.
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
Brez poseganja v prilagoditve, potrebne za upoštevanje pravil o državni pomoči, države članice zagotovijo, da se raven podpore za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na gospodarnost podprtih projektov.
Države članice zagotovijo, da se raven podpore za nove ali obstoječe projekte na področju energije iz novih ali obstoječih obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na njihovo gospodarnost.
Kadar se drugi regulativni instrumenti spremenijo in te spremembe vplivajo na podprte projekte na področju energije iz obnovljivih virov, države članice zagotovijo, da te spremembe ne vplivajo negativno na gospodarnost podprtega projekta.
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Države članice zagotovijo, da se spremembe programov podpore izvedejo na podlagi dolgoročnega načrtovanja v skladu s členom 4(4), javno objavijo vsaj devet mesecev pred začetkom njihove veljavnosti ter se zanje opravi pregleden in vključujoč postopek javnega posvetovanja. Vse bistvene spremembe obstoječega programa podpore vsebujejo ustrezno prehodno obdobje, preden začne veljati nov program podpore.
Kadar regulativne spremembe ali spremembe delovanja omrežja negativno vplivajo na gospodarnost podprtih projektov na bistven ali diskriminativen način, države članice zagotovijo, da se ta projekte dodeli nadomestilo.
Sprememba 307
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4
Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot 7 % končne porabe energije v cestnem in železniškem prometu v navedeni državi članici. Ta zgornja meja se v skladu z začrtanim potekom iz dela A Priloge X zniža na 3,8 % do leta 2030. Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč.
Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot je bil njihov prispevek k bruto končni porabi energije iz obnovljivih virov energije v letu 2017 v tej državi članici, bruto končna poraba v cestnem in železniškem prometu pa ne presega 7 %. Prispevek biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz palmovega olja, od leta 2021 znaša 0 %. Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč in drugih nenačrtovanih učinkov na trajnost.
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1
Za namene odstavka 1(a) se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov , ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor.
Za namene odstavka 1(a) se bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer je vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor.
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 3
Toplota okolice, pridobljena s toplotnimi črpalkami, se upošteva za namene odstavka 1(b), če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII.
Energija in geotermalna energija okolice, ki se prenese s toplotnimi črpalkami za proizvodnjo toplotne ali hladilne energije, se upošteva za namene odstavka 1(b), če končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotnih črpalk. Količina toplote ali hlajenja, ki se za namene te direktive šteje kot energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII.
Sprememba 138
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 4 a (novo)
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da to direktivo dopolni z določitvijo metodologije za izračun količine energije iz obnovljivih virov, porabljene za ogrevanje in hlajenje ter daljinsko ogrevanje in hlajenje, in z revizijo Priloge VII o izračunu energije iz toplotnih črpalk.
Sprememba 139
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4 – točka b a (novo)
(ba)  Za izpolnjevanje cilja, določenega v členu 3(1)(a), se za goriva, ki se dobavljajo v letalskem sektorju, šteje, da je njihov prispevek 2-krat večji kot njegova energijska vsebnost, za goriva, ki se dobavljajo v pomorskem sektorju pa, da je ta prispevek 1,2-krat večji kot njihova energijska vsebnost, prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna prevozna sredstva, pa se šteje, da je 2,5-krat večji od njihove energijske vsebnosti.
Spremembi 140 in 308
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 2
Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.
Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke na podlagi ocene življenjskega kroga emisij, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.
Sprememba 309
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3
Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo.
Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Komisija v letu 2025 opravi posebno ocenjevanje, da bi črtala surovine iz Priloge IX, morebitni delegirani akti, ki izhajajo iz tega ocenjevanja, pa se sprejmejo v letu dni po njem.
Sprememba 310
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 3 a (novo)
Surovine se v Prilogi IX črtajo le po javnem posvetovanju in v skladu z načeli stabilnosti finančne podpore iz člena 6. Brez poseganja v člen 26 se v primeru črtanja surovin obstoječim obratom, ki proizvajajo biogoriva iz teh surovin, dovoli, da ta vir štejejo kot obnovljivi vir energije ter ga upoštevajo v okviru obveznosti dobavitelja goriva iz člena 25, in sicer do svojih ravni proizvodnje iz preteklosti, a ne preko njih.
Sprememba 143
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice pri določanju politik za spodbujanje proizvodnje goriv iz surovin, navedenih v Prilogi IX te uredbe, zagotovijo skladnost s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES, vključno z določbami o upoštevanju življenjskega cikla pri splošnih učinkih nastajanja različnih tokov odpadkov in ravnanja z njimi.
Sprememba 144
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Komisija omogoči lažje oblikovanje skupnih projektov med državami članicami, zlasti z namensko tehnično pomočjo in pomočjo za razvoj projektov.
Sprememba 145
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 1
1.  Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov . Pri tem lahko sodelujejo zasebni operaterji.
1.  Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem lahko sodelujejo zasebni operaterji, poteka pa ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava.
Sprememba 146
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  električna energija je proizvedena v skladu z mednarodnim pravom, s posebnim poudarkom na pravu s področja človekovih pravic.
Sprememba 147
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 3 – točka e
(e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.
(e)  uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b), (c) in (ca) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.
Sprememba 148
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 5 – točka d
(d)  pisno potrditev glede točk (b) in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.
(d)  pisno potrditev glede točk (b), (c) in (ca) odstavka 2 s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.
Sprememba 149
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija omogoči lažje oblikovanje skupnih programov podpore med državami članicami, zlasti prek razširjanja smernic in dobre prakse.
Sprememba 150
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezano infrastrukturo prenosnih in distribucijskih omrežij za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, ter postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva ali druge energente, sorazmerni in potrebni.
Države članice zagotovijo, da so vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezana prenosna in distribucijska omrežja za proizvodnjo električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, za postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase ali druge energente ter za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, sorazmerni in potrebni ter v skladu s prvim načelom energetske učinkovitosti.
Sprememba 151
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(a)  se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni;
(a)  se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni in se določijo predvidljivi časovni okviri za izdajo potrebnih dovoljenj in licenc;
Sprememba 152
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d
(d)  se za decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom, če to omogoča veljavni regulativni okvir.
(d)  se za male projekte in decentralizirane naprave za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov, vključno s proizvajalci-odjemalci energije iz obnovljivih virov in energetskimi skupnostmi, ki uporabljajo obnovljive vire, uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom.
Sprememba 153
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji zadostno predvidljivost načrtovane podpore za energijo iz obnovljivih virov. V ta namen države članice opredelijo in objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema najmanj naslednja tri leta in za vsak program vključuje okvirni časovni razpored, zmogljivost, proračun, predviden za dodelitev, ter posvetovanje zainteresiranih strani o zasnovi podpore.
črtano
Sprememba 154
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih ali stanovanjskih območij in energetske infrastrukture, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu .
4.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju mestne infrastrukture, industrijskih, komercialnih ali stanovanjskih območij in energetske infrastrukture, tudi predhodnem prostorskem načrtovanju, ocenah potreb in zadostnosti, upoštevajo energijsko učinkovitost in odziv na povpraševanje, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu, ter posebne določbe o samoporabi energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Države članice zlasti spodbujajo lokalne in regionalne upravne organe, da po potrebi vključijo ogrevanje in hlajenje z uporabo obnovljivih virov energije v načrtovanje mestne infrastrukture.
Sprememba 155
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 2
Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi s postopnim povečanjem energijske učinkovitosti, soproizvodnjo ter, pasivnimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energije.
Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe v zvezi s postopnim povečanjem samoporabe energije iz obnovljivih virov, lokalnega skladiščenja energije, energijske učinkovitosti ter, pasivnimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energije.
Sprememba 156
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 3
Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov , pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z uporabo znatnega deleža obnovljivih virov energije.
Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virov ali naprav za proizvodnjo energije, pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. Države članice dovolijo, da se navedene minimalne stopnje dosežejo tudi z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, pri katerih se uporablja znaten delež obnovljivih virov energije, posamezno ali kolektivno lastno porabo obnovljivih virov energije, v skladu s členom 21, ali s pomočjo soproizvodnje, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije, ter izgubo toplote in hladu.
Sprememba 157
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 6
6.  Države članice zagotovijo, da nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služijo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi dovolijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z zagotavljanjem, da tretje strani na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.
6.  Države članice zagotovijo, da nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služijo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi določijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z upoštevanjem standardov za skoraj nič-energijske zgradbe v skladu z Direktivo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o energetski učinkovitosti stavb, 2016/0381(COD)] ali z zagotavljanjem, da tretje stranke na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.
Sprememba 158
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 7
7.  Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Države članice uporabijo energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Unije, kadar ti obstajajo, kot podlago za spodbujanje takšnih sistemov in naprav.
7.  Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih spodbujajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Zato države članice uporabijo energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Unije, kadar ti obstajajo, in zagotovijo ustrezne informacije in nasvete glede obnovljive energije, visoko učinkovite druge možnosti kot tudi morebitne finančne instrumente in spodbude, ki so na voljo v primeru zamenjave, da bi spodbudili večjo stopnjo nadomestitve starih sistemov ogrevanja in večji prehod na energijo iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o energetski učinkovitosti stavb, 2016/0381(COD)].
Sprememba 159
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 8
8.  Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen.
8.  Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Pri navedeni oceni se posebej upoštevajo prostorska analiza območij, primernih za uvedbo z nizkim okoljskim tveganjem, ter možnosti za uporabo manjših projektov za gospodinjstva. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen.
Sprememba 160
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v svoje načrte za mobilnost in promet vključijo določbe za vključevanje in razširjanje prevoznih sredstev, ki uporabljajo obnovljive vire energije.
Sprememba 161
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 9
9.  Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja odpravijo upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije na ravni družb.
9.  Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja opravijo oceno regulativnih in upravnih ovir ter možnosti, da poslovne stranke na njihovem ozemlju kupijo energijo iz obnovljivih virov, ter vzpostavijo ugoden regulativni in upravni okvir za okrepitev dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov na ravni družb ter zagotovijo, da za navedene pogodbe ne veljajo nesorazmerni postopki in pristojbine, ki ne odražajo stroškov. S sklenitvijo teh pogodb poslovna stranka razveljavi enako število potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19. Omogočitveni okvir je del integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)].
Sprememba 162
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 2
2.  Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev.
2.  Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev. Vložnikom bi bilo treba omogočiti, da vse ustrezne dokumente predložijo v digitalni obliki.
Sprememba 163
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 3
3.  Enotna upravna kontaktna točka v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov objavi priročnik o postopkih za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov.
3.  Da bi omogočili dostop do ustreznih informacij, enotna upravna kontaktna točka ali država članica v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov vzpostavi enotno spletno informacijsko platformo, ki pojasnjuje postopke za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte proizvajalcev-odjemalcev električne energije iz obnovljivih virov ter projekte energetskih skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire. Če se država članica odloči za vzpostavitev več kot ene enotne upravne kontaktne točke, informacijska platforma usmeri vložnika k ustrezni kontaktni točki, pri kateri lahko odda vlogo.
Sprememba 164
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 4
4.  Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(5) in člena 17.
4.  Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(4a) in (5) ter člena 17.
Sprememba 165
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Postopek izdaje dovoljenj za obrate z električno zmogljivostjo med 50 kW in 1 MW ne traja dlje od enega leta. V primeru izrednih okoliščin, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, se ta rok lahko podaljša za dodatne tri mesece.
Obdobja iz odstavkov 4 in 4a ne posegajo v sodne pritožbe in pravna sredstva ter se lahko podaljšajo največ za trajanje sodnih pritožb in pritožbenih postopkov.
Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do zunajsodnega mehanizma za reševanje ali preprostih in dostopnih sodnih postopkov za poravnavo sporov v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj in izdajo dovoljenja za gradnjo in delovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 166
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 5
5.  Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto.
5.  Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto. Brez poseganja v člen 11(4) Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o notranjem trgu električne energije (prenovitev), 2016/0379(COD)], države članice zagotovijo, da se pravice do dostopa in priklopa na omrežje ohranijo za projekte, v katerih se nadomeščajo stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo, vsaj v primerih, v katerih ni nobene spremembe zmogljivosti.
Sprememba 354
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Države članice s postopki dodeljevanja dovoljenj ali koncesij zagotovijo, da je do 31. decembra 2022 90 % vseh bencinskih črpalk ob cestah jedrnega omrežja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1315/2013 („jedrno omrežje TEN-T“), opremljeno z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 v zvezi z razširitvijo področja uporabe tega odstavka na goriva iz člena 25.
Sprememba 167
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 1
1.  Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema.
1.  Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema.
Z odstopanjem od prvega pododstavka za predstavitvene projekte in obrate z zmogljivostjo med 10,8 kW in 50kW operater distribucijskega sistema lahko zavrne enostavno uradno obvestilo na podlagi utemeljenih razlogov ali predlaga drugo rešitev. V tem primeru to stori v dveh tednih po obvestilu o izdaji in prosilec lahko nato zahteva povezavo preko standardnih postopkov. Če operater distribucijskega sistema v navedenem časovnem obdobju ni sprejel negativne odločitve, se naprava lahko priključi.
Sprememba 168
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so odjemalci, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.
1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so odjemalci, zlasti tisti z nizkimi dohodki in ranljivi odjemalci, proizvajalci-odjemalci električne energije iz obnovljivih virov, energetske skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.
Sprememba 169
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo informacije o inteligentnih prometnih sistemih in povezanih vozilih v zvezi s koristmi, ki jih prinašajo za varnost v cestnem prometu, zmanjševanje zastojev in učinkovito porabo goriva.
Sprememba 170
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 6
6.  Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov.
6.  Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o tem, kako izvajati svoje pravice kot aktivni državljani in o koristih in praktičnih vidikih, tudi tehničnih in finančnih, razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov, vključno s samoporabo ali porabo v okviru skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ter o koristih mehanizmov sodelovanja med državami članicami in različnih vrstah čezmejnega sodelovanja.
Sprememba 171
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 3
Države članice zagotovijo, da se proizvajalcu, ki je prejel finančno podporo iz programa podpore za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ne izdajo potrdila o izvoru. Države članice izdajo takšna potrdila o izvoru in jih prek ponudbe na dražbi prenesejo na trg. Prihodki, zbrani na dražbi, se uporabijo za kritje stroškov podpore za obnovljive vire energije.
Države članice zagotovijo, da se v primeru obratov za energijo iz obnovljivih virov, ki so začeli obratovati po ... [datum začetka veljavnosti te direktive], proizvajalcu, ki je prejel finančno podporo iz programa podpore za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ne izdajo potrdila o izvoru, razen če se prepreči dvojno nadomestilo.
Domneva se, da dvojnega nadomestila ni, kadar:
(a)  se finančna podpora odobri prek razpisnega postopka ali sistema zelenih certifikatov, s katerim je mogoče trgovati;
(b)  se tržna vrednost potrdila o izvoru upravno upošteva pri ravni finančne podpore; ali
(c)  potrdila o izvoru se ne izdajo neposredno proizvajalcu, temveč dobavitelju ali potrošniku, ki kupi energijo iz obnovljivih virov v konkurenčnem okolju ali z dolgoročnim sporazumom o nakupu podjetniške električne energije iz obnovljivih virov.
V drugih primerih, kot je določeno v četrtem pododstavku, države članice izdajo potrdilo o izvoru za statistične namene in jih nemudoma prekličejo.
Sprememba 172
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  ali vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 26.
Sprememba 173
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 7 – pododstavek 1 – točka b – točka ii
(ii)  plin ali
(ii)  plin, vključno z vodikom, ali
Sprememba 174
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 8
8.  Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3 Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/ES, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu.
8.  Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3 Direktive 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, to stori z uporabo potrdil o izvoru. Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/EU, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. V zvezi z odstavkom 2 se, kjer se električna energija proizvaja s soproizvodnjo z visokim izkoristkom z uporabo obnovljivih virov, izda le eno potrdilo o izvoru, kjer sta opredeljeni obe značilnosti. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu.
Sprememba 175
Predlog direktive
Člen 20 – odstavek 1
1.  Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja.
1.  Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja. Operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov so odgovorni za zagotovitev nemotenega delovanja infrastrukture plinskega omrežja, kar vključuje njegovo vzdrževanje in redno čiščenje.
Sprememba 176
Predlog direktive
Člen 20 – odstavek 3
3.  Države članice v skladu s svojo oceno nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe [Upravljanje], po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje v velikih obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo.
3.  Države članice v skladu s svojo oceno nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)], po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanje in hlajenje v velikih obratih na trajnostno biomaso, toploto okolice iz velikih toplotnih črpalk, ter obratih na sončno energijo in geotermalno energijo in uporabi presežne energije iz industrijskih in drugih virov.
Sprememba 177
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev
Države članice zagotovijo, da so potrošniki upravičeni, da postanejo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V ta namen države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev:
Sprememba 178
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter
(a)  pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije in medsebojnih ureditev za trgovanje, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter
Sprememba 179
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  pravico do porabe lastno proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, ki ostane v njihovem objektu, brez odgovornosti za pristojbine, dajatve ali davek.
Sprememba 180
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  pravico, da namestijo in upravljajo sisteme za shranjevanje električne energije v kombinaciji z obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov za samoporabo, brez odgovornosti za pristojbine, vključno z davkom in dvojnimi omrežnimi pristojbinami za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovem objektu;
Sprememba 181
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)  da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in
(c)  da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, brez poseganja v postopke, vzpostavljene za nadzor in odobritev povezave proizvodne zmogljivosti na omrežje, ki jih uporabljajo operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členi od 15 do 18;
Sprememba 182
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d)  da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, kar odraža tržno vrednost dovajane električne energije.
(d)  da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, ki je enaka najmanj tržni ceni in lahko upošteva dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo v skladu z analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta ... [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)].
Sprememba 183
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Države članice zagotovijo, da je porazdelitev stroškov za upravljanje omrežja in razvoj pravična in sorazmerna ter da odraža sistemske koristi lastne proizvodnje, vključno z dolgotrajno vrednostjo za omrežje, okolje in družbo.
Sprememba 184
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih ali se nahajajo v istih poslovnih območjih ali območjih skupnih storitev ali zaprtih distribucijskih sistemih, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov.
2.  Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih, stanovanjskih območjih ali se nahajajo v istih poslovnih ali industrijskih območjih ali območjih skupnih storitev ali v istem zaprtem distribucijskem sistemu, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 185
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice opravijo oceno obstoječih ovir za samoporabo in potenciala za njen razvoj na svojem ozemlju, da bi vzpostavile omogočitveni okvir za spodbujanje in omogočanje razvoja samoporabe iz obnovljivih virov.
Ta omogočitveni okvir med drugim vključuje:
(a)  posebne ukrepe za zagotovitev, da je samoporaba dostopna za vse potrošnike, tudi za tiste z nizkimi prihodki ali za ranljiva gospodinjstva ali tiste, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih;
(b)  orodja za lažji dostop do financiranja;
(c)  spodbude za lastnike stavb, da najemnikom dajo možnosti za samoporabo;
(d)  odpravo neupravičenih regulativnih ovir za samoporabo energije iz obnovljivih virov, tudi za najemnike.
Ta omogočitveni okvir je del nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)].
Sprememba 186
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 3
3.  Naprave samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov lahko, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, upravlja tretja stran.
3.  S privolitvijo samoporabnika ima njegove naprave električne energije iz obnovljivih virov, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, lahko v lasti tretja stran ali upravlja z njimi. Tretja stran ne šteje kot samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 187
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek -1 (novo)
Države članice zagotovijo, da so končni odjemalci, zlasti gospodinjstva, upravičeni do sodelovanja v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ne da bi izgubili pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci, in brez neutemeljenih pogojev ali postopkov, ki bi jim preprečili sodelovanje v skupnost na področju energije iz obnovljivih virov ali bi jih odvrnili od sodelovanja, pod pogojem, da za zasebna podjetja njihova udeležba ne pomeni njihove osnovne gospodarske ali poklicne dejavnosti.
Sprememba 188
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov.
Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov.
Sprememba 189
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del
Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo, pri čemer izpolnjujejo najmanj štiri izmed naslednjih meril:
Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo.
Subjekt je obravnavan kot skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, če je najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznim državljanom.
Poleg tega skupnost na področju energije iz obnovljivih virov izpolnjuje najmanj tri od naslednjih meril:
Sprememba 190
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(a)  družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP, ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov;
(a)  družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP;
Sprememba 191
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb;
(b)  najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb ali javnih organov;
Sprememba 192
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c
(c)  najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanov z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;
(c)  najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznih državljanov;
Sprememba 193
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d
(d)  najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih je namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanom z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;
črtano
Sprememba 194
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Države članice spremljajo uporabo teh meril in sprejmejo ukrepe za preprečevanje zlorabe ali škodljivih učinkov na konkurenco.
Sprememba 195
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 2
2.  Države članice pri pripravi programov podpore brez poseganja v pravila o državni pomoči upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
2.  Države članice pri pripravi programov podpore upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, pri tem pa zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 196
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice opravijo oceno obstoječih ovir in potenciala za razvoj skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na svojem ozemlju, da bi vzpostavile omogočitveni okvir za spodbujanje in omogočanje udeležbe teh skupnosti pri proizvodnji, porabi, shranjevanju in prodaje energije iz obnovljivih virov.
Ta omogočitveni okvir vključuje:
(a)  cilje in posebne ukrepe za pomoč javnim organom pri spodbujanju razvoja skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in za dejavno udeležbo;
(b)  posebne ukrepe za zagotovitev, da je udeležba v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na voljo vsem potrošnikom, tudi tistim z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom ter tistim, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih;
(c)  orodja za lažji dostop do financiranja in informacij;
(d)  regulativno podporo in podporo za razvoj zmogljivosti javnih organov pri vzpostavitvi skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov;
(e)  odpravo neupravičenih regulativnih in upravnih ovir za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov;
(f)  pravila za zagotovitev enake in nediskriminatorne obravnave potrošnikov, ki so udeleženi v energetski skupnosti, s katerimi se zagotovi enaka zaščita kot tistim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijska omrežja.
Ta omogočitveni okvir je del celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)].
Sprememba 197
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1
1.  Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj eno odstotno točko letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7.
1.  Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj dve odstotni točki letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7. Kadar država članica ne more doseči tega odstotka, to objavi, Komisiji pa posreduje obrazložitev za neizpolnjevanje. Države članice dajo prednost najboljšim razpoložljivim tehnologijam.
Sprememba 198
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za namene odstavka 1 države članice pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov za namene ogrevanja in hlajenja in za potrebna letna povečanja:
(a)  lahko v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 upoštevajo povečanja, dosežena v danem letu, kot da bi bila delno ali v celoti dosežena v enem od dveh predhodnih ali naslednjih let;
(b)  lahko upoštevajo odpadno toploto in odpadni hlad pri letnem povečanju v odstavku 1, pri čemer je to omejeno na 50 % letnega povečanja;
(c)  povečanje zmanjšajo za 1 % vsako leto, če je delež energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu v sektorju ogrevanja in hlajenja med 50 in 80 %;
(d)  lahko opredelijo svoje ravni letnega povečanja, vključno s tem, ali se od leta, ko delež energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu preseže 80 %, uporabi zgornja meja za odpadno toploto in odpadni hlad iz točke (b).
Sprememba 199
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 2
2.  Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1.
2.  Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1.
Sprememba 200
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Povečanje iz odstavka 1 se lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi:
3.  Povečanje iz odstavka 1 se med drugim lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi:
Sprememba 201
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 3 – točka a
(a)  fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje;
(a)  fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov ali odpadne toplote in odpadnega hladu v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje;
Sprememba 202
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 3 – točka b
(b)  neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;
(b)  neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali uporabo odpadne toplote ali odpadnega hladu za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;
Sprememba 203
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 3 – točka c a (novo)
(ca)  z drugimi ukrepi politik z enakim učinkom, da se doseže letno povečanje, določeno v odstavku 1 ali 1a;
Sprememba 204
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri izvajanju ukrepov iz točk (a) do (d) države članice zahtevajo, da so ukrepi oblikovani na način, ki zagotavlja, da so dostopni za vse odjemalce, predvsem tiste z nizkimi dohodki ali ranljiva gospodinjstva, ki morda nimajo ustreznega kapitala, da bi jih lahko koristili.
Sprememba 205
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 5 – točka b a (novo)
(ba)  količini odpadne toplote ali odpadnega hladu, dobavljene za ogrevanje in hlajenje;
Sprememba 206
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 5 – točka c
(c)  deležu energije iz obnovljivih virov v skupni količine energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in
(c)  deležu energije iz obnovljivih virov in odpadne toplote ali odpadnega hladu v skupni količini energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in
Sprememba 207
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije so v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU.
1.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije se zagotovijo vsako leto ali na zahtevo v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU.
Sprememba 208
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 2
2.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema ali pa preidejo na drugega dobavitelja toplote ali hladu, ki ima dostop do sistema iz odstavka 4.
2.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, ali ne bodo postali takšni sistemi v naslednjih petih letih glede na njihove naložbene načrte, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema.
Sprememba 209
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 3
3.  Države članice lahko omejijo pravico do odklopa ali zamenjavo dobavitelja na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU.
3.  Države članice lahko omejijo pravico do odklopa na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU.
Sprememba 210
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 4
4.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom. Ta nediskriminatorni dostop omogoča, da z energijo za ogrevanje ali hlajenje iz takšnih virov odjemalce, priključene na sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, oskrbujejo dobavitelji, ki niso operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja.
4.  Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom na podlagi nediskriminatornih meril, ki jih določi pristojni organ države članice. Ta merila upoštevajo ekonomsko in tehnično izvedljivost za operaterje sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja in povezane odjemalce.
Sprememba 211
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 5
5.  Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti. Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema.
5.  Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če je izpolnjen en ali več od naslednjih pogojev:
(a)   sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti oziroma bi tak dostop ogrozil varno delovanje sistema daljinskega ogrevanja;
(b)   sistem pomeni „učinkovit sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU;
(c)   zagotavljanje dostopa bi povzročilo čezmerno povišanje cen ogrevanja ali hlajenja za končne odjemalce v primerjavi s ceno za uporabo glavne lokalne oskrbe s toplotno energijo, s katero je vir energije iz obnovljivih virov ali odpadne toplote ali odpadnega hladu v konkurenčnem odnosu.
Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema, vključno z gospodarskimi posledicami ukrepov.
Sprememba 212
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 6
6.  Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU.
6.  Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije, soproizvodnje z visokim izkoristkom v smislu člena 2(34) Direktive 2012/27/EU in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU.
Sprememba 213
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 7
7.  Pravico do odklopa ali zamenjave dobavitelja lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo.
7.  Pravico do odklopa lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo.
Sprememba 214
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 8
8.  Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaki dve leti ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša.
8.  Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaka štiri leta ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša.
Sprememba 215
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 9
9.  Države članice imenujejo enega ali več neodvisnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom.
9.  Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom.
Sprememba 216
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 1
Z učinkom od 1. januarja 2021 države članice od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, iz fosilnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov.
Da bi dosegli cilj 12-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije iz člena 3, države članice z učinkom od 1. januarja 2021 od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, iz recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov.
Sprememba 217
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 2
V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 6,8 %. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %.
V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 10 %. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %.
Za dobavitelje goriva, ki dobavljajo samo gorivo v obliki električne energije in tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, izpolnjevanje obveznosti minimalnega deleža naprednih biogoriv, drugih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ne velja.
Sprememba 218
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka a
a)  pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, fosilna goriva iz odpadkov in električna energija;
(a)  pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, reciklirana ogljična goriva iz odpadkov in električna energija;
Sprememba 219
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – odstavek 1
b)  pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, fosilnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila.
(b)  pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila.
Sprememba 220
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b – odstavek 2
Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, za prispevek goriv, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, pa se šteje, da je 1,2-kratnik njihove energijske vsebnosti.
Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo.
Države članice lahko spremenijo omejitve, določene za surovine iz dela B Priloge IX, če je to upravičeno, pri tem pa upoštevajo razpoložljivost surovine. Vse spremembe odobri Komisija.
Za goriva, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, se šteje, da je njihov prispevek dvakrat in 1,2-krat večji kot njihova energijska vsebnost, kot je ustrezno, za prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila, pa se šteje, da je 2,5-krat večji od njene energijske vsebnosti.
Sprememba 221
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko oblikujejo svoje nacionalne politike za izpolnjevanje obveznosti iz tega člena kot obveznosti glede prihrankov emisij toplogrednih plinov in lahko uporabljajo te politike tudi za fosilna goriva iz odpadkov, če to ni v nasprotju s cilji krožnega gospodarstva in če je dosežen delež energije iz obnovljivih virov iz odstavka 1.
Sprememba 223
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1
3.   Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se lahko uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.
3.   Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se uporabi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom, če obstajajo zadostni dokazi, da je elektrika iz obnovljivih virov dodatna. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 z namenom dopolnitve te direktive z določitvijo metodologije, vključno z metodologijo, s katero države članice določijo svoje izhodišče za dokazovanje dodatnosti.
Sprememba 224
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Z odstopanjem od prvega pododstavka se pri določitvi deleža električne energije za namene odstavka 1, če gre za električno energijo, pridobljeno z neposredno povezavo z obratom, ki ustvarja električno energijo iz obnovljivih virov in jo dobavlja cestnim vozilom, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov. Podobno se za električno energijo, pridobljeno z dolgoročnimi pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, v celoti šteje, da gre za električno energijo iz obnovljivih virov. V vsakem primeru se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.
Sprememba 225
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 3 – točka a – odstavek 1
kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se lahko za določitev deleža energije iz obnovljivih virov uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.
kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se za določitev deleža energije iz obnovljivih virov lahko uporabi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. Enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19, se razveljavi.
Sprememba 226
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 1
Države članice vzpostavijo podatkovno zbirko, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz odstavka 1(b), ter zahtevajo od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg.
Komisija vzpostavi podatkovno zbirko Unije, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, vključno z električno energijo, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz točke (b) odstavka 1. Države članice od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg.
Sprememba 227
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 3
Nacionalne podatkovne zbirke so medsebojno povezane, da se omogoči sledenje transakcij goriv med državami članicami. Da se zagotovi združljivost nacionalnih podatkovnih zbirk, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe.
Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe.
Sprememba 228
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 5
5.  Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe [Upravljanje] poročajo o zbirnih informacijah iz nacionalnih podatkovnih zbirk, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv.
5.  Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)] poročajo o zbirnih informacijah, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv. Komisija vsako leto objavi zbirne informacije iz podatkovne zbirke.
Sprememba 229
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 6
6.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za podrobnejšo opredelitev metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in fosilnih goriv iz odpadkov ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena.
6.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte z namenom dopolnitve te direktive s podrobnejšo opredelitvijo metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in nizkoogljičnih fosilnih goriv, proizvedenih iz plinastih izpustov, ki so neizogibna in nenamerna posledica proizvodnje proizvodov, namenjene komercialni uporabi in/ali prodaji, ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena.
Sprememba 230
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 7
7.  V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo [Upravljanje] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1.
7.  V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in zagotavlja prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. V oceni se tudi analizira, ali določbe iz tega člena učinkovito preprečujejo dvojno štetje energije iz obnovljivih virov. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1. Spremenjene obveznosti ohranijo vsaj ravni, ki ustrezajo zmogljivosti za napredna biogoriva, ki bo vzpostavljena in v izgradnji leta 2025.
Sprememba 231
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
1.  eEnergija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6 , in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7 :
1.  Ne glede na to, ali so bile surovine pridelane na ozemlju Unije ali zunaj nje, se energija iz pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se za namene iz točk (a), (b) in (c)tega odstavka upošteva samo, če izpolnjuje trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6, in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7:
Sprememba 232
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)  upravičenost do finančne podpore za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv .
(c)  upravičenost do finančne podpore, vključno z davčnimi spodbudami, za porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv.
Sprememba 323
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2
Vendar se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7. Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod.
Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka se upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7. Njihova proizvodnja iz odpadkov in ostankov, zajeta v Direktivi 2008/98/ES, pa mora biti v skladu z načelom hierarhije ravnanja z odpadki, opredeljenim v Direktivi 2008/98/ES. Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod.
Sprememba 234
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz odpadkov in ostankov iz kmetijskih zemljišč, se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka samo, če so upravljavci sprejeli ukrepe za čim večjo omejitev negativnih vplivov na kakovost tal in ogljik v tleh. Informacije v zvezi z ukrepi se sporočajo v skladu s členom 27(3).
Sprememba 235
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 3
Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv z zmogljivostjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in električno zmogljivostjo 0,5 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo.
Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in zmogljivostjo skupne nazivne vhodne toplotne moči 2 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo.
Sprememba 236
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  gozdna zemljišča z visoko biotsko raznovrstnostjo in druga gozdna zemljišča, ki imajo veliko število vrst in niso degradirana ali za katere je ustrezni pristojni organ ugotovil, da imajo visoko biotsko raznovrstnost, razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja navedene surovine ni posegala v navedene naravovarstvene namene;
Sprememba 237
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 2 – točka c – uvodni del
(c)  travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki zajema več kot en hektar in je:
(c)  travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, vključno z gozdnatimi travniki in pašniki, in je:
Sprememba 238
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka ii
(ii)  nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ter pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost , razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo.
(ii)  nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ali pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost , razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo.
Sprememba 239
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 4
4.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase , ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin z zemljišč, ki so bila 1. januarja 2008 šotišča.
4.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin z zemljišč, ki so bila januarja 2008 šotišča, razen če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem surovin ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti.
Sprememba 240
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 5
5.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo:
5.  Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo:
(a)  v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:
(a)  v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:
i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa znotraj uradno razglašenih območij;
(i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa ali enakovrednega dokazila o zakonski pravici do pridelave znotraj nacionalnih ali regionalnih uradno razglašenih območij.
ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
(ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
iii)  so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;
(iii)  so območja, ki so določena z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani ustreznih pristojnih organov za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ali za namene ohranjanja narave, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;
iv)  je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši; ter
(iv)  se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti z namenom, da bi se čim bolj zmanjšali negativni učinki; ter
v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.
(v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda na nacionalni ali regionalni ravni;
(b)  kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev, da:
(b)  kadar dokazi iz prvega pododstavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni dobave zagotovljene dodatne informacije o zakonitosti in praksah gospodarjenja z gozdovi, ki zagotavljajo, da:
i)  se gozdna biomasa pridobiva v skladu z uradnim dovoljenjem;
(i)  je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa ali enakovrednega nacionalnega ali regionalnega dokazila o zakonski pravici do pridobivanja lesa;
ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
(ii)  na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;
iii)  so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno s šotišči in mokrišči, določena in zaščitena;
(iii)  so območja, ki so določena z mednarodno ali nacionalno zakonodajo ali s strani ustreznih pristojnih organov za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti ali za namene ohranjanja narave, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;
iv)  je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši;
(iv)   se sečnja izvaja ob upoštevanju ohranjanja kakovosti tal in biotske raznovrstnosti; vključno z bližnjimi območji, če nanje vplivajo dejavnosti sečnje;
v)  sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.
(v)  sečnja ohranja ali izboljšuje dolgoročno proizvodno zmogljivost gozda na nacionalni ali regionalni ravni; ter
(vi)  obstajajo predpisi ali ukrepi za okolje in naravo, ki so v skladu z ustreznimi standardi Unije o okolju in naravi.
Sprememba 241
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka ii
(ii)  je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika;
(ii)  je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni in da emisije iz sektorja rabe zemljišč ne presegajo odvzemov, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika;
Sprememba 242
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 2
Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.
Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni dobave vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ali povečanja ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.
Sprememba 243
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 3
Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6.
Komisija do 1. januarja 2021 z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6.
Sprememba 244
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 6 – pododstavek 4
Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6.
Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 v tesnem sodelovanju z državami članicami oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi za obdobje po letu 2030 predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6.
Sprememba 245
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 7 – točka a
(a)  najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem;
(a)  najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem;
Sprememba 246
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 7 – točka b
(b)  najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015;
(b)  najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015;
Sprememba 247
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 7 – točka c
(c)  najmanj 70 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021;
(c)  najmanj 65 % pri pogonskih biogorivih, gorivih iz biometana za uporabo v prometu in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021;
Sprememba 248
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 7 – točka d
(d)  najmanj 80 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 85 %.
(d)  najmanj 70 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 80 %.
Sprememba 249
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 7 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice lahko določijo večje prihranke pri emisijah toplogrednih plinov, kot je določeno v tem odstavku.
Spremembi 297 in 356
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 8 – pododstavek 1
Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z zmogljivostjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [3 leta po datumu sprejetja te direktive].
Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z zmogljivostjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU, ali se proizvaja v obratih, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo neto električni izkoristek vsaj 40 % ter ne uporabljajo fosilnih goriv. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [1 leto po datumu sprejetja te direktive].
Sprememba 251
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 8 – pododstavek 2 a (novo)
Prvi pododstavek se ne uporablja za električno energijo, proizvedeno v obratih, ki jim ni treba uporabljati tehnologije za soproizvodnjo z visokim izkoristkom v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a, če ti obrati uporabljajo izključno biomasna goriva, proizvedena iz ostankov pod običajnimi pogoji obratovanja.
____________________
1a Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
Sprememba 252
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Komisija do ...[2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] in vsaki dve leti po tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o učinkih in koristih pogonskih biogoriv, ki se porabijo v Uniji, vključno z učinki na proizvodnjo živil in krme ter drugih materialov ter na gospodarsko, okoljsko in socialno trajnost, tako v Uniji kot v tretjih državah.
Sprememba 253
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 8 b (novo)
8b.  Z odstopanjem od odstavkov od 1 do 8a tega člena in ob upoštevanju posebnosti najbolj oddaljenih regij, kot je določeno v členu 349 PDEU, se člen 26 te direktive za te regije ne uporablja. Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, v katerem določi merila za najbolj oddaljene regije v zvezi z trajnostjo emisij toplogrednih plinov in zmanjšanjem njihove uporabe. Pri teh merilih se upoštevajo lokalne posebnosti. Najbolj oddaljene regije bi morale imeti predvsem možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov ob upoštevanju strogih meril trajnosti, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost.
Sprememba 255
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 1 – točka a
(a)  pošiljke surovin ali pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov se lahko mešajo , na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo;
(a)  pošiljke surovin ali pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv z različnimi trajnostnimi značilnostmi in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov se lahko mešajo, na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo, če vsaka pošiljka samostojno izpolnjuje zahteve iz člena 26 in če so vzpostavljeni ustrezni sistemi za spremljanje in merjenje skladnosti posameznih pošiljk;
Sprememba 256
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Da bi olajšali čezmejno trgovino in obveščanje odjemalcev, potrdila o izvoru za energijo iz obnovljivih virov, vneseno v omrežje, vsebujejo informacije o trajnostnih merilih in prihrankih emisij toplogrednih plinov, kot so opredeljene v členu 26(2) do (7), ter se lahko prenesejo ločeno.
Sprememba 257
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 2 – točka a
(a)  kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka;
(a)  kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka, če vsaka pošiljka, ki sestavlja mešanico, izpolnjuje zahteve iz člena 26;
Sprememba 258
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 3
3.  Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) , ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami. Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov.
3.  Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) , ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da dokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami, kar vključuje preverjanje, da materiali niso namerno spremenjeni ali zavrženi, tako da bi pošiljka ali njen del lahko postala odpadek ali ostanek v skladu s členom 26(2) do (7). Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov.
Sprememba 259
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 2
Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki so proizvedena v Uniji ali uvožena.
Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki so proizvedena v Uniji ali uvožena. Informacije o geografskem poreklu pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se da na voljo potrošnikom.
Sprememba 260
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 4
4.  Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 26(2), (3), (4), (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni gozdarskih gospodarstev. Komisija lahko za namene člena 26(2)(b)(ii) prizna tudi območja za ohranjanje redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave .
4.  Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 26(2), (3), (4), (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX. Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni dobave. Komisija lahko za namene člena 26(2)(b)(ii) prizna tudi območja za ohranjanje redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave .
Sprememba 261
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 5 – pododstavek 3
Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija določi podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi standardi glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da navedene standarde uporabljajo. Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru.
Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisija določi podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi standardi glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da navedene standarde uporabljajo. Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru. Če država članica izrazi zaskrbljenost v zvezi z delovanjem prostovoljnega sistema, Komisija zadevo preišče in ustrezno ukrepa.
Sprememba 262
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 7 a (novo)
7a.  Komisija lahko kadar koli ali na zahtevo države članice preveri zanesljivost informacij o izpolnjevanju meril glede trajnosti ali prihranku toplogrednih plinov, ki jih predložijo na trgu Unije delujoči gospodarski subjekti.
Sprememba 263
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Surovine, katerih proizvodnja je povzročila neposredno spremembo rabe zemljišč, na primer spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja Medvladni odbor za podnebne spremembe: gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami ter kjer se vrednost emisij zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (el) izračuna v skladu s točko 7 dela C Priloge V, se šteje, da so njihove ocenjene emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč enake nič.
Sprememba 264
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 2
2.  Države članice lahko Komisiji predložijo poročila, ki vključujejo informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin na tistih območjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin.
2.  Države članice lahko Komisiji predložijo poročila, ki vključujejo informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih in gozdnih surovin na tistih območjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin.
Sprememba 265
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 4
4.  Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), odloči, da poročila iz odstavkov 2 in 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za kmetijsko biomaso, ki se proizvajajo na območjih , vključenih v takšna poročila, za namene člena 26(7). Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva.
4.  Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), odloči, da poročila iz odstavkov 2 in 3 tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za kmetijsko in gozdno biomaso, ki se proizvajajo na območjih, vključenih v takšna poročila, za namene člena 26(7). Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva.
Sprememba 266
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 – pododstavek 1
Komisija pregleduje Prilogo V in Prilogo VI, da se v utemeljenih primerih dodajo ali revidirajo vrednosti za postopke proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv . Pri navedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V in delu B Priloge VI
Komisija pregleduje Prilogo V in Prilogo VI, da se v utemeljenih primerih dodajo ali revidirajo vrednosti za postopke proizvodnje pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv na podlagi najnovejšega tehnološkega razvoja in znanstvenih dokazov. Pri navedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V in delu B Priloge VI
Sprememba 267
Predlog direktive
Člen 30 – odstavek 1
1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji , ter učinke njihove proizvodnje, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in glavnih tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje], poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane.
1.  Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv ter drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se porabijo v Uniji, pa tudi učinke proizvodnje energije iz teh in iz drugih obnovljivih virov, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Uniji in tretjih državah dobaviteljicah. Takšno spremljanje temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic in poročilih o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe ... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD)], poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah, satelitskih podatkih in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane in na konkurenčno uporabo materialov.
Sprememba 268
Predlog direktive
Člen 32 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) ter člena 28(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) in člena 28(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2021.
Sprememba 269
Predlog direktive
Člen 32 – odstavek 3 – pododstavek 1
Prenos pooblastila iz člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) ter člena 28(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Prenos pooblastila iz člena 7(3) in člena 7(5) in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) in člena 28(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 270
Predlog direktive
Priloga I a (novo)
Priloga Ia
1.   Cilji držav članic za leto 2030 so vsota naslednjih sestavnih delov, izraženih v odstotnih točkah:
(a)   nacionalni zavezujoči cilj države članice za leto 2020, kot je določen v Prilogi;
(b)   pavšalni prispevek ("Ppavšal");
(c)   prispevek na podlagi BDP na prebivalca ("PBDP”);
(d)   prispevek na podlagi potenciala ("Ppotencial");
(e)   prispevek, ki odraža raven povezanosti države članice ("Ppovezan").
2.   Ppavšal je za vse države članice enak. Prispevki Ppavšal vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020.
3.   Prispevek PBDP se dodeli državam članicam na podlagi indeksa BDP na prebivalca glede na povprečje Unije, pri čemer je indeks za posamezno državo članico največ 150 % povprečja Unije. Prispevki PBDP vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020.
4.   Prispevek Cpotencial se dodeli državam članicam na podlagi razlike med deležem obnovljivih virov energije države članice v letu 2030, kot je izražen v scenariju PRIMES EUCO3535, in njenim zavezujočim ciljem za leto 2020. Prispevki Ppotencial vseh držav članic skupaj znašajo 30 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020.
5.   Prispevek Ppovezan se dodeli državam članicam na podlagi indeksa čezmejne elektroenergetske povezanosti na prebivalca glede na povprečje Unije, pri čemer je indeks za posamezno državo članico največ 150 % povprečja Unije. Prispevki Ppovezan vseh držav članic skupaj znašajo 10 % razlike med cilji Unije za leto 2030 in za leto 2020.
Sprememba 271
Predlog direktive
Priloga V – del C – odstavek 3 – točka a – formula
PRIHRANEK = (E F(t) – E B /E F(t))
PRIHRANEK = (E F(t) – E B) /(E F(t)
Sprememba 272
Predlog direktive
Priloga V – del C – odstavek 15
15.  Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve CO2 (eccr) so neposredno povezani s proizvodnjo pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva, h kateremu so pripisani, in se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi v energetskem ali prometnem sektorju.
15.  Prihranki emisij iz zajema in nadomestitve (eccr) se omejijo na emisije, ki se preprečijo z zajemom CO2, katerega ogljik izvira iz biomase in ki se uporabi za nadomestitev CO2, pridobljenega iz fosilnih goriv, uporabljenega pri komercialnih proizvodih in storitvah.
Sprememba 319
Predlog direktive
Priloga VI – del B – odstavek 3 – točka a – formula 1
PRIHRANEK = (E­F(t) – EB(t)/ E­F(t))
PRIHRANEK = (E­F(t) – EB(t))/ E­F (t)
Sprememba 273
Predlog direktive
Priloga VII – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 1
—  Qusable = ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η,
—  Quporab= ocenjena skupna uporabljiva toplota iz toplotnih črpalk za proizvodnjo toplotne ali hladilne energije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 7(4), uporabljene na sledeči način: upoštevajo se samo toplotne črpalke, pri katerih je SFU > 1,15 * 1/η,
Sprememba 274
Predlog direktive
Priloga IX – del A – točka b
(b)  Biomasni del mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, za katere veljajo cilji recikliranja iz točke (a) člena 11(2) Direktive 2008/98/ES.
črtano
Spremembi 284 in 311
Predlog direktive
Priloga IX – del B – točka c
(c)  Melase kot stranski proizvod pri rafiniranju sladkornega trsa ali sladkorne pese, če so bili pri ekstrakciji sladkorja upoštevani najboljši industrijski standardi.  
črtano
Sprememba 312
Predlog direktive
Priloga X – del A
Del A: [...]
črtano

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0392/2017).


Energetska učinkovitost ***I
PDF 626kWORD 91k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (COM(2016)0761 – C8-0498/2016 – 2016/0376(COD))(1)
P8_TA(2018)0010A8-0391/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije energetske unije, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo koristilo okolju, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, zmanjšalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, ublažilo energijsko revščino in privedlo do povečanja števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki so jo pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja določile s pariškim sporazumom iz decembra 2015.
(1)  Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije energetske unije, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti vzdolž vse energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije, bo koristilo okolju, izboljšalo kakovost zraka in javno zdravje, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, zmanjšalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, ublažilo energijsko revščino in privedlo do povečanja konkurenčnosti, števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu, s tem pa bo izboljšalo kakovost življenja državljanov. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki je bila sprejeta na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki je decembra 2015 potekala v Parizu („Pariški sporazum“) in ki zavezuje k zadržanju zviševanja povprečne globalne temperature na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in k prizadevanju za omejitev povišanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta9 je element za napredek k energetski uniji, v skladu s katero bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot vir energije sam po sebi. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba upoštevati pri določanju novih pravil na strani ponudbe in na drugih področjih politike. Komisija bi morala zagotoviti, da bosta energetska učinkovitost in odzivnost na strani povpraševanja imeli enak pomen kot proizvodne zmogljivosti. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo pomembne odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov. Izboljšave energetske učinkovitosti je treba narediti vsakič, ko je to bolj stroškovno učinkovito kot enakovredne rešitve na strani ponudbe. To bi moralo pomagati izkoristiti številne prednosti energetske učinkovitosti za evropsko družbo, zlasti za državljane in podjetja.
(2)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta9 je element za napredek k energetski uniji, v skladu s katero bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot vir energije sam po sebi. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba upoštevati pri določanju novih pravil na strani ponudbe in na drugih področjih politike. Komisija bi morala dati prednost energetski učinkovitosti in prilagajanju odjema pred proizvodno zmogljivostjo. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov. Naložbe v povečanje končne energetske učinkovitosti je treba izvesti vsakič, ko je to bolj stroškovno učinkovito kot enakovredne rešitve na strani ponudbe. To bi moralo pomagati izkoristiti številne prednosti povečanja energetske učinkovitosti v vseh členih energetske verige, da se okrepi blaginja evropske družbe. Za sprostitev celotnega potenciala teh koristi in za uspešno izvajanje načrtovanih ukrepov politike bi morale Komisija in države članice sodelovati z lokalnimi in regionalnimi organi, mesti, podjetji in državljani po vsej Uniji, da bi zagotovili, da bo povečanje energetske učinkovitosti kot posledica tehnoloških, vedenjskih in gospodarskih sprememb šlo z roko v roki z večjo gospodarsko rastjo.
__________________
__________________
9 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
9 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Pri vseh oblikah primarne energije (iz neobnovljivih in obnovljivih virov) je treba upoštevati dodaten vnos energije, potreben za njeno pridobivanje, tudi za gradnjo in delovanje energetskih obratov ter njihovo razgradnjo, ter za preprečevanje tveganja za okolje, povezanega s tem procesom.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)  Ukrepe držav članic bi bilo treba podpreti z dobro zasnovanimi in učinkovitimi finančnimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Evropski sklad za strateške naložbe in Evropska investicijska banka, ki bi morali podpirati naložbe v energetsko učinkovitost v vseh členih energetske verige ter uporabljati celovito analizo stroškov in koristi z uporabo modela diferenciranih diskontnih stopenj. Finančna podpora bi se morala osredotočati na stroškovno učinkovite metode za povečanje energetske učinkovitosti, ki bi vodile v zmanjšanje porabe energije. Da bi dosegli cilje energetske učinkovitosti, je treba odpraviti ovire, kot je nedavno pojasnilo Eurostata o tem, kako voditi evidenco pogodb za zagotavljanje prihranka energije v nacionalnih računih, da bi olajšali naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Evropski svet je oktobra 2014 določil cilj za izboljšanje energetske učinkovitost do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije”. Evropski parlament je decembra 2015 pozval Komisijo, naj oceni tudi izvedljivost cilja 40-odstotne energetske učinkovitosti v istem časovnem obdobju. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da se jo prilagodi perspektivi za leto 2030.
(3)  Evropski svet je oktobra 2014 podprl cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije“. Evropski parlament je decembra 2015 pozval Komisijo, naj oceni tudi izvedljivost cilja 40-odstotne energetske učinkovitosti v istem časovnem obdobju. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da se jo prilagodi perspektivi za leto 2030.
Sprememba 102
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Za obdobje do leta 2030 na nacionalni ravni ni zavezujočih ciljev. Potrebo, da Unija doseže svoje cilje energetske učinkovitosti na ravni EU, izražene v porabi primarne in končne energije v letu 2020 in 2030, bi bilo treba jasno določiti v obliki zavezujočega 30-odstotnega cilja. Ta pojasnitev na ravni Unije ni bi smela omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne prispevke, ki temeljijo na porabi primarne ali končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje nacionalne okvirne prispevke k energetski učinkovitosti, ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 poraba primarne energije v Uniji morala zmanjšati za 23 %, poraba končne energije pa za 17 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, predvideno pa je v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.
(4)  Za obdobje do leta 2030 na nacionalni ravni ni zavezujočih ciljev. Potrebo, da Unija doseže svoje cilje energetske učinkovitosti na ravni EU, izražene v porabi primarne in končne energije v letu 2020 in 2030, bi bilo treba jasno določiti v obliki okvirnega 30-odstotnega cilja. Ta pojasnitev na ravni Unije ni bi smela omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne prispevke, ki temeljijo na porabi primarne ali končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje nacionalne okvirne prispevke k energetski učinkovitosti, ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in 987 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 poraba primarne energije v Uniji morala zmanjšati za 23 %, poraba končne energije pa za 17 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, predvideno pa je v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Pri določanju nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti bi bilo treba uporabljati načelo enakosti med državami članicami. Energija je bistvena dobrina, zato so minimalne ravni porabe energije neizogibne, kar bi bilo treba ustrezno upoštevati pri določanju nacionalnih ciljev. Na splošno bi bilo treba državam, katerih poraba energije na prebivalca je pod povprečjem Unije, dovoliti več prožnosti pri določanju svojih ciljev.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Na učinkovitost delovanja energetskih sistemov v danem trenutku vplivajo možnosti nemotenega in prožnega vključevanja energije, ki jo proizvajajo različni medsebojno povezani viri energije z različnimi obdobji mirovanja in delovanja; izboljšanje te učinkovitosti bo omogočilo boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije, na primer vetrne energije v kombinaciji s plinskimi turbinami, da se preprečijo preobremenitve omrežij, ki jih napajajo tradicionalni veliki proizvajalci energije z veliko toplotno vztrajnostjo.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)  Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se poraba energije zmanjša zaradi večje energetske učinkovitosti in ne zaradi makroekonomskih razmer.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 d (novo)
(4d)  Države članice bi morale opredeliti stroškovno učinkovite potenciale za izkoriščanje energetske učinkovitosti na podlagi izračuna od spodaj navzgor za vsak sektor posebej, saj so odvisni od mešanice energijskih virov, gospodarske strukture in hitrosti gospodarskega razvoja.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Obveznost držav članic, da vzpostavijo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega stavbnega fonda ter jih sporočijo Komisiji, bi bilo treba črtati iz Direktive 2012/27/EU in vstaviti v Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, kadar se ujema z dolgoročnimi načrti za skoraj nič-energijske stavbe in razogljičenje stavb.
(5)  Obveznost držav članic, da vzpostavijo dolgoročne strategije za lajšanje prenove nacionalnega stavbnega fonda ter jih sporočijo Komisiji, bi bilo treba črtati iz Direktive 2012/27/EU in vstaviti v Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta10, kadar se ujema z dolgoročnimi načrti za skoraj nič-energijske stavbe in razogljičenje stavb.
__________________
__________________
10 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
10 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Z vidika podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 bi bilo treba obveznost prihranka energije podaljšati za čas po letu 2020. Podaljšanje ciljnega obdobja za čas po letu 2020 bi ustvarilo večjo stabilnost za vlagatelje in tako spodbudilo dolgoročne naložbe in dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost, kot je prenova stavb.
(6)  Z vidika podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 bi bilo treba obveznost prihranka energije podaljšati za čas po letu 2020. Podaljšanje ciljnega obdobja za čas po letu 2020 bi ustvarilo večjo stabilnost za vlagatelje in tako spodbudilo dolgoročne naložbe in dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost, kot je temeljita prenova stavb z dolgoročnim ciljem vzpostavitve fonda stavb s skoraj ničelno porabo energije. Obveznost glede prihranka energije je ključnega pomena pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest na lokalni ravni in bi jo bilo treba nadaljevati, da bi zagotovili, da bo Unija lahko dosegla svoje energetske in podnebne cilje z ustvarjanjem novih priložnosti ter zmanjšala odvisnost porabe energije od rasti. Sodelovanje z zasebnim sektorjem je pomembno, da bi ocenili, s kakšnimi pogoji bi lahko pritegnili zasebne naložbe v projekte energetske učinkovitosti, ter razvili nove modele prihodkov za inovacije na področju energetske učinkovitosti.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Izboljšanje energetske učinkovitosti pozitivno vpliva tudi na kakovost zraka, saj se zaradi energetsko učinkovitejših stavb zmanjšuje povpraševanje po gorivih za ogrevanje, zlasti trdnih. Ukrepi za energetsko učinkovitost prispevajo k izboljšanju kakovosti notranjega in zunanjega zraka ter pomagajo pri stroškovno učinkovitem doseganju ciljev politike Unije glede kakovosti zraka, kot je določeno zlasti z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Zmanjšanje potrebe po energiji v stavbah bi bilo treba obravnavati kot splošni element politike za kakovost zraka in zlasti v državah članicah, ki imajo težave z doseganjem mejnih vrednosti Unije za emisije onesnaževal zraka, energetska učinkovitost pa bi lahko pomagala pri doseganju teh ciljev.
__________________
1a Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Države članice morajo doseči kumulativni prihranek končne porabe v celotnem obdobju obveznosti, ki ustreza „novemu“ prihranku v višini 1,5 % letne prodaje energije. To zahtevo bi bilo mogoče izpolniti z novimi ukrepi politike, ki se sprejmejo v novem obdobju obveznosti od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030, ali z novimi posamičnimi ukrepi, ki so posledica ukrepov politik, sprejetih med ali pred prejšnjim obdobjem, vendar v zvezi s katerimi se posamezni ukrepi, ki sprožijo prihranke energije, dejansko uvedejo v novem obdobju.
(7)  Države članice morajo doseči kumulativni prihranek končne porabe v celotnem obdobju obveznosti, ki ustreza „novemu“ prihranku v višini vsaj 1,5 % letne prodaje energije. To zahtevo bi bilo mogoče izpolniti s prihranki energije, ki izvirajo iz ukrepov politike, če je mogoče dokazati, da ti ukrepi vodijo v posamične ukrepe, ki zagotavljajo preverljive prihranke energije po letu 2020. Prihranki v vsakem obdobju bi morali kumulativno temeljiti na prihrankih, ki jih je bilo treba doseči v predhodnih obdobjih.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Nove prihranke bi bilo treba dodati k scenarije ureditve brez sprememb, da ne bi bilo mogoče zahtevati prihrankov, do katerih bi prišlo v vsakem primeru. Da bi izračunali učinek uvedenih ukrepov, se lahko štejejo le neto prihranki, merjeni kot sprememba rabe energije, ki lahko neposredno izhajajo iz zadevnih ukrepov energetske učinkovitosti. Za izračun neto prihrankov, bi morale države članice vzpostaviti izhodiščni scenarij razvoja razmer v odsotnosti zadevne politike. Posredovanje politike bi bilo treba oceniti glede na to opredeljeno izhodišče. Države članice bi morale upoštevati, da bi bili lahko v istem časovnem okviru izvedeni drugi posegi politike, ki bi prav tako lahko vplivali na prihranke energije, tako da vseh sprememb, ugotovljenih od uvedbe posega politike, ki se ocenjuje, ni mogoče pripisati zgolj temu ukrepu politike. Dejanja zavezane, udeležene ali pooblaščene strani bi morala dejansko prispevati k doseganju prihrankov, ki naj bi zagotovili izpolnjevanje zahteve glede pomembnosti.
(9)  Nove prihranke energije bi bilo treba dodati k scenarije ureditve brez sprememb, da ne bi bilo mogoče zahtevati prihrankov, do katerih bi prišlo v vsakem primeru. Da bi izračunali učinek uvedenih ukrepov, se lahko štejejo le neto prihranki, merjeni kot sprememba rabe energije, ki lahko neposredno izhajajo iz zadevnih ukrepov energetske učinkovitosti. Za izračun neto prihrankov, bi morale države članice vzpostaviti izhodiščni scenarij razvoja razmer v odsotnosti zadevne politike. Posredovanje politike bi bilo treba oceniti glede na to opredeljeno izhodišče. Države članice bi morale upoštevati, da bi bili lahko v istem časovnem okviru izvedeni drugi posegi politike, ki bi prav tako lahko vplivali na prihranke energije, tako da vseh sprememb, ugotovljenih od uvedbe posega politike, ki se ocenjuje, ni mogoče pripisati zgolj temu ukrepu politike. Dejanja zavezane, udeležene ali pooblaščene strani bi morala dejansko prispevati k doseganju prihrankov, ki naj bi zagotovili izpolnjevanje zahteve glede pomembnosti.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Pomembno je vključiti vse člene energetske verige v obračunavanje prihrankov, da bi povečali potencial za prihranek energije in distribucijo električne energije.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Prihrankov energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije ni mogoče zahtevati, razen če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa zadevna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Ob priznavanju, da je obnova stavb bistven in dolgoročen element za povečanje prihrankov energije, je treba pojasniti, da se vse prihranke energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje obnove obstoječih stavb, lahko uveljavlja, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo ob odsotnosti ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.
(10)  Prihrankov energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije ni mogoče zahtevati, razen če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa zadevna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Stavbe imajo bistven potencial za nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, obnova stavb pa je bistven in dolgoročen element ekonomije obsega za povečanje prihrankov energije. Zato je treba pojasniti, da se vse prihranke energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje obnove obstoječih stavb, lahko uveljavlja, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo ob odsotnosti ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Učinkovito upravljanje voda lahko bistveno prispeva k prihranku energije. Vodni sektor in sektor odpadnih voda porabita skoraj 3,5 % električne energije v Uniji1a. Poleg tega naj bi se povpraševanje po vodi do leta 2040 povečalo za 25 %, predvsem v mestih. Obenem izguba vode zaradi puščanja znaša 24 % vse porabljene vode v Uniji, kar poleg izgube vode povzroča tudi izgubo energije. Vsi ukrepi, namenjeni učinkovitejšemu upravljanju voda in zmanjšanju porabe vode, lahko potencialno znatno prispevajo k ciljem Unije glede energetske učinkovitosti1b.
__________________
1a World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016.
1b World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Ta pregled vključuje določbe o obravnavi energetske učinkovitosti kot prednostne infrastrukturne naloge, saj priznava opredelitev infrastrukture, ki jo uporabljajo MDS in druge ekonomske institucije, in jo obravnava kot bistven element in prednostno nalogo v prihodnjih naložbenih odločitvah glede energetske infrastrukture Unije1a.
__________________
1a Besedilo iz poročila Evropskega parlamenta z dne 2. junija 2016 o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU)–(2015/2232(INI)).
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Energetski sektor je največji porabnik vode v Uniji in porabi 44 % vse vode1a. Z uporabo pametnih tehnologij in postopkov za učinkovito upravljanje voda je potencialno mogoče doseči znatne prihranke energije in okrepiti konkurenčnost podjetij.
__________________
1a Delovni dokument služb Komisije, Agriculture and sustainable water management in the EU (Kmetijstvo in trajnostno gospodarjenje z vodo v Evropski uniji), 28. april 2017.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 d (novo)
(10d)  Vodni sektor in sektor odpadnih voda lahko tudi prispevata k proizvodnji energije iz obnovljivih virov in zmanjšanju oskrbe z energijo iz fosilnih goriv. Na primer, z energijsko predelavo iz blata, proizvedenega s predelavo odpadnih voda, je mogoče proizvajati energijo na kraju samem.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Od izboljšav energetske učinkovitosti stavb bi morali imeti koristi zlasti odjemalci, ki jih je prizadela energijska revščina. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino, in to možnost bi bilo zdaj treba razširiti na alternativne ukrepe in preoblikovati v obveznost ob hkratni ohranitvi popolne prožnosti držav članic glede velikosti, obsega in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce.
(12)  Od izboljšav energetske učinkovitosti stavb bi morali imeti koristi vsi odjemalci, zlasti gospodinjstva z nizkimi dohodki, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energijska revščina. Vsaka država članica lahko opredeli energijsko revščino in gospodinjstva z nizkimi dohodki v skladu z njenimi posebnimi razmerami. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino. To možnost bi bilo zdaj treba razširiti na alternativne ukrepe in preoblikovati v obveznost ob hkratni ohranitvi popolne prožnosti držav članic glede velikosti, obsega in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce z nizkimi dohodki.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Odzivanje na dnevno in nočno povpraševanje po elektriki je pomemben instrument za izboljšanje učinkovite porabe energije, saj odjemalcem daje bistveno več možnosti za varčevanje z energijo, kar na podlagi informacij o možnostih za optimizacijo porabe energije, tudi v obdobjih najvišje porabe, omogoča učinkovitejšo rabo prenosnih omrežij in proizvodnih zmogljivosti.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)  Nizke račune za energijo bi bilo treba doseči s pomočjo odjemalcem pri zmanjševanju porabe energije prek zmanjševanja potrebe stavb po energiji, izboljševanja učinkovitosti naprav, razpoložljivosti prevoznih sredstev z nizko porabo energije, povezanih z javnim prevozom in kolesarjenjem. Izboljšanje ovojev stavb ter zmanjšanje potrebe po energiji in njene porabe so temeljni vidiki za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva z nizkimi dohodki.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Bistveno je ozaveščati ter zagotavljati točne informacije o koristih večje energetske učinkovitosti in možnostih njenega izvajanja za vse državljane Unije. Večja energetska učinkovitost je tudi ključnega pomena za geopolitični položaj in varnost Unije, saj znižuje njeno odvisnost od uvoza goriv iz tretjih držav.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 d (novo)
(12d)  Energijska revščina v Uniji pesti približno 50 milijonov gospodinjstev. Zato morajo biti s tem povezani ukrepi v središču vseh stroškovno učinkovitih strategij za odpravljanje energijske revščine in ranljivosti odjemalcev ter dopolnjevati politike socialne varnosti na ravni držav članic. Da bi zagotovili, da bodo ukrepi za energetsko učinkovitost znatno zmanjšali energijsko revščino za najemnike, je treba upoštevati stroškovno učinkovitost teh ukrepov ter njihovo cenovno dostopnost za lastnike in najemnike, ustrezno finančno podporo za te ukrepe pa bi bilo treba zagotoviti na ravni držav članic. V skladu s cilji Pariškega sporazuma se bo moral stavbni fond Unije dolgoročno spremeniti v stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Sedanja stopnja obnove stavb ni dovolj in stavbe, v katerih bivajo državljani z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina, je najteže doseči. Ukrepi iz te uredbe glede obveznosti varčevanja z energijo, sistemov obveznosti energetske učinkovitosti in alternativni ukrepi politik so zato še posebno pomembni.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 e (novo)
(12e)  Stroški in koristi vseh sprejetih ukrepov za energetsko učinkovitost, tudi obdobij vračil, bi morali biti popolnoma pregledni za odjemalce.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Energija, proizvedena na ali v stavbah s pomočjo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, zmanjša dobavo energije iz fosilnih virov. Zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju sta pomembna ukrepa za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije in emisij toplogrednih plinov, zlasti z vidika ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 in tudi globalne zaveze, sprejete na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki je potekala decembra 2015 v Parizu. Države članice bi zato morale imeti možnost, da pri izpolnjevanju svojih zahtev glede prihranka končne energije upoštevajo določene količine energije iz obnovljivih virov, proizvedene na ali v stavbah za lastno uporabo. V ta namen bi državam članicam bilo treba dopustiti uporabo metodologije izračunavanja, ki jih določa Direktiva 2010/31/EU.
(13)  Energija, proizvedena na ali v stavbah s pomočjo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, zmanjša dobavo energije iz fosilnih virov. Zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju sta pomembna ukrepa za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije in emisij toplogrednih plinov, zlasti z vidika ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 in tudi globalne zaveze, sprejete s Pariškim sporazumom.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Energetska bilanca v podjetjih in gospodarskih panogah držav članic se lahko izboljša z uporabo načel krožnega gospodarstva, in sicer z ustrezno uporabo industrijskih odpadkov kot sekundarnih surovin, če je njihov energetski potencial višji od potenciala alternativnih primarnih surovin.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Države članice bi morale z izkoriščanjem novih poslovnih modelov in tehnologij spodbujati in lajšati uveljavitev ukrepov za energetsko učinkovitost, tudi prek inovativnih energetskih storitev za velike in male odjemalce.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)  Države članice bi morale biti zelo prožne pri oblikovanju in izvajanju alternativnih ukrepov za določanje nacionalnih prednostnih nalog za energetsko učinkovitost, vključno z energetsko učinkovitimi proizvodi in energetsko učinkovitimi tehnološkimi proizvodnimi procesi. Potrebna je podpora za ukrepe, osredotočene na cilje v zvezi z učinkovito rabo naravnih virov ali potrebo po uvedbi krožnega gospodarstva.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Kot del ukrepov iz sporočila Komisije o novem dogovoru za odjemalce energije je treba v okviru energetske unije in strategije ogrevanja in hlajenja okrepiti osnovne pravice odjemalcev do jasnih in pravočasnih informacij o njihovi porabi energije. Členi 9–11 in Priloga VII Direktive 2012/27/EU bi se morali spremeniti, da se zagotovi pogostejše in nadgrajene povratne informacije o porabi energije. Pojasniti bi bilo treba tudi, da pravice, povezane z obračunavanjem in informacijami o obračunavanju, veljajo za odjemalce ogrevanja, hlajenja ali tople vode, dobavljene iz centralnega vira, čeprav nimajo neposrednega posameznega pogodbenega razmerja z dobaviteljem energije. Zato bi za namene te določbe izraz „končni porabnik“ moral zajemati končne odjemalce, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno uporabo, in tudi stanovalce posameznih enot v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, kjer se take enote oskrbujejo iz centralnega vira. Izraz „individualno merjenje“ bi se moral nanašati na merjenje porabe po posameznih enotah v takšnih stavbah. Do 1. januarja 2020 bi morali biti nanovo nameščeni toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja berljivi na daljavo, da se zagotovi stroškovno učinkovito in pogosto zagotavljanje informacij o porabi. Novi člen 9a bi se uporabljal le za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo, ki se dobavlja iz centralnega vira.
(14)  Kot del ukrepov iz sporočila Komisije o novem dogovoru za odjemalce energije je treba v okviru energetske unije in strategije ogrevanja in hlajenja okrepiti osnovne pravice odjemalcev do točnih, zanesljivih, jasnih in pravočasnih informacij o njihovi porabi energije. Individualno merjenje bi se moralo še naprej zahtevati, kjer je tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito v smislu sorazmernosti glede potencialnih prihrankov energije, člene 9–11 in Priloga VII k Direktivi 2012/27/EU pa bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi pogostejše in nadgrajene povratne informacije o porabi energije, ob upoštevanju razpoložljivosti in zmogljivosti merilnih naprav za optimizacijo porabe energije. Države članice bi morale tudi upoštevati, da so za uspešno uvajanje novih tehnologij za merjenje porabe energije potrebne okrepljene naložbe v izobraževanje ter znanja in spretnosti tako porabnikov kot dobaviteljev energije. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da pravice, povezane z obračunavanjem in informacijami o obračunavanju ali porabi, veljajo za odjemalce ogrevanja, hlajenja ali tople vode, dobavljene iz centralnega vira, čeprav ti nimajo neposrednega posameznega pogodbenega razmerja z dobaviteljem energije. Zato bi moral za namene te določbe izraz „končni porabnik“ poleg končnih odjemalcev, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno končno uporabo, zajemati tudi stanovalce posameznih enot v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, kjer se take enote oskrbujejo iz centralnega vira in kjer stanovalci nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije. Izraz „individualno merjenje“ bi se moral nanašati na merjenje porabe po posameznih enotah v takšnih stavbah. Do 1. januarja 2020 bi morali biti nanovo nameščeni toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja berljivi na daljavo, da se zagotovi stroškovno učinkovito in pogosto zagotavljanje informacij o porabi. Novi člen 9a bi se uporabljal le za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo, ki se dobavlja iz centralnega vira.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Pomemben vir informacij za odjemalce so informacije o obračunu in letni obračuni. Podatki o porabi in stroških lahko posredujejo tudi druge informacije, s pomočjo katerih lahko odjemalci primerjajo svojo trenutno pogodbo z drugimi ponudbami ter uporabijo možnost upravljanja pritožb in reševanja sporov. Toda glede na to, da so spori v zvezi z računi zelo pogost razlog za pritožbe odjemalcev, kar prispeva k stalnemu nezadovoljstvu potrošnikov in njihovi neudeležbi v energetskem sektorju, je treba račune narediti preprostejše, jasnejše in razumljivejše, hkrati pa zagotoviti, da ločeni instrumenti, kot so informacije o obračunu in letni obračuni, vsebujejo vse informacije, ki jih odjemalci potrebujejo za uravnavanje svoje porabe energije, primerjavo cen in zamenjavo dobaviteljev.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)  Mala in srednja podjetja (MSP), ki spadajo v področje uporabe te direktive, imajo v skladu s členom 2(1) priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES1a manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.
_______________
1a Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Krepitev energetske učinkovitosti je neposredna posledica naslednjih faz v postopkih za proizvodnjo in pretvorbo energije: učinkovite pretvorbe primarne energije v končno energijo, njenega učinkovitega prenosa do odjemalcev v obliki električne energije, toplote ali goriva, ter varčevanja končnih odjemalcev pri njeni porabi; cilj ukrepov za energetsko učinkovitost ni le varčevanje na potrošniškem trgu, saj se lahko ta učinek pojavi tudi zaradi neugodnih sprememb cen energije.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Glede na tehnološki napredek in naraščajoči delež obnovljivih virov energije v sektorju proizvodnje električne energije bi bilo treba pregledati privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh, da bi odražal spremembe v primarnem energijskem faktorju (PEF) za električno energijo. Izračuni PEF za električno energijo temeljijo na letnih povprečnih vrednostih. Za jedrsko električno energijo in toploto se uporablja računovodska metoda fizične vsebnosti energije, za proizvodnjo električne energije in toplote iz fosilnih goriv in biomase pa se uporablja tehnična metoda pretvorbe učinkovitosti. Za negorljivo energijo iz obnovljivih virov je metoda neposredna ustreznica na podlagi pristopa skupne primarne energije. Za izračun deleža primarne energije za električno energijo v soproizvodnji se uporablja metoda, določena v Prilogi II Direktive 2012/27/EU. Namesto marginalnega tržnega položaja se uporabi povprečni tržni položaj. Predpostavi se, da je učinkovitost pretvorbe 100-odstotna za negorljive obnovljive vire, 10-odstotna za geotermalne elektrarne in 33-odstotna za jedrske elektrarne. Skupna učinkovitost soproizvodnje se izračuna na podlagi najnovejših podatkov Eurostata. Kar zadeva sistemske meje, je PEF enak 1 za vse vire energije. Izračuni temeljijo na najnovejši različici referenčnega scenarija PRIMES. Vrednost PEF temelji na napovedi za leto 2020. Analiza zajema države članice EU in Norveško. Podatkovna zbirka za Norveško temelji na podatkih ENTSO-E.
(16)  Glede na to, da je privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh strogo omejen na cilje te direktive ter odraža tehnološki napredek in naraščajoči delež obnovljivih virov energije v sektorju proizvodnje električne energije, bi ga bilo treba natančno analizirati in po potrebi spremeniti, da bi s primerljivo in pregledno metodologijo odražal spremembe v faktorju primarne energije (PEF) za električno energijo in mešanico virov energije posamezne države članice.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Glede na to, da je Svet v svojih sklepih z dne 10. junija 2011 o načrtu za energetsko učinkovitost poudaril, da stavbe predstavljajo 40 % porabe primarne energije v Uniji, kar pomeni 50 % končne porabe energije, in da bi omogočili gospodarsko rast in spodbudili zaposlovanje v sektorjih, ki zahtevajo posebne kvalifikacije, in sicer v gradbenem sektorju in sektorjih proizvodnje gradbenih proizvodov, ter strokovnih dejavnostih, kot so arhitektura in urbanizem ter svetovanje na področju ogrevanja in hlajenja, bi morale države članice na teh področjih opredeliti dolgoročno strategijo, ki bi presegala leto 2020.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)  Faktor primarne energije (PEF) je treba uporabiti kot orodje za zmanjšanje porabe in odvisnosti od fosilnih goriv ter povečanje energetske učinkovitosti in nadaljnje širjenje obnovljivih virov energije. V zvezi s tem je treba privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh prilagoditi, če tehnološki, gospodarski ali družbeni razvoj pokažejo potrebo po nižjem privzetem količniku. Komisija bi morala analizirati in po potrebi predložiti zakonodajni predlog za spremembo privzetega količnika za PEF do leta 2024.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Za zagotovitev, da se lahko priloge k Direktivi in harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov iz člena 14(10) posodobijo, je nujno, da se podaljša prenos pooblastil na Komisijo.
črtano
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024.
(18)  Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024. To se bo zgodilo po prvem svetovnem pregledu Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja leta 2023, da se omogoči uvedba potrebnih prilagoditev postopka, tudi ob upoštevanju razvoja v gospodarstvu in na področju inovacij.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Države članice, katerih BDP na prebivalca je nižji od povprečnega BDP na prebivalca v Uniji, bi morale imeti možnost, da povečajo porabo primarne energije, če se bo pri njeni pretvorbi v končno energijo, nadaljnjem prenosu in distribuciji, pa tudi koristnih prihrankih na potrošniškem trgu zagotovilo znatno povečanje energetske učinkovitosti v vsaki fazi tehnološkega procesa, ki ga sestavlja pretok sproščene primarne energije.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Lokalni in regionalni organi bi morali imeti vodilno vlogo pri oblikovanju in zasnovi, izvedbi in oceni ukrepov, določenih v direktivi, da bi lahko primerno obravnavali posebne značilnosti svojega podnebja, kulture in družbe.
Sprememba 110rev in 100
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2012/27/EU
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po teh letih. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje povečanja energetske učinkovitosti in prispevkov za leto 2020 in 2030.
1.  Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, pri čemer se izvaja načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ po vsej energetski verigi, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za vsaj 35-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po letu 2030 v skladu z dolgoročnimi cilji Unije glede energije in podnebja za leto 2050 ter Pariškim sporazumom. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje energetske učinkovitosti za leto 2020 in nacionalne cilje energetske učinkovitosti za leto 2030.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2012/27/EU
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ta direktiva prispeva k izvajanju načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in zagotavlja, da bosta imela energetska učinkovitost in prilagajanje odjema enak pomen kot proizvodne zmogljivosti. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo pomembne odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2012/27/EU
Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Za mobilizacijo zasebnega financiranja za ukrepe za energetsko učinkovitost in energetsko prenovo Komisija začne dialog z javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami, da se pripravi načrt za potencialne mehanizme politike. Glede na to, da so v gradbeništvu velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, so izrecno obravnavane naložbe v tem sektorju z glavnim poudarkom na stanovanjskih stavbah, v katerih so gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina. Poleg tega Komisija prouči možnosti, kako manjše projekte povezati v velike, da bodo naložbe v projekte energetske učinkovitosti postale za vlagatelje finančno bolj zanimive in izvedljive. Komisija do 1. januarja 2019 pripravi smernice za države članice o izkoriščanju zasebnih naložb.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2012/27/EU
Člen 3 – odstavki 1, 2, 3
Člen 3
Člen 3
Cilji povečanja energetske učinkovitosti
Cilji povečanja energetske učinkovitosti
1.  Vsaka država članica določi okvirni nacionalni cilj povečanja energetske učinkovitosti za leto 2020, ki temelji na porabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Države članice o teh ciljih v skladu s členom 24(1) in delom 1 Priloge XIV uradno obvestijo Komisijo. Ob tem navedene cilje tudi izrazijo kot absolutno raven porabe primarne energije in porabe končne energije leta 2020 in razložijo, kako in na podlagi katerih podatkov so izračunale to raven.
1.  Vsaka država članica določi okvirni nacionalni cilj povečanja energetske učinkovitosti za leto 2020, ki temelji na porabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Države članice o teh ciljih v skladu s členom 24(1) in delom 1 Priloge XIV uradno obvestijo Komisijo. Ob tem navedene cilje tudi izrazijo kot absolutno raven porabe primarne energije in porabe končne energije leta 2020 in razložijo, kako in na podlagi katerih podatkov so izračunale to raven.
Pri določitvi navedenih ciljev države članice upoštevajo:
Pri določitvi navedenih ciljev države članice upoštevajo:
(a)  da poraba energije v Uniji leta 2020 ne sme preseči 1 483 Mtoe primarne energije in 1 086 Mtoe končne energije;
(a)  da poraba energije v Uniji leta 2020 ne sme preseči 1 483 Mtoe primarne energije ali 1 086 Mtoe končne energije;
(b)  ukrepe iz te direktive;
(b)  ukrepe iz te direktive;
(c)  sprejete ukrepe za izpolnitev nacionalnih ciljev varčevanja z energijo, sprejetih v skladu s členom 4(1) Direktive 2006/32/ES; in
(c)  sprejete ukrepe za izpolnitev nacionalnih ciljev varčevanja z energijo, sprejetih v skladu s členom 4(1) Direktive 2006/32/ES; in
(d)  druge ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v državah članicah in na ravni Unije.
(d)  druge ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v državah članicah in na ravni Unije.
Države članice lahko pri določanju navedenih ciljev upoštevajo tudi nacionalne okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne energije, kot so:
Države članice lahko pri določanju navedenih ciljev upoštevajo tudi nacionalne okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne energije, kot so:
(a)  neizkoriščene možnosti za stroškovno učinkovit prihranek energije;
(a)  neizkoriščene možnosti za stroškovno učinkovit prihranek energije;
(b)  razvoj in napovedi BDP;
(b)  razvoj in napovedi BDP;
(c)  spremembe pri uvozu in izvozu energije;
(c)  spremembe pri uvozu in izvozu energije;
(d)  razvoj vseh obnovljivih virov energije, jedrske energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; in
(d)  razvoj vseh obnovljivih virov energije, jedrske energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida; in
(e)  zgodnje ukrepanje.
(e)  zgodnje ukrepanje.
2.  Komisija do 30. junija 2014 oceni doseženi napredek in verjetnost, da poraba energije v Uniji leta 2020 ne bo presegla 1 483 Mtoe porabe primarne energije in 1 086 Mtoe porabe končne energije.
2.  Komisija do 30. junija 2014 oceni doseženi napredek in verjetnost, da poraba energije v Uniji leta 2020 ne bo presegla 1 483 Mtoe porabe primarne energije in/ali 1 086 Mtoe porabe končne energije.
3.  Pri pregledu iz odstavka 2 Komisija:
3.  Pri pregledu iz odstavka 2 Komisija:
(a)  sešteje nacionalne okvirne cilje energetske učinkovitosti o katerih poročajo države članice;
(a)  sešteje nacionalne okvirne cilje energetske učinkovitosti o katerih poročajo države članice;
(b)  oceni, ali se vsota navedenih ciljev lahko obravnava kot zanesljivo vodilo, da Unija kot celota dosega cilj po načrtih, ob upoštevanju ocene prvega letnega poročila v skladu s členom 24(1) in oceno nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost v skladu s členom 24(2);
(b)  oceni, ali se vsota navedenih ciljev lahko obravnava kot zanesljivo vodilo, da Unija kot celota dosega cilj po načrtih, ob upoštevanju ocene prvega letnega poročila v skladu s členom 24(1) in oceno nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost v skladu s členom 24(2);
(c)  upošteva dopolnilno analizo, ki izhaja iz:
(c)  upošteva dopolnilno analizo, ki izhaja iz:
(i)  ocene napredka pri porabi energije in porabi energije v povezavi z gospodarsko dejavnostjo na ravni Unije, vključno z napredkom pri učinkovitosti oskrbe z energijo v državah članicah, ki so svoje nacionalne okvirne cilje utemeljile na porabi končne energije ali prihrankih končne energije, vključno z napredkom, doseženega zaradi skladnosti teh držav članic s poglavjem III te direktive;
(i)  ocene napredka pri porabi energije in porabi energije v povezavi z gospodarsko dejavnostjo na ravni Unije, vključno z napredkom pri učinkovitosti oskrbe z energijo v državah članicah, ki so svoje nacionalne okvirne cilje utemeljile na porabi končne energije ali prihrankih končne energije, vključno z napredkom, doseženega zaradi skladnosti teh držav članic s poglavjem III te direktive;
(ii)  rezultatov modelov v zvezi s prihodnjimi trendi porabe energije na ravni Unije.
(ii)  rezultatov modelov v zvezi s prihodnjimi trendi porabe energije na ravni Unije.
(d)  primerja rezultate iz točk (a) do (c) s količino porabljene energije, ki bi bila potrebna, da se doseže poraba energije, ki ne presega porabe 1 483 Mtoe primarne energije in porabe 1 086 Mtoe končne energije v letu 2020.
(d)  primerja rezultate iz točk (a) do (c) s količino porabljene energije, ki bi bila potrebna, da se doseže poraba energije, ki ne presega porabe 1 483 Mtoe primarne energije in/ali porabe 1 086 Mtoe končne energije v letu 2020.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2012/27/EU
Člen 3 – odstavek 4
4.  Vsaka država članica določi nacionalne okvirne prispevke glede energijske učinkovitosti k cilju Unije za leto 2030, navedenemu v odstavku 1 člena 1 v skladu s členoma [4] in [6] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Države članice bi morale pri določanju navedenih prispevkov upoštevajo, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. Države članice o teh prispevkih uradno obvestijo Komisijo v okviru svojih povezanih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s postopkom iz členov [3] in [7]–[11] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
4.  Vsaka država članica določi nacionalne okvirne cilje energijske učinkovitosti glede cilja Unije za leto 2030, navedenega v odstavku 1 člena 1, v skladu s členoma [4] in [6] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Države članice bi morale pri določanju navedenih prispevkov upoštevajo, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. Države članice o teh prispevkih uradno obvestijo Komisijo v okviru svojih povezanih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s postopkom iz členov [3] in [7]–[11] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
Spremembe 54, 105 in 107
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Obveznost prihranka energije
Obveznost prihranka energije
1.  Države članice dosežejo skupni prihranek končne energije, enakovreden vsaj:
1.  Države članice dosežejo skupni prihranek končne energije, enakovreden vsaj:
(a)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2013;
(a)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2013;
(b)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2019.
(b)  novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 v višini vsaj 1,5 % letne količine, prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2019.
Države članice še naprej dosegajo nove letne prihranke v višini 1,5 % v desetletnih obdobjih po letu 2030, razen če se v pregledih Komisije do leta 2027 in vsakih 10 let zatem ugotovi, da ni več treba dosegati dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2050.
Države članice še naprej dosegajo nove letne prihranke v višini 1,5 % v desetletnih obdobjih po letu 2030, razen če se v pregledih Komisije do leta 2027 in vsakih 10 let zatem ugotovi, da ni več treba dosegati dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2050.
Prihranki v vsakem obdobju kumulativno temeljijo na prihrankih, ki jih je bilo treba doseči v predhodnih obdobjih. Če prejšnji ukrepi politike, programi in/ali posamezne dejavnosti ne zagotavljajo več prihrankov, se izguba teh prihrankov upošteva pri izračunu splošne količine prihrankov, ki jo je treba doseči ob koncu vsakega obdobja, izguba pa se nadomesti z novimi prihranki.
Za namene točke (b) in brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko države članice upoštevajo le prihranke energije, ki izhajajo iz novih ukrepov politik, uvedenih po 31. decembru 2020, ali ukrepov politik, uvedenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo prihranke.
Prihranki, ki se zahtevajo za obdobje iz točke (b), so kumulativni in dodatni prihrankom, ki se zahtevajo za obdobje iz točke (a). V ta namen in brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko države članice upoštevajo prihranke energije, ki izhajajo iz novih ukrepov politik, uvedenih po 31. decembru 2020, ali prejšnjih ukrepov politik, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do novih posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo prihranke. Države članice lahko tudi upoštevajo prihranke iz posameznih dejavnosti, izvedenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, pod pogojem, da po letu 2020 še naprej zagotavljajo preverljive prihranke energije.
Iz teh izračunov se lahko deloma ali v celoti izključi količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz.
Za namene obdobja zgolj iz točke (a) se iz teh izračunov lahko deloma ali v celoti izključi količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz. Prodana energija, ki se uporablja za prevoz, se v celoti vključi v izračun za obdobje, navedeno v točki (b), in pozneje.
Države članice določijo, kako bo izračunana količina novih prihrankov razporejena v posameznem obdobju, navedenem v točkah (a) in (b), pod pogojem, da se do konca posameznega obdobja dosežejo zahtevani skupni kumulativni prihranki.
Države članice določijo, kako bo izračunana količina novih prihrankov razporejena v posameznem obdobju, navedenem v točkah (a) in (b), pod pogojem, da se do konca posameznega obdobja dosežejo zahtevani skupni kumulativni prihranki.
2.  Vsaka država članica lahko ob upoštevanju odstavka 3:
2.  Vsaka država članica lahko ob upoštevanju odstavka 3:
(a)  opravi izračun, zahtevan v točki (a) odstavka 1, z uporabo vrednosti 1 % v letih 2014 in 2015; 1,25 % v letih 2016 in 2017; ter 1,5 % v letih 2018, 2019 in 2020;
(a)  opravi izračun, zahtevan v točki (a) odstavka 1, z uporabo vrednosti 1 % v letih 2014 in 2015; 1,25 % v letih 2016 in 2017; ter 1,5 % v letih 2018, 2019 in 2020;
(b)  izključi iz izračuna vso ali del količine prodane energije, ki se uporablja v industrijskih dejavnostih, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;
(b)  izključi iz izračuna vso ali del količine prodane energije, ki se uporablja v industrijskih dejavnostih, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;
(c)  dovoli, da se prihranek energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije, vključno z infrastrukturami za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, na podlagi izvajanja zahtev iz člena 14(4), točke (b) člena 14(5) in člena 15(1) do (6) in (9), upošteva pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1;
(c)  dovoli, da se prihranek energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije, vključno z infrastrukturami za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, na podlagi izvajanja zahtev iz člena 14(4), točke (b) člena 14(5) in člena 15(1) do (6) in (9), upošteva pri prihranku energije, ki je določen v točkah (a) in (b) odstavka 1; in
(d)  pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1, upošteva prihranek energije, ki izhaja iz posameznih ukrepov, ki se po novem izvajajo od 31. decembra 2008 in so še vedno učinkoviti leta 2020 in pozneje ter jih je mogoče meriti in preverjati; in
(d)  pri prihranku energije, ki je določen v točki (a) odstavka 1, upošteva prihranek energije, ki izhaja iz posameznih ukrepov, ki se po novem izvajajo od 31. decembra 2008 in so še vedno učinkoviti leta 2020 ter jih je mogoče meriti in preverjati.
(e)  izključi iz izračuna zahtevanih prihrankov energije iz odstavka 1 preverljivo količino energije, proizvedene na ali v stavbah za lastno uporabo kot posledica ukrepov politik, ki spodbujajo nove namestitve tehnologij za energijo iz obnovljivih virov.
3.  Vse možnosti skupaj, izbrane v skladu z odstavkom 2, ne smejo predstavljati več kot 25 % količine prihrankov energije iz odstavka 1. Države članice ločeno uporabijo in izračunajo učinek možnosti, izbranih za obdobji iz točk (a) in (b) odstavka 1:
3.  Vse možnosti skupaj, izbrane v skladu z odstavkom 2, ne smejo predstavljati več kot 25 % količine prihrankov energije iz odstavka 1. Države članice ločeno uporabijo in izračunajo učinek možnosti, izbranih za obdobji iz točk (a) in (b) odstavka 1:
(a)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (a) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2;
(a)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (a) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2;
(b)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (b) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (b), (c), (d) in (e) odstavka 2, pod pogojem, da imajo posamezni ukrepi v smislu točke (d) preverljiv in merljiv učinek tudi po 31. decembru 2020.
(b)  za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (b) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (b), (c), (d) in (e) odstavka 2, pod pogojem, da imajo posamezni ukrepi v smislu točke (d) preverljiv in merljiv učinek tudi po 31. decembru 2020.
4.  Prihranki energije, doseženi po 31. decembru 2020, se ne smejo upoštevati v količini kumulativnih prihrankov, zahtevanih za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
4.  Prihranki energije, doseženi po 31. decembru 2020, se ne smejo upoštevati v količini kumulativnih prihrankov, zahtevanih za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
5.  Države članice zagotovijo, da se prihranki, ki izhajajo iz ukrepov politik iz členov 7a in 7b ter člena 20(6), izračunajo v skladu s Prilogo V.
5.  Države članice zagotovijo, da se prihranki, ki izhajajo iz ukrepov politik iz členov 7a in 7b ter člena 20(6), izračunajo v skladu s Prilogo V.
6.  Države članice dosežejo zahtevano količino prihrankov iz odstavka 1 bodisi z uvedbo sistema obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a bodisi s sprejetjem alternativnih ukrepov iz člena 7b. Države članice lahko sistem obveznosti energetske učinkovitosti združijo z alternativnimi ukrepi politik.
6.  Države članice dosežejo zahtevano količino prihrankov iz odstavka 1 bodisi z uvedbo sistema obveznosti energetske učinkovitosti iz člena 7a bodisi s sprejetjem alternativnih ukrepov iz člena 7b. Države članice lahko sistem obveznosti energetske učinkovitosti združijo z alternativnimi ukrepi politik.
7.  Države članice dokažejo, da se v primeru prekrivanja ukrepov politike ali posameznih ukrepov prihranek energije ne šteje dvojno.
7.  Države članice dokažejo, da se v primeru prekrivanja ukrepov politike ali posameznih ukrepov prihranek energije ne šteje dvojno.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 1
1.  Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1).
1.  Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1), ali zavezanim stranem omogočijo, da v skladu s členom 20(6) letno prispevajo v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 2
2.  Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije in/ali podjetja za maloprodajo energije, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani, in lahko mednje vključi distributerje ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.
2.  Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije, podjetja za maloprodajo energije ter distributerji ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če so podjetja za maloprodajo energije določena kot zavezane strani v skladu z odstavkom 2, države članice zagotovijo, da pri izpolnjevanju svojih obveznosti ta podjetja ne ustvarjajo ovir za potrošnike, ki želijo zamenjati dobavitelja.
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka b
(b)  lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen postopek odobritve, ki je jasen, pregleden in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;
(b)  lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen akreditiran postopek odobritve, ki je jasen, pregleden, participativen in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c a (novo)
(ca)  dovolijo, da se pri doseganju prihranka energije, določenega v odstavku 1, upoštevajo dodatni prihranki, doseženi s pomočjo bolj trajnostnih tehnologij v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestnem okolju (ki vodijo tudi k zmanjšanju onesnaževal in trdnih delcev);
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c b (novo)
(cb)  spodbujajo sprejetje ukrepov, ki obravnavajo potencial ogrevanja in hlajenja za prihranek energije, in morebiti zagotavljajo dodatne koristi za ukrepe, zaradi katerih bi se zmanjšalo onesnaženje;
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c (novo)
(cc)  vzpostavijo instrumente, ki dokazujejo prihranek energije, ki izhaja iz energetskih pregledov ali enakovrednih sistemov upravljanja z energijo iz člena 8, da se ta prihranek upošteva pri doseganju zneska prihranka energije, določenega v odstavku 1;
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c d (novo)
(cd)  lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri izpolnjevanju svoje obveznosti upoštevajo prihranek končne energije, dosežen z učinkovito infrastrukturo ogrevanja in hlajenja;
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 5 – točka c f (novo)
(cf)  ocenijo in sprejmejo ukrepe za zmanjšanje vpliva neposrednih in posrednih stroškov teh programov na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog, ki so izpostavljene mednarodni konkurenci.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7a – odstavek 6 a (novo)
6a.  V okviru svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov države članice obvestijo Komisijo o načrtovanih ukrepih politike v skladu s točko (c) člena 7(2). Učinek teh ukrepov se izračuna in vključi v te načrte. Izračun, ki ga uporabljajo države članice, temelji na objektivnih, nediskriminatornih merilih, ki se pripravijo v posvetovanju s Komisijo do 1. januarja 2019.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7b – odstavek 1
1.  Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) dosežejo pri končnih odjemalcih.
1.  Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) v celoti dosežejo pri končnih odjemalcih.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7b – odstavek 1 a (novo)
1a.  Poleg tega se sme pri doseganju skupnega prihranka končne energije iz člena 7(1) upoštevati vse priložnosti za povečanje energetske učinkovitosti, tudi z uporabo učinkovitejših goriv v prometu.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7b – odstavek 2
2.  Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije, države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.
2.  Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva z nizkimi dohodki, tudi tista, ki jih pesti energijska revščina, in zagotovijo, da se ukrepi prednostno izvedejo v teh gospodinjstvih in v socialnih stanovanjih.
Države članice izračunajo znesek prihrankov v teh gospodinjstvih v primerjavi s skupnim zneskom prihrankov, doseženim v vseh gospodinjstvih v skladu s tem členom.
Ti prihranki se objavijo in vključijo v poročila o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 7 c (novo)
(4a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 7c
Zagotavljanje energetsko učinkovitih storitev
Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se storitve na trgu energetske učinkovitosti zagotavljajo v preglednem in konkurenčnem okviru, da bi končnemu odjemalcu omogočili, da uživa koristi, povezane z ukrepi za energetsko učinkovitost, kot so nižji stroški in boljša kakovost storitev. V ta namen države članice zagotovijo, da lahko podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, nediskriminatorno dostopajo do trga storitev energetske učinkovitosti, s čimer bi jim omogočili enakopravno sodelovanje z vertikalno povezanimi operaterji in premagovanje položaja konkurenčne prednosti, v katerem so distributerji in prodajalci energije. Države članice zato sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da povezana podjetja tretjim osebam nudijo enake pogoje in sredstva, kot jih uporabljajo za zagotavljanje storitev energetske učinkovitosti.“
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe.;
Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina, kar zadeva nekatere tehnologije in funkcionalnosti, na voljo individualne števce in upravljalnike ogrevanja po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe ter imajo druge značilnosti v skladu z določbami, povezanimi z merjenjem porabe električne energije, iz členov 19 do 22 Direktive (EU) .../... [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev)].
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c – točka ii a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Pametni merilni sistem končnim odjemalcem zagotavlja dostop do podatkov o porabi energije in časovnih intervalih v tržnih obdobjih za obračun.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9 – odstavek 3
(d)  odstavek 3 se črta;
(d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Določbe v zvezi z načinom zapisa podatkov in funkcijami so v skladu s členi 18 do 21 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, če je to primerno. Podatki odjemalcev se obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1b. Končnim odjemalcem se ne sme dodatno zaračunavati dostopa do njihovih podatkov v želenem formatu.
__________________
1a Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
1b Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 2012/27/EU
Člen 9a
Člen 9a
Člen 9a
Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.
1.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.
Če se stavba pri ogrevanju in hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje, se toplotni števec ali števec za toplo vodo zmeraj namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.
Če se stavba pri ogrevanju, hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali hlajenje, se števec namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.
2.  V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali oskrbovanih iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki posamezni stavbni enoti.
2.  V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali ki so oskrbovane iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki individualni stavbni enoti, če je tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito v smislu, da je sorazmerno glede na morebitne prihranke energije.
Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Posamezna država članica jasno določi in objavi pogoje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.
Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Po posvetovanju s Komisijo posamezna država članica jasno določi in objavi splošna merila, metodologije in/ali postopke za ugotavljanje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.
V novih stavbah iz prvega pododstavka ali pri večji prenovi takih stavb, kot je določeno v Direktivi 2010/31/EU, je treba vedno zagotoviti individualne števce.
V novih večstanovanjskih stavbah in stanovanjskih delih novih večnamenskih stavb, ki imajo centralni vir ogrevanja za toplo vodo ali so oskrbovane iz sistemov daljinskega ogrevanja, se za merjenje tople vode namestijo individualni števci ne glede na prvi in drugi pododstavek.
3.  Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:
3.  Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:
(a)  toplo vodo za potrebe gospodinjstva;
(a)  toplo vodo za potrebe gospodinjstva;
(b)  toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);
(b)  toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);
(c)  za ogrevanje ali hlajenje stanovanj.
(c)  za ogrevanje ali hlajenje stanovanj.
4.  Za namene iz tega člena morajo biti od 1. januarja 2020 nameščeni števci in delilniki stroškov daljinsko berljive naprave.
4.  Za namene iz tega člena morajo imeti na novo nameščeni števci in delilniki stroškov ogrevanja od 1. januarja 2020 možnost daljinskega odčitavanja. Še naprej se uporabljajo pogoji v zvezi s tehnično izvedljivostjo in stroškovno učinkovitostjo iz prvega in drugega pododstavka odstavka 2.
Za števce in delilnike stroškov, ki so že bili nameščeni in niso daljinsko berljivi, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z daljinsko berljivimi napravami do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.
Za števce in delilnike stroškov ogrevanja, ki so že bili nameščeni in jih ni mogoče daljinsko odčitavati, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z napravami, ki imajo možnost daljinskega odčitavanja, do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Člen 10 – odstavek 1
1.  Če končni odjemalci nimajo inteligentnih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije o obračunu za plin točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
1.  Če končni odjemalci nimajo inteligentnih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije o obračunu za plin zanesljive, točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c
Direktiva 2012/27/EU
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1
Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.
Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, zagotavljajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2012/27/EU
Člen 10a
Člen 10a
Člen 10a
Obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
Obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1.  Države članice zagotovijo, da so informacije o obračunu in porabi točne in temeljijo na dejanski porabi v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne porabnike, kjer so nameščeni števci ali delilniki stroškov.
1.  Države članice zagotovijo, da so, kadar so števci ali delilniki stroškov ogrevanja nameščeni, informacije o obračunu in porabi zanesljivi, točni in temeljijo na dejanski porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne porabnike, in sicer za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno končno uporabo, ali fizične ali pravne osebe, ki stanujejo v individualni stavbi ali enoti v večstanovanjski ali večnamenski stavbi, katerih ogrevanje, hlajenje ali topla voda so dobavljeni iz centralnega vira, nimajo pa neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije.
Ta obveznost se lahko, razen v primeru individualno merjene porabe v skladu s členom 9a(2), izpolni s sistemom rednega samoodčitavanja končnih odjemalcev, ki odčitane podatke s števca sporočajo dobavitelju energije. Samo v primerih, če končni odjemalec ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se obračun pripravi na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.
Kadar država članica tako določi in razen v primeru individualno merjene porabe na podlagi delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s členom 9a(2), se lahko ta obveznost izpolni s sistemom rednega samoodčitavanja s strani končnih odjemalcev ali končnih porabnikov, ki sporočijo odčitane podatke s števca. Samo v primerih, če končni odjemalec ali končni porabnik ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se obračun pripravi na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.
2.  Države članice:
2.  Države članice:
(a)  zahtevajo, da če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi končnih porabnikov na voljo, se dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni porabnik;
(a)  zahtevajo, da se, če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja končnih porabnikov na voljo, na zahtevo končnega porabnika dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni porabnik;
(b)  zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost elektronskega prejemanja informacij o obračunu in obračunov ter da odjemalci na zahtevo prejmejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil pripravljen njihov obračun, zlasti če obračuni ne temeljijo na dejanski porabi;
(b)  zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost elektronskega prejemanja informacij o obračunu in obračunov;
(c)  zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo ustrezne informacije, ki temeljijo na dejanski porabi in so v skladu s točko 3 Priloge VII;
(c)  zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo jasne in razumljive informacije v skladu s točko 3 Priloge VIIa;
(d)  lahko določijo, da se na zahtevo končnega odjemalca zagotovitev informacij o obračunu ne šteje kot zahteva za plačilo. V takšnih primerih države članice zagotovijo prožno ureditev za dejansko plačilo;
(d)  lahko določijo, da se na zahtevo končnega odjemalca zagotovitev informacij o obračunu ne šteje kot zahteva za plačilo. V takšnih primerih države članice zagotovijo prožno ureditev za dejansko plačilo;
(da)  spodbujajo kibernetsko varnost in zagotovijo zasebnost in varstvo osebnih podatkov končnih porabnikov v skladu z ustreznim pravom Unije.
2a.  Države članice določijo, kdo je odgovoren za zagotavljanje informacij iz odstavkov 1 in 2 končnim porabnikom, ki nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka -a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
(-a)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:
„Komisija po posvetovanju z ustreznimi deležniki določi skupno metodologijo, da bi spodbudila operaterje omrežij k zmanjšanju izgub, uvajanju stroškovno/energetsko učinkovitih programov naložb v infrastrukturo in ustreznemu upoštevanju energetske učinkovitosti in prilagodljivosti omrežja. Komisija do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 23, ki dopolnjuje to direktivo, in v njem natančno opredeli to metodologijo.“
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka ii
Direktiva 2012/27/EU
Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 3
Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.;
Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov pri povezovanju, zagotavljanju dostopa do omrežja in dispečiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom upoštevajo potrebo po zagotavljanju stalne oskrbe s toploto ter izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 19 a (novo)
(11a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 19a
Financiranje energetske učinkovitosti s strani evropskih bank
Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prilagodita svoje cilje politike, da se energetska učinkovitost prizna kot samostojen vir energije, naložbe vanjo pa kot del njunega portfelja naložb v infrastrukturo.
EIB in EBRD skupaj z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami oblikujeta, pripravita in financirata programe in projekte, prilagojene sektorju energetske učinkovitosti, med drugim za gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.
Države članice dodobra izkoristijo priložnosti in orodja, ki so predlagana v pobudi za pametno financiranje pametnih stavb.“
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
(12a)  v členu 24 se doda naslednji odstavek:
„3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 b (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 24 – odstavek 4 a (novo)
(12b)  v členu 24 se doda naslednji odstavek:
„4a. V okviru poročila o stanju energetske unije Komisija poroča o delovanju trga ogljika v skladu s členom 29(1) in (2)(c) Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije], pri tem pa upošteva učinke izvajanja te direktive.“
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2012/27/EU
Člen 24 – odstavek 12
12.  Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.;
12.  Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni splošno učinkovitost te direktive in to, ali bi bilo treba politiko energetske učinkovitosti Unije prilagoditi glede na cilje pariškega sporazuma ter razvoj dogodkov na gospodarskem področju in področju inovacij. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Člen 24 – odstavek 12 a (novo)
(13a)  v členu 24 se doda naslednji odstavek:
„12a. Komisija do 31. decembra 2019 izvede ločeno poglobljeno analizo potenciala energetske učinkovitosti v zvezi s:
(a)  pretvorbo in spremembo energije;
(b)  prenosom in distribucijo energije;
(c)  proizvodnjo in poznejšim prevozom oskrbe z energijo, in sicer energijo, porabljeno pri pridobivanju fosilnih goriv in njihovem prevozu do mesta uporabe;
(d)  shranjevanjem energije.
Na podlagi svojih ugotovitev Komisija do ... 31. januarja 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog v zvezi s tem.
Sprememba 114
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka a
Direktiva 2012/27/EU
Priloga IV – opomba 3
(a)  opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja, kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,0. Države članice lahko uporabijo drugačen pretvorbeni količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo.
(a)  opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja samo za namene te direktive in kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice za prihranke električne energije v kWh uporabijo količnik, ki se določi s pregledno metodo, primerljivo med državami članicami, na podlagi nacionalnih okoliščin, ki vplivajo na porabo primarne energije. Te okoliščine se ustrezno utemeljijo, so merljive in preverljive in temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,3 ali drugačen pretvorbeni količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo. Pri tem upoštevajo svojo mešanico energetskih virov, vključeno v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, o katerih obvestijo Komisijo v skladu s členom [3] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Privzeti količnik se pregleda vsakih pet let na podlagi dejansko evidentiranih podatkov.
Sprememba 87
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 2 – točka a
(a)  prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Za določitev, kakšne prihranke se lahko uveljavlja kot dodatne, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez zadevnega ukrepa politike. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni EU;
(a)  prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Za določitev, kateri prihranki se lahko uveljavljajo kot dodatni, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez ukrepa politike in posledičnega novega posameznega ukrepa. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni Unije;
Sprememba 88
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 2 – točka b
(b)  prihranki, ki izhajajo iz izvajanja obvezne zakonodaje Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev in se zato ne morejo uveljavljati v skladu z odstavkom 1 člena 7, razen za prihranke v zvezi z obnovo obstoječih stavb, če je zagotovljeno merilo pomembnosti iz dela 3(h);
(b)  prihranki, ki izhajajo iz izvajanja obvezne zakonodaje Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev in se zato ne morejo uveljavljati v skladu z odstavkom 1 člena 7, razen za prihranke v zvezi z ukrepi za spodbujanje obnove obstoječih stavb, če je zagotovljeno merilo pomembnosti iz dela 3(h);
Sprememba 89
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 2 – točka h
(h)  pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali. To se lahko izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru upravljanja energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.
(h)  pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali in hitrost, s katero se bodo prihranki sčasoma zmanjševali. To se izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru uredbe o upravljanju energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.
Sprememba 90
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 3 – točka d
(d)  količina prihrankov energije, ki so določeni ali ki naj bi jih dosegli z ukrepom politike, je izražena kot poraba končne ali primarne energije, pri čemer se uporabljajo pretvorbeni faktorji, določeni v Prilogi IV;
(d)  količina prihrankov energije, ki so določeni ali ki naj bi jih dosegli z ukrepom politike, je izražena kot poraba končne in primarne energije, pri čemer se uporabljajo pretvorbeni faktorji, določeni v Prilogi IV;
Sprememba 91
Predlog direktive
Priloga I – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga V – odstavek 3 – pododstavek 2
Za ukrepe politik, sprejete na podlagi točke (e) člena 7(2), lahko države članice uporabijo metodologijo izračuna, določeno v Direktivi 2010/31/EU, če je to v skladu z zahtevami člena 7 te direktive in te Priloge.
črtano
Sprememba 92
Predlog direktive
Priloga I – točka 2 – točka b
Direktiva 2012/27/EU
Priloga VII a
Priloga VII a
Priloga VII a
Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o porabi na podlagi dejanske porabe ogrevanja, hlajenja in tople vode
Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo
1.  Obračunavanje na podlagi dejanske porabe
1.  Obračunavanje na podlagi dejanske porabe in odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja
Da bi lahko končni porabniki uravnavali svojo porabo energije, obračunavanje poteka na podlagi dejanske porabe vsaj enkrat na leto.
Da bi lahko končni porabniki uravnavali svojo porabo energije, obračunavanje poteka na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja vsaj enkrat na leto.
2.  Najmanjša pogostost obračunov ali informacij o porabi
2.  Najmanjša pogostost obračunov ali informacij o porabi
Po [vstavite tukaj: …. začetek veljavnosti], kjer so bili nameščeni daljinsko berljivi števci ali delilniki stroškov, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe na zahtevo ali v primeru, da so končni odjemalci izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, dajo na razpolago vsaj vsako četrtletje, sicer pa dvakrat na leto.
Po [vstavite tukaj: …. datum prenosa v nacionalno pravo] velja, da če so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja na zahtevo ali če so končni odjemalci izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, končnim porabnikom zagotovijo vsaj vsako četrtletje, sicer pa dvakrat na leto.
Po 1. januarju 2022, kjer so bili nameščeni daljinsko berljivi števci ali delilniki stroškov, se informacije o obračunu ali porabi dajo na razpolago vsaj enkrat mesečno. Ogrevanje in hlajenje se lahko izvzame iz te obveznosti zunaj sezone ogrevanja/hlajenja.
Če so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunavanju ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja po 1. januarju 2022 vsem končnim porabnikom zagotovijo vsaj enkrat na mesec. Stalno so na voljo tudi prek interneta in se posodabljajo tako pogosto, kolikor to dopuščajo merilne naprave in sistemi, ki se uporabljajo. Ogrevanje in hlajenje se lahko izvzame iz te obveznosti zunaj sezone ogrevanja/hlajenja.
3.  Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu na podlagi dejanske porabe
3.  Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu
Države članice zagotovijo, da so na računih končnim uporabnikom v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje informacije oziroma da so te informacije priložene računom:
Države članice zagotovijo, da so končnemu porabniku na obračunih, ki temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja, v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje točne informacije ali da so te informacije priložene obračunom:
(a)  veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije;
(a)  veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije ali skupni stroški ogrevanja in odčitani podatki z delilnikov stroškov ogrevanja;
(b)  informacije o uporabljeni mešanici energijskih virov, tudi za končne porabnike, ki se oskrbujejo iz daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja;
(b)  informacije o uporabljeni mešanici energijskih virov in s tem povezanih emisij toplogrednih plinov, tudi za končne porabnike, ki se oskrbujejo iz daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja, in obrazložitev različnih zaračunanih davkov, dajatev in tarif;
(c)  primerjave med sedanjo porabo energije končnega porabnika in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, v grafični obliki, prilagojeno podnebju za ogrevanje in hlajenje;
(c)  primerjave med sedanjo porabo energije končnega porabnika in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, v grafični obliki, prilagojeno podnebju za ogrevanje in hlajenje;
(d)  kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki porablja energijo.
(d)  kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki porablja energijo.
(da)  informacije o zadevnih pritožbenih postopkih, uradih varuha človekovih pravic ali mehanizmih za alternativno reševanje sporov;
Države članice poleg tega zagotovijo, da so končnemu porabniku na računih v jasni in razumljivi obliki na voljo primerjave s povprečnim standardnim ali referenčnim končnim porabnikom iz iste porabniške kategorije ali pa da so te informacije priložene računom oziroma je končni porabnik nanje napoten.
(db)  primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim končnim porabnikom iz iste porabniške kategorije.
Obračuni, ki ne temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkih z delilnikov stroškov ogrevanja, vsebujejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil znesek na računu izračunan, in vsaj informacije iz točk (d) in (da).
Sprememba 93
Predlog direktive
Priloga I – točka 2 a (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Priloga IX – del 1 – odstavek 4 – točka g
2a.  v četrtem odstavku dela 1 Priloge IX se točka (g) nadomesti z naslednjim:
(g)  Ekonomska analiza: popis učinkov
(g) Ekonomska analiza: popis učinkov
V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.
V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.
Države članice lahko pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
Države članice pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:
Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:
(i)  Koristi
(i)  Koristi
—  Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)
—  Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)
—  Zunanje koristi, kot so koristi za okolje in zdravje, kolikor je to mogoče.
—  Zunanje koristi, kot so koristi za okolje, emisije toplogrednih plinov in zdravje ter koristi za varnost
—  Učinki na trg dela, zanesljiva oskrba z energijo in konkurenčnost
(ii)  Stroški
(ii)  Stroški
—  Stroški kapitala za obrate in opremo
—  Stroški kapitala za obrate in opremo
—  Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja
—  Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja
—  Variabilni in fiksni stroški obratovanja
—  Variabilni in fiksni stroški obratovanja
—  Stroški energije
—  Stroški energije
—  Okoljski in zdravstveni stroški, kolikor je mogoče
—  Okoljski in zdravstveni stroški ter stroški varnosti
—  Stroški trga dela, zanesljiva oskrba z energijo in konkurenčnost“
Sprememba 94
Predlog direktive
Priloga – točka 2 b (novo)
Direktiva 2012/27/EU
Priloga XII – odstavek 1 – točka a
(2b)  v prvem odstavku Priloge XII se točka (a) nadomesti z naslednjim:
‘a) vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje in ojačitve omrežja, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom, v povezano omrežje;
„(a) vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje, ojačitve obstoječega omrežja in tudi vzpostavitev novih omrežij, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz drugih porazdeljenih virov, v povezano omrežje.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0391/2017).


Upravljanje energetske unije ***I
PDF 1009kWORD 177k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM(2016)0759 – C8-0497/2016 – 2016/0375(COD))(1)
P8_TA(2018)0011A8-0402/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Ta uredba določa potrebno zakonodajno podlago za zanesljivo in pregledno upravljanje, ki zagotavlja uresničitev ciljev energetske unije s prizadevanji Unije in njenih držav članic, ki se dopolnjujejo, so skladna in ambiciozna, ter se hkrati zavzema za načela boljšega pravnega urejanja.
(1)  Ta uredba določa potrebno zakonodajno podlago za zanesljivo, vključujočo, stroškovno učinkovito, pregledno in predvidljivo upravljanje, s katerim se zagotovi uresničevanje ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih ciljev energetske unije v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015, sklenjenim na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), in sicer z medsebojno dopolnjujočimi se, skladnimi in ambicioznimi prizadevanji Unije in držav članic ter z zmanjšano upravno zapletenostjo.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Cilj trdne energetske unije, katere temelj je visoko zastavljena podnebna politika, je odjemalcem v Uniji, tako gospodinjstvom kot podjetjem, zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo, kar zahteva temeljito prenovo energetskega sistema v Evropi. Ta cilj je mogoče uresničiti samo z usklajenim ukrepanjem, ki združuje zakonodajne in nezakonodajne akte na ravni Unije in na nacionalni ravni.
(3)  Cilj trdne energetske unije, katere temelj je visoko zastavljena podnebna politika, je odjemalcem v Uniji, tako gospodinjstvom kot podjetjem, zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo ter s privabljanjem naložb spodbujati raziskave in inovacije, kar zahteva temeljito prenovo energetskega sistema v Evropi. Ta cilj je mogoče uresničiti samo z usklajenim ukrepanjem, ki bo zajemalo zakonodajne in nezakonodajne akte na ravni Unije in na makroregionalni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Unija bi s povsem delujočo in trdno energetsko unijo postala vodilna regija na področju inovacij, naložb, rasti ter družbenega in gospodarskega razvoja, bila pa bi tudi dober zgled v zvezi s tem, kako se lahko visoke ambicije v smislu blaženja podnebnih sprememb prepletajo z ukrepi za spodbujanje inovacij, naložb in rasti.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Predlog Komisije se je oblikoval vzporedno z vrsto pobud v sektorski energetski politiki, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitostjo in zasnovo trga, ter se sprejema skupaj. Te pobude predstavljajo sveženj v okviru splošne teme energijske učinkovitosti kot prednostne naloge, vodilnega položaja Unije v svetu z vidika obnovljivih virov energije in poštene kupčije za odjemalce energije.
(4)  Predlog Komisije se je oblikoval vzporedno z vrsto pobud v sektorski energetski politiki, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitostjo (tudi energijsko učinkovitostjo stavb) in zasnovo trga, ter se sprejema skupaj z njimi. Te pobude tvorijo sveženj v okviru krovne teme energijske učinkovitosti kot prednostne naloge, vodilnega svetovnega položaja Unije na področju obnovljivih virov energije in poštene kupčije za odjemalce energije, med drugim z odpravljanjem energijske revščine in s spodbujanjem poštene konkurence na notranjem trgu.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski svet je 24. oktobra 2014 potrdil okvir podnebne in energetske politike za Unijo do leta 2030 na podlagi štirih ključnih ciljev: najmanj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, najmanj 27-odstotnega izboljšanja energijske učinkovitosti s ciljem 30-odstotnega izboljšanja, najmanj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, porabljene v Uniji, in najmanj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti. Določil je, da je cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov zavezujoč na ravni Unije in da bo izpolnjen s prispevki držav članic, ki temeljijo na potrebi po skupnem prispevku k cilju Unije.
(5)  Evropski svet je 24. oktobra 2014 predlagal okvir podnebne in energetske politike za Unijo do leta 2030 na podlagi štirih ključnih ciljev: najmanj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, najmanj 27-odstotnega izboljšanja energijske učinkovitosti s ciljem 30-odstotnega izboljšanja, najmanj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, porabljene v Uniji, in najmanj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti. Določil je, da je cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov zavezujoč na ravni Unije in da bo izpolnjen s prispevki držav članic, ki temeljijo na potrebi po skupnem prispevku k cilju Unije. V tej uredbi pa so upoštevani tudi cilji, določeni v sektorski zakonodaji.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Evropski svet se je 24. oktobra 2014 dogovoril, da bo Komisija ob podpori držav članic sprejela nujne ukrepe za uresničitev minimalnega cilja o 10-odstotni elektroenergetski povezanosti najpozneje do leta 2020, vsaj za države članice, ki še niso dosegle minimalne stopnje vključitve v notranji energetski trg.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  S Pariškim sporazumom so se bistveno povečala svetovna prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, saj so se podpisnice zavezale, da bodo „zadržale zviševanje povprečne globalne temperature na precej pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale omejiti povišanje temperature na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo“. Unija se mora pripraviti na veliko obsežnejše in hitrejše zniževanje emisij, kot je bilo sprva predvideno. Je pa zniževanje izvedljivo ob nižjih stroških, kot se je ocenjevalo doslej, saj se zelo hitro razvijajo in uveljavljajo tehnologije obnovljivih virov energije.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  V skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da bi v drugi polovici 21. stoletja dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov iz virov in odvzemi toplogrednih plinov po ponorih, bi si morala Unija prizadevati, da bi do leta 2050 na pravični podlagi dosegli neto ničte domače emisije, čemur bi sledilo obdobje negativnih emisij.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  V podnebnem sistemu je za skupno koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju relevanten skupni seštevek antropogenih emisij skozi čas. V skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma je treba analizirati svetovni ogljični proračun, ki bo skladen s prizadevanji za omejitev zvišanja temperature na 1,5°C nad industrijsko oziroma predindustrijsko ravnjo, in določiti pravičen prispevek Unije k preostalemu svetovnemu ogljičnemu proračunu. S tem ogljičnim proračunom bi morale biti skladne dolgoročne podnebne in energetske strategije.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 d (novo)
(6d)  Unija in države članice bi morale podnebne in energetske cilje redno pregledovati in po potrebi popraviti navzgor, in sicer upoštevaje zaporedne preglede, opravljene v okviru postopka UNFCCC, ter najnovejše znanstvene dokaze o hitrosti in vplivih podnebnih sprememb.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 e (novo)
(6e)  Četudi je Unija obljubila, da bo do leta 2030 daleč najbolj ambiciozno zmanjšala emisije toplogrednih plinov, se proti podnebnim spremembam ne more bojevati sama. Komisija in države članice bi morale izkoristiti vsako priložnost, da bi zlasti države, ki imajo koristi od trgovine z Unijo, prepričale, naj prevzamejo sorazmeren delež globalne odgovornosti in svoje ambicije dvignejo na enako raven, kot jih je Unija.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Evropski Svet je dne 24. oktobra 201414 sprejel tudi sklep, da bi bilo treba oblikovati zanesljiv in pregleden sistem upravljanja brez nepotrebnih upravnih bremen, ki bi pomagal zagotoviti, da bi Unija uresničila cilje svoje energetske politike ob tem, da bi državam članicam zagotavljal potrebno prožnost in v celoti spoštoval njihovo svobodo pri določanju njihove mešanice virov energije. Svet je poudaril, da bi tak sistem upravljanja moral temeljiti na obstoječih gradnikih, kot so nacionalni podnebni programi, nacionalni načrti za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter potreba po racionalizaciji in združitvi nepovezanih področij načrtovanja in poročanja. Dogovorili so se tudi o povečanju vloge in pravic odjemalcev, preglednosti in predvidljivosti za vlagatelje, med drugim s sistematičnim spremljanjem ključnih kazalnikov za cenovno sprejemljiv, varen, konkurenčen, zanesljiv in trajnosten sistem oskrbe z električno energijo, ter o olajšanju usklajevanja nacionalnih energetskih politik in spodbujanju regionalnega sodelovanja med državami članicami.
(7)  Evropski Svet je dne 24. oktobra 201414 sprejel tudi sklep, da bi bilo treba oblikovati zanesljiv in pregleden sistem upravljanja, brez nepotrebnih upravnih bremen in z zadostno prožnostjo za države članice, ki bi pomagal zagotoviti, da bi Unija uresničila cilje svoje energetske politike, obenem pa popolnoma spoštoval njihovo svobodo pri določanju njihove mešanice virov energije. Svet je poudaril, da bi tak sistem upravljanja moral temeljiti na obstoječih gradnikih, kot so nacionalni podnebni programi, nacionalni načrti za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter potreba po racionalizaciji in združitvi nepovezanih področij načrtovanja in poročanja. Dogovorili so se tudi o povečanju vloge in pravic odjemalcev, preglednosti in predvidljivosti za vlagatelje, med drugim s sistematičnim spremljanjem ključnih kazalnikov za cenovno sprejemljiv, varen, konkurenčen, zanesljiv in trajnosten sistem oskrbe z električno energijo, ter o olajšanju usklajevanja nacionalnih podnebnih in energetskih politik in spodbujanju regionalnega sodelovanja med državami članicami.
__________________
__________________
14 Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 (EUCO 169/14).
14 Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 (EUCO 169/14).
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Svet je v svojih sklepih z dne 26. novembra 201516 ugotovil, da bo upravljanje energetske unije nujno orodje za učinkovito in uspešno izgradnjo energetske unije ter uresničitev njenih ciljev. Poudaril je, da bi sistem upravljanja moral temeljiti na načelih integracije strateškega načrtovanja in poročanja o izvajanju podnebne in energetske politike ter usklajenosti med akterji, ki so odgovorni za energetsko in podnebno politiko na ravni Unije ter na regionalni in nacionalni ravni. Poudaril je tudi, da bi upravljanje moralo zagotoviti uresničitev dogovorjenih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 in da bo upravljanje spremljalo skupni napredek Unije v smeri uresničevanja ciljev politik v vseh petih razsežnostih energetske unije.
(10)  Svet je v svojih sklepih z dne 26. novembra 201516 ugotovil, da bo upravljanje energetske unije nujno orodje za učinkovito in uspešno izgradnjo energetske unije ter uresničitev njenih ciljev. Poudaril je, da bi sistem upravljanja moral temeljiti na načelih integracije strateškega načrtovanja in poročanja o izvajanju podnebne in energetske politike ter usklajenosti med akterji, ki so odgovorni za energetsko in podnebno politiko na ravni Unije ter na regionalni in nacionalni ravni. Poudaril je tudi, da bi upravljanje moralo zagotoviti uresničitev dogovorjenih energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 in da bo upravljanje spremljalo skupni napredek vsake države članice in Unije v smeri uresničevanja ciljev v vseh petih razsežnostih energetske unije.
__________________
__________________
16 Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2015 (14632/15).
16 Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2015 (14632/15).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Zato bi moral biti glavni cilj upravljanja energetske unije omogočiti uresničitev ciljev energetske unije in zlasti ciljev okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. Zato je ta uredba povezana s sektorsko zakonodajo, na podlagi katere se izvajajo energetski in podnebni cilji do leta 2030. Medtem ko države članice potrebujejo prožnost pri izbiri politik, ki so najbolj usklajene z njihovo nacionalno mešanico virov energije in preferencami, bi ta prožnost morala biti skladna z nadaljnjim povezovanjem trgov, večjo konkurenco, uresničevanjem podnebnih in energetskih ciljev ter postopnim prehodom na nizkoogljično gospodarstvo.
(12)  Zato bi moral biti glavni cilj upravljanja energetske unije omogočiti uresničitev ciljev energetske unije in zlasti ciljev okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Zato je ta uredba povezana s sektorsko zakonodajo, na podlagi katere se izvajajo energetski in podnebni cilji do leta 2030. Medtem ko države članice potrebujejo prožnost pri izbiri politik, ki so najbolj usklajene z njihovo nacionalno mešanico virov energije in preferencami, bi ta prožnost morala biti skladna z nadaljnjim povezovanjem trgov, večjo konkurenco, uresničevanjem podnebnih in energetskih ciljev ter postopnim prehodom na trajnostno nizkoogljično gospodarstvo, ki se bo opiralo na energetski sistem z obnovljivimi viri energije. Za dolgoročne podnebne in energetske strategije bi morali uvesti obvezno predlogo, da bi zagotovili njihovo kakovost in primerljivost.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Prehod na nizkoogljično gospodarstvo zahteva spremembe naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Uresničitev cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zahteva povečanje učinkovitosti in več inovacij v evropskem gospodarstvu, še zlasti pa bi morala privesti tudi do izboljšanja kakovosti zraka.
(13)  Družbeno sprejet prehod na trajnostno nizkoogljično gospodarstvo zahteva obsežnejše spremembe naložbenega ravnanja, zlasti pri javnih in zasebnih naložbah, ter spodbude na vseh področjih politike, pa tudi reforme regionalnih trgov. Uresničitev cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zahteva povečanje učinkovitosti in več inovacij v evropskem gospodarstvu, še zlasti pa bi morala ustvariti trajnostna delovna mesta in privesti do izboljšanja kakovosti zraka.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Unija in države članice bi morale sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi bi prepovedale energetske subvencije, vsaj za fosilna goriva, da bi upoštevale mednarodne zaveze skupin G-7 in G-20 in zaveze iz Pariškega sporazuma.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Ker toplogredni plini in onesnaževala zraka večinoma izhajajo iz skupnih virov, ima lahko politika, katere namen je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vzporedne koristi za kakovost zraka, ki bi lahko izravnale nekatere ali vse kratkoročne stroške blažitve emisij toplogrednih plinov. Ker podatki, ki se sporočajo na podlagi Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta18, predstavljajo pomembne vhodne podatke za pripravo evidence toplogrednih plinov in nacionalnih načrtov, bi bilo treba priznati pomembnost priprave in poročanja skladnih podatkov med direktivo 2001/81/ES in evidenco toplogrednih plinov.
(14)  Ker toplogredni plini in onesnaževala zraka večinoma izhajajo iz skupnih virov, ima lahko politika, katere namen je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zlasti v mestih, vzporedne koristi tudi za javno zdravje in kakovost zraka, s čimer bi se lahko izravnali vsi kratkoročni stroški zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ker podatki, ki se sporočajo na podlagi Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta18, predstavljajo pomembne vhodne podatke za pripravo evidence toplogrednih plinov in nacionalnih načrtov, bi bilo treba priznati pomembnost priprave in poročanja skladnih podatkov med direktivo 2001/81/ES in evidenco toplogrednih plinov.
__________________
__________________
18 Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).
18 Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Skladno z močno zavezo Komisije boljšemu pravnemu urejanju bi upravljanje energetske unije moralo prispevati k znatnemu zmanjšanju upravnega bremena za države članice, Komisijo in druge institucije EU ter pomagati zagotoviti skladnost in ustreznost politik in ukrepov na ravni Unije in na nacionalni ravni v zvezi s preoblikovanjem energetskega sistema v smeri nizkoogljičnega gospodarstva.
(16)  Skladno z močno zavezo Komisije boljšemu pravnemu urejanju in v skladu s politiko za raziskave, inovacije in naložbe bi upravljanje energetske unije moralo prispevati k znatnemu zmanjšanju upravne zapletenosti za države članice in ustrezne deležnike, Komisijo in druge institucije EU ter pomagati zagotoviti skladnost in ustreznost politik in ukrepov na ravni Unije, na makroregionalni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni v zvezi s preoblikovanjem energetskega sistema v smeri trajnostnega nizkoogljičnega gospodarstva.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Uresničitev ciljev energetske unije bi bilo treba zagotoviti s kombinacijo pobud Unije in usklajenimi nacionalnimi politikami, opredeljenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, ki so se izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni. Njihova uvedba v različnih trenutkih je povzročila prekrivanja ter nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik. Zato bi bilo treba zdajšnje ločeno načrtovanje, poročanje in spremljanje na področju energetike in podnebja čim bolj racionalizirati in integrirati.
(17)  Uresničevanje ciljev energetske unije bi bilo treba zagotoviti s kombinacijo pobud Unije in usklajenimi nacionalnimi politikami, opredeljenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, ki so se izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni. Njihova uvedba v različnih trenutkih je povzročila prekrivanja ter nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik na škodo stroškovne učinkovitosti. Zato bi bilo treba zdajšnje ločeno načrtovanje, poročanje in spremljanje na področju energetike in podnebja po potrebi racionalizirati in integrirati.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Oceniti je treba medsebojne vplive obstoječih in načrtovanih politik in ukrepov, s katerimi naj bi dosegli razogljičenje, države članice pa bi morale izdelati kvantitativno ali kvalitativno oceno.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)  Države članice bi morale poskrbeti za skladnost politik v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter dolgoročnih strategijah za nizke emisije z agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali zajeti desetletna obdobja ter zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike. Določati bi morali nacionalne cilje za vsako od petih ključnih razsežnosti energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev in temeljiti na analitični osnovi. Nacionalni načrti, ki zajemajo prvo obdobje od leta 2021 do leta 2030, bi morali posebno pozornost posvetiti ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in elektroenergetsko povezanost. Države članice bi si morale prizadevati, da so nacionalni načrti skladni s cilji trajnostnega razvoja in prispevajo k njihovemu uresničevanju.
(18)  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali zajeti desetletna obdobja ter zagotoviti pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in politike. Določati bi morali nacionalne ožje ali širše cilje za vsako od petih ključnih razsežnosti energetske unije ter ustrezne politike in ukrepe za izpolnitev teh ciljev in temeljiti na analitični osnovi. Nacionalni načrti, ki zajemajo prvo obdobje od leta 2021 do leta 2030, bi morali posebno pozornost posvetiti ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in elektroenergetsko povezanost. Države članice bi si morale prizadevati, da so nacionalni načrti skladni s cilji trajnostnega razvoja in prispevajo k njihovemu uresničevanju.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Države članice bi morale pri pripravi svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov oceniti število energijsko revnih gospodinjstev, ob tem pa upoštevati potrebne domače energetske storitve, s katerimi bi v ustreznih nacionalnih okoliščinah zagotovili osnovni življenjski standard, ki si ga ta gospodinjstva morda ne morejo privoščiti zaradi kombinacije nizkih dohodkov, visokih izdatkov za energijo in slabe energijsko neučinkovitega stanovanja. Države članice bi morale opredeliti obstoječe in načrtovane politike in ukrepe za boj proti energetski revščini in po potrebi vključiti nacionalni cilj za zmanjšanje števila energijsko revnih gospodinjstev. Komisija bi morala za države članice sprejeti skupno metodologijo za opredelitev energijske revščine, vsaka država članica pa bi morala energijsko revna gospodinjstva opredeliti glede na svoje posebne okoliščine.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Države članice bi morale zagotoviti, da bodo v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte vključena sredstva Unije iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Nacionalno dodeljena sredstva iz večletnega finančnega okvira po letu 2020 bi morala dejavno prispevati k doseganju ciljev energetske unije, zlasti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s ponori, obnovljivimi viri energije in energijsko učinkovitostjo. Da se to doseže, bi moralo načrtovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za večletni finančni okvir po letu 2020 potekati v povezavi z oceno Komisije o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, da se bodo upoštevale visoke ambicije, zlasti glede na dolgoročne cilje Pariškega sporazuma in cilje trajnostnega razvoja.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Države članice bi morale vzpostaviti stalno platformo za dialog o energiji na več ravneh, ki bi povezala lokalne oblasti, organizacije civilne družbe in poslovno skupnost, vlagatelje in druge deležnike, da bi razpravljali o različnih predvidenih možnostih za energetsko in podnebno politiko. V okviru platforme bi bilo treba razpravljati o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter dolgoročnih podnebnih in energetskih strategijah.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Izvajanje politik in ukrepov na področjih energetike in podnebja ima učinek na okolje. Zato bi morale države članice javnosti zagotoviti čimprejšnje in učinkovite možnosti sodelovanja in posvetovanja o pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov po potrebi v skladu z določbami Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Konvencije Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“). Države članice bi morale tudi zagotoviti vključitev socialnih partnerjev k pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
(20)  Izvajanje politik in ukrepov na področjih energetike in podnebja ima učinek na okolje. Zato bi morale države članice javnosti zagotoviti čimprejšnje in učinkovite možnosti dejavnega sodelovanja in posvetovanja o pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij, po potrebi v skladu z določbami Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Konvencije Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo z dne 25. junija 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah („Aarhuška konvencija“). Države članice bi morale tudi zagotoviti vključitev socialnih partnerjev, lokalnih organov in vseh ustreznih deležnikov iz zgodnejših faz načrtovanja in poročanja v pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in dolgoročnih strategij.
__________________
__________________
24 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
24 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Regionalno sodelovanje je ključnega pomena za zagotovitev dejanske uresničitve ciljev energetske unije. Države članice bi morale dobiti možnost predložitve pripomb na načrte drugih držav članic, preden se ti dokončajo, da se preprečijo nedoslednosti in morebitni negativni učinki na druge države članice ter zagotovi, da se skupni cilji uresničujejo s skupnimi prizadevanji. Regionalno sodelovanje bi pri pripravi in dokončanju nacionalnih načrtov ter naknadnem izvajanju nacionalnih načrtov moralo biti bistveno za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ukrepov ter za spodbujanje povezovanja trgov in energetske varnosti.
(21)  Makroregionalno in regionalno sodelovanje je za države članice idealno za skupno izvajanje nekaterih politik in ukrepov, s katerimi bi prispevali k stroškovno učinkovitemu doseganju skupnih ciljev. Komisija bi morala olajšati tovrstno sodelovanje med državami članicami. Države članice bi morale dobiti tudi možnost predložitve pripomb na načrte drugih držav članic, preden se ti dokončajo, da se preprečijo nedoslednosti in morebitni negativni učinki na druge države članice ter zagotovi, da se skupni cilji uresničujejo s skupnimi prizadevanji. Makroregionalno in regionalno sodelovanje pri pripravi in dokončanju nacionalnih načrtov ter naknadnem izvajanju nacionalnih načrtov bi moralo biti bistveno za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ukrepov ter za spodbujanje povezovanja trgov in energetske varnosti.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Nacionalni načrti bi morali biti stabilni, da se zagotovijo preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter s tem varnost za vlagatelje. V desetletnem obdobju, ki ga zajemajo nacionalni načrti, bi bilo treba enkrat vendarle predvideti posodobitve teh načrtov, da se državam članicam omogoči prilagoditev na bistvene spreminjajoče se okoliščine. Države članice bi morale imeti možnost, da načrte, ki zajemajo obdobje od leta 2021 do leta 2030, posodobijo do 1. januarja 2024. Cilji in prispevki bi se morali spreminjati samo zato, da se odražajo povečane splošne ambicije, zlasti v zvezi s cilji za leto 2030 za področji energetike in podnebja. Kot del posodobitev bi si države članice morale prizadevati za blažitev morebitnih negativnih učinkov na okolje, ki se pokažejo v okviru celovitega poročanja.
(22)  Nacionalni načrti bi morali biti stabilni, da se zagotovijo preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter s tem varnost naložb. Redne predložitve teh načrtov za zaporedna desetletna obdobja bi državam članicam omogočile, da bi se prilagodile na bistvene spreminjajoče se okoliščine. Cilji bi se morali spreminjati samo zato, da bi odražali povečane splošne ambicije, zlasti v zvezi s cilji za področji energetike in podnebja. Kot del načrtov bi si države članice morale prizadevati za blažitev morebitnih negativnih učinkov na okolje, ki se pokažejo v okviru celovitega poročanja.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Stabilne dolgoročne strategije za nizke emisije so ključnega pomena, saj prispevajo k preobrazbi gospodarstva, delovnim mestom, rasti in uresničitvi širših ciljev trajnostnega razvoja ter omogočajo približevanje dolgoročnemu cilju, ki je določen s Pariškim sporazumom, na pošten in stroškovno učinkovit način. Poleg tega so pogodbenice Pariškega sporazuma pozvane, da do leta 2020 sporočijo svoje dolgoročne strategije za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov do sredine stoletja.
(23)  Stabilne dolgoročne podnebne in energetske strategije so ključnega pomena, saj prispevajo k preobrazbi gospodarstva, delovnim mestom, rasti in uresničitvi širših ciljev trajnostnega razvoja ter omogočajo približevanje dolgoročnemu cilju, ki je določen s Pariškim sporazumom, na pošten in stroškovno učinkovit način. Poleg tega so pogodbenice Pariškega sporazuma pozvane, da do leta 2020 sporočijo svoje dolgoročne strategije za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov do sredine stoletja.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Države članice bi morale razviti dolgoročne energetske in podnebne strategije za leto 2050 in naprej, v katerih bi opredelile spremembe v različnih sektorjih, ki bodo potrebne za prehod na sistem oskrbe z energijo iz obnovljivih virov in za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Te strategije bi morale biti skladne s pravičnim deležem Unije pri preostalem svetovnem ogljičnem proračunu in bi jih bilo treba oblikovati na odprt in pregleden način ter ob polnem sodelovanju ustreznih deležnikov. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti bi se morali opirati na dolgoročne podnebne in energetske strategije in bi morali biti skladni z njimi.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)  Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: sektor LULUCF) je zelo izpostavljen podnebnim spremembam in zelo občutljiv zanje. Obenem ima zelo velik potencial za zagotavljanje dolgoročnih podnebnih koristi ter lahko znatno prispeva k doseganju dolgoročnih evropskih in mednarodnih podnebnih ciljev. K blažitvi podnebnih sprememb lahko prispeva na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika pa tudi z zagotavljanjem biomaterialov, ki lahko nadomestijo fosilno ali ogljično intenzivne materiale. Da bi bili ukrepi, s katerimi naj bi predvsem povečali sekvestracijo ogljika, zares učinkoviti, so bistveni trajnostno gospodarjenje z viri ter dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika. Da bodo na dolgi rok mogoče trajnostne naložbe, so potrebne dolgoročne strategije.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 c (novo)
(23c)  Pri razvoju dodatnih elektroenergetskih povezav je treba opraviti popolno oceno stroškov in koristi, vključno z vsemi tehničnimi, socialno-ekonomskimi in okoljskimi vplivi, kot zahteva uredba TEN-E, in upoštevati pozitivne zunanje učinke elektroenergetske povezanosti, kot so vključevanje obnovljivih virov energije, zanesljiva oskrba z energijo in večja konkurenca na notranjem trgu.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Tako kot velja za načrtovanje, sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, ki so se izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni, vendar so bile te zahteve uvedene ob različnih trenutkih, kar je povzročilo prekrivanja ter nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik, kot so blažitve emisij toplogrednih plinov, energija iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in povezovanje trgov. Za vzpostavitev pravega ravnotežja med potrebo po zagotovitvi ustreznega spremljanja izvajanja nacionalnih načrtov in potrebo po zmanjšanju upravnega bremena bi države članice morale uvesti dveletna poročila o napredku pri izvajanju načrtov in drugih gibanjih v energetskem sistemu. Vendar bi določena poročila, zlasti v zvezi z zahtevami poročanja na področju podnebja, ki izhajajo iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja („UNFCCC“) in uredb Unije, bila še vedno potrebna na letni ravni.
(24)  Tako kot velja za načrtovanje, sektorska zakonodaja Unije na področju energetike in podnebja določa zahteve v zvezi s poročanjem, od katerih so se poleg reform trga mnoge izkazale kot uporabna orodja za uvajanje sprememb na nacionalni ravni, vendar so bile te zahteve uvedene ob različnih trenutkih, kar je povzročilo prekrivanja ter stroškovno neučinkovitost, pa tudi nezadostno upoštevanje sinergij in medsebojnih vplivov med področji politik, kot so blažitve emisij toplogrednih plinov, energija iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in povezovanje trgov. Za vzpostavitev pravega ravnotežja med potrebo po zagotovitvi ustreznega spremljanja izvajanja nacionalnih načrtov in potrebo po zmanjšanju upravne zapletenosti bi države članice morale uvesti dveletna poročila o napredku pri izvajanju načrtov in drugih gibanjih v energetskem sistemu. Vendar bi določena poročila, zlasti v zvezi z zahtevami poročanja na področju podnebja, ki izhajajo iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja („UNFCCC“) in uredb Unije, bila še vedno potrebna na letni ravni.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Iz celovitih poročil držav članic o napredku bi morali biti razvidni sestavni deli, določeni v predlogi za nacionalne načrte. Predloga za celovita poročila o napredku bi morala biti podrobno določena v naknadnem izvedbenem aktu ozirom aktih ob upoštevanju njihove tehnične narave in dejstva, da je treba prva poročila o napredku predložiti leta 2021. Poročila o napredku bi bilo treba pripravljati, da se zagotovi preglednost v odnosu do Unije, drugih držav članic in akterjev na trgu, vključno s porabniki. Obsegati bi morala vseh pet razsežnosti energetske unije in v prvem obdobju hkrati nameniti pozornost področjem, ki jih zajema okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.
(25)  Iz celovitih poročil držav članic o napredku bi morali biti razvidni sestavni deli, določeni v predlogi za nacionalne načrte. Predloga za celovita poročila o napredku bi morala biti podrobno določena v naknadnem izvedbenem aktu ozirom aktih ob upoštevanju njihove tehnične narave in dejstva, da je treba prva poročila o napredku predložiti leta 2021. Poročila o napredku bi bilo treba pripravljati, da se zagotovi preglednost v odnosu do Unije, drugih držav članic, regionalnih in lokalnih organov, akterjev na trgu, vključno z odjemalci, ter drugih deležnikov in širše javnosti. Obsegati bi morala vseh pet razsežnosti energetske unije in v prvem obdobju hkrati nameniti pozornost področjem, ki jih zajema okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Izkušnje z izvajanjem Uredbe (EU) št. 525/2013 so razkrile pomen preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti informacij. Na podlagi teh izkušenj bi ta uredba morala zagotavljati, da je poročanje držav članic o njihovih politikah in ukrepih ter napovedih ključni sestavni del poročil o napredku. Informacije v navedenih poročilih bi morale biti nujne za izkazovanje pravočasnega izvajanja zavez na podlagi Uredbe [ ] [ESR]. Upravljanje in stalno izboljševanje sistemov na ravni Unije in držav članic bi morala skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno prispevati k stalnemu izboljševanju informacij, potrebnih za spremljanje napredka v zvezi z razsežnostjo razogljičenja.
(28)  Izkušnje z izvajanjem Uredbe (EU) št. 525/2013 so razkrile pomen preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti informacij. Na podlagi teh izkušenj bi ta uredba morala zagotavljati, da države članice uporabljajo verodostojne in dosledne podatke in predpostavke v vseh petih razsežnostih, objavljajo podatke, ki se uporabljajo pri pripravi scenarijev in modeliranju ter poročajo o svojih politikah, ukrepih in napovedih kot ključni sestavni del poročil o napredku. Informacije v navedenih poročilih bi morale biti nujne za izkazovanje pravočasnega izvajanja zavez na podlagi Uredbe [ ] [ESR]. Upravljanje in stalno izboljševanje sistemov na ravni Unije in držav članic bi morala skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno prispevati k stalnemu izboljševanju informacij, potrebnih za spremljanje napredka v zvezi z razsežnostjo razogljičenja.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za omejitev upravnega bremena za države članice in Komisijo bi slednja morala vzpostaviti spletno platformo za poročanje, ki bi olajšala komunikacijo in spodbujala sodelovanje. To bi moralo zagotoviti pravočasno oddajo poročil in omogočilo boljšo preglednost nacionalnega poročanja. Platforma za elektronsko poročanje bi morala dopolnjevati obstoječe procese poročanja, podatkovne zbirke in e-orodja, na primer tista, ki jih uporabljajo Evropska agencija za okolje (EEA), Eurostat (ESTAT), Skupno raziskovalno središče (JRC), ter spoznanja, pridobljena s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga je vzpostavila Evropska unija (EMAS), ter temeljiti na njih in jih izkoriščati.
(30)  Da bi povečali preglednost pri oblikovanju energetske in podnebne politike ter omejili upravno zapletenost za države članice in Komisijo, bi slednja morala vzpostaviti javno spletno platformo, ki bi olajšala javni dostop do informacij, komunikacijo med Komisijo in državami članicami ter sodelovanje med državami članicami. To bi moralo zagotoviti pravočasno oddajo poročil in omogočilo boljšo preglednost nacionalnega poročanja. Elektronska platforma bi morala dopolnjevati obstoječe procese poročanja, podatkovne zbirke in e-orodja, na primer tista, ki jih uporabljajo Evropska agencija za okolje (EEA), Eurostat (ESTAT), Skupno raziskovalno središče (JRC), ter spoznanja, pridobljena s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga je vzpostavila Evropska unija (EMAS), ter temeljiti na njih in jih izkoriščati.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Glede podatkov, ki jih je treba Komisiji posredovati v okviru nacionalnega načrtovanja in poročanja, informacije držav članic ne bi smele podvajati podatkov in statistike, ki so že na razpolago prek Eurostata na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta27 v enaki obliki, kot jo določa obveznost načrtovanja in poročanja iz te uredbe ter so še vedno na voljo pri Eurostatu v enakih vrednostih. Kjer je mogoče in primerno z vidika pravočasnosti, bi morali poročani podatki in projekcije v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih temeljiti na podatkih Eurostata in metodologiji, ki se uporablja za poročanje evropske statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009, in biti z njimi skladni.
(31)  Da bi preprečili zapoznelo ukrepanje na ravni Unije, bi morala Komisija uporabiti letne ocene emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ki jih je pripravila Evropska agencija za okolje, da bi ocenila napredek pri uresničevanju ciljev za leto 2030. Glede podatkov, ki jih je treba Komisiji posredovati v okviru nacionalnega načrtovanja in poročanja, informacije držav članic ne bi smele podvajati podatkov in statistike, ki so že na razpolago prek Eurostata na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta27 v enaki obliki, kot jo določa obveznost načrtovanja in poročanja iz te uredbe ter so še vedno na voljo pri Eurostatu v enakih vrednostih. Kjer je mogoče in primerno z vidika pravočasnosti, bi morali poročani podatki in projekcije v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih temeljiti na podatkih Eurostata in metodologiji, ki se uporablja za poročanje evropske statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009, in biti z njimi skladni.
__________________
__________________
27 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
27 Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Komisija bo morala nujno oceniti nacionalne načrte in glede na poročila o napredku tudi njihovo izvajanje z vidika skupnega uresničevanja ciljev strategije za energetsko unijo. Za prvo desetletno obdobje to zadeva zlasti uresničevanje ciljev za leto 2030 na ravni Unije za področji energetike in podnebja ter nacionalnih prispevkov k tem ciljem. Takšno ocenjevanje bi bilo treba izvesti vsaki dve leti, enkrat letno pa samo po potrebi, in moralo bi biti konsolidirano v sporočilih Komisije o stanju energetske unije.
(32)  Komisija bo morala s poročili o napredku nujno oceniti osnutke nacionalnih načrtov in izvajanje priglašenih nacionalnih načrtov z vidika skupnega uresničevanja ciljev petih razsežnosti strategije za energetsko unijo, zlasti z vidika oblikovanja v celoti delujoče in trdne energetske unije. To velja zlasti za cilje za leto 2030 na ravni Unije za področji energetike in podnebja za prvo desetletno obdobje. Takšno ocenjevanje bi bilo treba izvesti vsaki dve leti, enkrat letno pa samo po potrebi, in moralo bi biti konsolidirano v sporočilih Komisije o stanju energetske unije.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Letalstvo vpliva na globalno podnebje z izpusti CO2, pa tudi z drugimi emisijami, vključno z emisijami dušikovih oksidov in mehanizmi, kot so krepitev cirusov. Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov je v Uredbi (EU) št. 525/2013 že predvidena posodobljena ocena vplivov letalstva, ki niso povezani s CO2, na globalno podnebje. Pri tem uporabljeno modeliranje bi bilo treba prilagoditi znanstvenemu napredku. Komisija bi lahko na podlagi svojih ocen takšnih vplivov razmislila o ustreznih možnostih politike za njihovo obravnavanje.
(33)  Letalstvo vpliva na globalno podnebje z izpusti CO2, pa tudi z drugimi emisijami, vključno z emisijami dušikovih oksidov in mehanizmi, kot so krepitev cirusov. Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov je v Uredbi (EU) št. 525/2013 že predvidena posodobljena ocena vplivov letalstva, ki niso povezani s CO2, na globalno podnebje. Pri tem uporabljeno modeliranje bi bilo treba prilagoditi znanstvenemu napredku. Komisija bi morala na podlagi svojih ocen takšnih vplivov do 1. marca 2020 razmisliti o ustreznih možnostih politike za njihovo obravnavanje ter po potrebi predložiti zakonodajni predlog.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  V skladu z veljavnimi smernicami UNFCCC za poročanje o emisijah toplogrednih plinov izračun emisij metana in poročanje o njih temeljita na potencialu globalnega segrevanja v obdobju 100 let. Zaradi visokega potenciala globalnega segrevanja in razmeroma kratke razpolovne dobe metana v atmosferi, kar znatno vpliva na podnebje na kratek in srednji rok, bi morala Komisija preučiti, kako bi sprejetje 20-letnega obdobja za metan vplivalo na politike in ukrepe. Komisija bi morala na podlagi svoje analize razmisliti o ustreznih možnostih politike za hitro obravnavanje emisij metana na podlagi strategije Unije za metan, pri tem pa prednostno obravnavati emisije metana, povezane z energijo in odpadki.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Med Komisijo in državami članicami bi se moral odvijati stalen dialog, kar bi pomagalo zagotoviti skladnost med nacionalnimi politikami in politikami Unije ter cilji energetske unije. Komisija bi po potrebi morala izdati priporočila državam članicam, tudi o stopnji ambicioznosti osnutkov nacionalnih načrtov, o naknadnem izvajanju politik in ukrepov priglašenih nacionalnih načrtov ter o drugih nacionalnih politikah in ukrepih, ki so pomembni za izvajanje energetske unije. Države članice bi morale taka priporočila čim bolj upoštevati in v naknadnih poročilih o napredku pojasniti, kako so jih izvedle.
(34)  Med Komisijo in državami članicami ter po potrebi med državami članicami bi moral potekati stalen dialog, kar bi pomagalo zagotoviti skladnost med nacionalnimi politikami in politikami Unije ter cilji energetske unije. Komisija bi po potrebi morala izdati priporočila državam članicam, tudi o stopnji ambicioznosti osnutkov nacionalnih načrtov, o naknadnem izvajanju politik in ukrepov priglašenih nacionalnih načrtov ter o drugih nacionalnih politikah in ukrepih, ki so pomembni za izvajanje energetske unije. Države članice bi morale taka priporočila upoštevati in v naknadnih poročilih o napredku pojasniti, kako so jih izvedle.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Če ambicioznost celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali njihovih posodobitev ne bi zadoščala za skupno uresničitev ciljev energetske unije in v prvem obdobju zlasti ciljev za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, bi morala Komisija sprejeti ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila skupno uresničitev teh ciljev (tako bi zapolnila morebitno ˶vrzel v prizadevanjih˝). Če napredek, ki ga doseže Unija na poti uresničevanja teh ciljev, ne bi zadoščal za njihovo realizacijo, bi morala Komisija poleg izdaje priporočil sprejeti ukrepe na ravni Unije ali pa bi države članice morale sprejeti dodatne ukrepe, da se zagotovi uresničitev teh ciljev (tako bi se zapolnila morebitna „vrzel v realizaciji“). Taki ukrepi bi morali upoštevati prvotne visoko zastavljene prispevke držav članic k ciljem za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost v skupnih prizadevanjih za uresničitev skupnih ciljev. Taki ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov lahko vključujejo tudi finančne prispevke držav članic za finančno platformo, ki jo upravlja Komisija in bi se uporabila za prispevanje projektom na področju energije iz obnovljivih virov v celotni Uniji. Nacionalni cilji držav članic za energijo iz obnovljivih virov za leto 2020 bi se morali uporabiti kot izhodiščni deleži energije iz obnovljivih virov od leta 2021 naprej. Na področju energijske učinkovitosti je lahko cilj dodatnih ukrepov zlasti izboljšanje energijske učinkovitosti izdelkov, stavb in prometa.
(35)  Če ambicioznost ter cilji, politike in ukrepi, opisani v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ne bi zadoščali za skupno uresničitev ciljev energetske unije in v prvem obdobju zlasti ciljev za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, bi morala Komisija sprejeti ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila skupno uresničitev teh ciljev, države članice pa bi morale navzgor prilagoditi svoje nacionalne cilje na področju obnovljivih virov energije do 31. decembra 2020 (tako bi zapolnili morebitno „vrzel v prizadevanjih“). Če napredek, ki ga doseže Unija na poti uresničevanja teh ciljev, ne bi zadoščal za njihovo realizacijo, bi morala Komisija poleg izdaje priporočil sprejeti ukrepe na ravni Unije, da se zagotovi uresničitev teh ciljev (tako bi se zapolnila morebitna „vrzel v realizaciji“). Taki ukrepi bi morali upoštevati prvotna ambiciozna prizadevanja držav članic k ciljem za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost v skupnih prizadevanjih za uresničitev skupnih ciljev. Taki ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov lahko vključujejo tudi prostovoljne finančne prispevke držav članic za finančno platformo, ki jo upravlja Komisija in bi se uporabila za prispevanje projektom na področju energije iz obnovljivih virov v celotni Uniji, vključno s tistimi v interesu energetske unije. Nacionalni cilji držav članic za energijo iz obnovljivih virov za leto 2020 bi se morali uporabiti kot izhodiščni deleži energije iz obnovljivih virov od leta 2021 naprej in bi jih bilo treba ohraniti med celotnim obdobjem. Na področju energijske učinkovitosti je lahko cilj dodatnih ukrepov zlasti izboljšanje energijske učinkovitosti izdelkov, stavb in prometa.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Države članice in Komisija bi morale zagotoviti tesno sodelovanje v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na izvajanje energetske unije in te uredbe, ob tesnem sodelovanju Evropskega parlamenta. Komisija bi morala ustrezno pomagati državam članicam pri izvajanju te uredbe, zlasti v povezavi s sprejetjem nacionalnih načrtov in s tem povezano krepitvijo zmogljivosti.
(38)  Države članice in Komisija bi morale zagotoviti tesno sodelovanje v zvezi z vsemi zadevami, ki se nanašajo na izvajanje energetske unije in te uredbe, ob tesnem sodelovanju Evropskega parlamenta. Komisija bi morala pomagati državam članicam pri izvajanju te uredbe, zlasti v povezavi s sprejetjem, izvajanjem in spremljanjem celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter dolgoročne podnebne in energetske strategije in s tem povezane krepitve zmogljivosti, pri čemer naj uporabi notranje vire Evropske agencije za okolje in Skupnega raziskovalnega središča, notranje zmogljivosti modeliranja ter po potrebi zunanje strokovno znanje in izkušnje.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)  Ta uredba vsebuje določbe v zvezi z obravnavanjem energetske učinkovitosti kot infrastrukturne prednostne naloge in priznava, da ustreza opredelitvi infrastrukture, ki jo uporabljajo Mednarodni denarni sklad in druge ekonomske institucije, in s katerimi energetska učinkovitost postaja bistveni element in prednostna naloga v prihodnjih naložbenih odločitvah glede energetske infrastrukture Unije1a.
__________________
1a Poročilo Evropskega parlamenta z dne 2. junija 2016 o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) – (2015/2232(INI)).
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Komisiji bi moral v okviru izvajanja njenih nalog na podlagi te uredbe pri pripravi izvedbenih aktov pomagati odbor za energetsko unijo. Ta bi moral nadomestiti Odbor za podnebne spremembe in po potrebi druge odbore ter prevzeti njihove naloge.
(43)  Komisiji bi moral v okviru izvajanja njenih nalog na podlagi te uredbe pri pripravi izvedbenih aktov pomagati odbor za energetsko unijo in podnebje. Kar zadeva vprašanja o izvajanju posebnih določb v zvezi s podnebjem bi moral Komisiji pomagati Odbor za podnebne spremembe, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 525/2013.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)  Komisija bi morala v okviru priprav na prihodnji pregled te uredbe in v okviru strategije Unije za kibernetsko varnost v tesnem sodelovanju z državami članicami oceniti, ali bi bilo treba uvesti dodatne enotne zahteve glede načrtovanja in poročanja o prizadevanjih držav članic za izboljšanje zaščite kritične infrastrukture energetskega sistema Unije pred vsemi oblikami kibernetskih groženj, zlasti z vidika vse večjega števila potencialno kritičnih kibernetskih napadov v zadnjih desetih letih, da bi zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo v vseh okoliščinah. Vendar boljše usklajevanje znotraj Unije ne bi smelo posegati v interese nacionalne varnosti držav članic z razkritjem občutljivih informacij.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 1
Člen 1
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Vsebina in področje uporabe
1.  Ta uredba vzpostavlja mehanizem upravljanja za:
1.  Ta uredba vzpostavlja mehanizem upravljanja za:
(-a)  izvajanje dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev obvez Unije glede emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom;
(a)  izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje od 2021 do 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev EU za leto 2030;
(a)  izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje od 2021 do 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;
(aa)  vzpostavljanje partnerstev in sodelovanj med državami članicami na makroregionalni in regionalni ravni, zasnovanih za izpolnjevanje ciljev in zavez energetske unije;
(b)  zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije in njenih držav članic sekretariatu UNFCCC in sekretariatu Pariškega sporazuma.
(b)  zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti, točnosti, doslednosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije in njenih držav članic sekretariatu UNFCCC in sekretariatu Pariškega sporazuma;
(ba)  prispevanje k večji regulativni varnosti in varnosti za vlagatelje ter pomoč pri celovitem izkoriščanju priložnosti za gospodarski razvoj, spodbujanje naložb, ustvarjanje delovnih mest ter socialno kohezijo;
(bc)  podpiranje pravičnega prehoda za državljane in regije, na katere bi prehod na nizkoogljično gospodarstvo lahko imel negativen vpliv.
Mehanizem upravljanja temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki obsegajo desetletna obdobja z začetkom od 2021 do 2030, ki ustrezajo celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim poročilom o napredku držav članic in ureditvam za celostno spremljanje s strani Evropske komisije. Opredeljuje strukturiran, iterativen proces med Komisijo in državami članicami z vidika dokončanja nacionalnih načrtov in njihovega poznejšega izvajanja, vključno z upoštevanjem regionalnega sodelovanja ter ustreznega ukrepanja Komisije.
Mehanizem upravljanja temelji na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki obsegajo desetletna obdobja z začetkom od 2021 do 2030, ki ustrezajo celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim poročilom o napredku držav članic in ureditvam za celostno spremljanje s strani Evropske komisije. Opredeljuje strukturiran, pregleden in iterativen proces med Komisijo in državami članicami, ki zagotavlja polno sodelovanje splošne javnosti in lokalnih organov z vidika dokončanja nacionalnih načrtov in njihovega poznejšega izvajanja, vključno z upoštevanjem makroregionalnega in regionalnega sodelovanja ter ustreznega ukrepanja Komisije.
2.  Ta uredba se uporablja za naslednjih pet razsežnosti energetske unije:
2.  Ta uredba se uporablja za naslednjih pet razsežnosti energetske unije:
(a)  energetsko varnost,
(a)  energetsko varnost,
(b)  trg energije,
(b)  notranji trg energije;
(c)  energijsko učinkovitost,
(c)  energijsko učinkovitost,
(d)  razogljičenje ter
(d)  razogljičenje ter
(e)  raziskave, inovacije in konkurenčnost.
(e)  raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], Direktive 2010/31/EU in Direktive 2012/27/EU.
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], [prenovitev Direktive 2009/72/ES, kot je predlagano s COM(2016)XXXX], Direktive 2010/31/EU in Direktive 2012/27/EU.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 3
(3)  „sprejete politike in ukrepi“ pomenijo politike in ukrepe, za katere je na dan predložitve nacionalnega načrta ali poročila o napredku bila sprejeta uradna odločitev vlade in obstaja jasna zavezanost k začetku izvajanja;
(3)  „sprejete politike in ukrepi“ pomenijo politike in ukrepe, za katere je bila na dan predložitve nacionalnega načrta ali poročila o napredku sprejeta uradna odločitev osrednje ali podnacionalne vlade in obstaja jasna zavezanost k začetku izvajanja;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 9
(9)  „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomenijo zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, zavezujoči cilj na ravni Unije v obliki vsaj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030, cilj na ravni Unije v obliki vsaj 27-odstotnega izboljšanja energijske učinkovitosti v letu 2030, ki se pregleda do leta 2020 z vidika 30-odstotne ravni v EU, in cilj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2030 ali katere koli nadaljnje cilje v tem smislu, ki jih za leto 2030 sprejme Evropski svet ali Svet in Parlament;
črtano
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 11 a (novo)
(11a)  „zgodnja prizadevanja“ pomeni zgodnji napredek, ki ga država članica od leta 2021 doseže k njenemu zavezujočemu cilju glede energije iz obnovljivih virov, navedenemu v členu 3 [prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov], in zavezujočemu cilju za izboljšanje energetske učinkovitosti, kot je naveden v členu 1(1) in členu 3(4) Direktive 2012/27/EU;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka 17 a (novo)
(17a)  „energijska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri vseh odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije daje prednosti ukrepom za učinkovitejše povpraševanje in ponudbo energije, in sicer s stroškovno optimalni prihranki porabe končne energije, pobudami za prilagajanje odjema ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti
1.  Do 1. januarja 2019 in potem vsakih deset let vsaka država članica Komisiji priglasi celovit nacionalni energetski in podnebni načrt. Načrti vsebujejo elemente iz odstavka 2 in Priloge I. Prvi načrt obsega obdobje od 2021 do 2030. Naslednji načrti obsegajo desetletno obdobje, ki neposredno sledi koncu obdobja, zajetega v prejšnjem načrtu.
1.  Do 1. januarja 2019 in potem vsakih deset let vsaka država članica Komisiji priglasi celovit nacionalni energetski in podnebni načrt. Načrti vsebujejo elemente iz odstavka 2 in Priloge I. Prvi načrt obsega obdobje od 2021 do 2030. Naslednji načrti obsegajo desetletno obdobje, ki neposredno sledi koncu obdobja, zajetega v prejšnjem načrtu.
2.  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti so sestavljeni iz naslednjih glavnih oddelkov:
2.  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti so sestavljeni iz naslednjih glavnih oddelkov:
(a)  pregleda postopka, uporabljenega za oblikovanje celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je sestavljen iz povzetka, opisa posvetovanj in vključitvijo zainteresiranih strani ter rezultatov posvetovanj in regionalnega sodelovanja z drugimi državami članicami pri pripravi načrta;
(a)  pregleda postopka, uporabljenega za oblikovanje celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je sestavljen iz:
(1)   povzetka,
(2)   opisa posvetovanj z lokalnimi organi, civilno družbo, podjetji, socialnimi partnerji in državljani ter rezultatov teh posvetovanj,
(3)  opisa makroregionalnega in regionalnega sodelovanja z drugimi državami članicami pri pripravi načrta;
(b)  opisa nacionalnih ciljev in prispevkov za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije;
(b)  opisa nacionalnih ciljev in ciljev za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije;
(c)  opisa politik in ukrepov, predvidenih za doseganje ustreznih ciljev in prispevkov iz točke (b);
(c)  opisa načrtovanih politik, ukrepov in naložbenih strategij, predvidenih za doseganje ustreznih ciljev in ciljev iz točke (b);
(d)  opisa trenutnega stanja petih razsežnosti energetske unije, tudi v zvezi z energetskim sistemom ter emisijami toplogrednih plinov in odvzemov ter s projekcijami za cilje iz točke (b) z že obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) politikami in ukrepi;
(d)  opisa trenutnega stanja petih razsežnosti energetske unije, tudi v zvezi z energetskim sistemom ter emisijami toplogrednih plinov in odvzemi ter s projekcijami za cilje iz točke (b) z že obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) politikami in ukrepi, ter opisa regulativnih in neregulativnih ovir in preprek pri izpolnjevanju ciljev;
(e)  ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b);
(e)  ocene učinkov posameznih in skupnih načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz členov 1, 4, 13a in 14, ter učinkov na okolje, vključno s kakovostjo zraka in varstvom narave, na zdravje, makroekonomskih učinkov in socialnih učinkov;
(ea)   ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov na konkurenčnost, povezano s petimi razsežnostmi energetske unije;
(eb)  ocene morebitnih učinkov podnebnih sprememb v državi članici, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki, in strategij za odpornost za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb, kot so nacionalni načrti za prilagajanje;
(ec)  po razvoju naložbene strategije, ocene javnih in zasebnih naložb, potrebnih za izvajanje načrtovanih politik in ukrepov;
(f)  priloge, pripravljene v skladu z zahtevami in strukturo iz Priloge II k tej uredbi, kjer so predstavljene metodologije in ukrepi politike držav članic za izpolnjevanje zahtev glede prihrankov energije v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] in Prilogo V Direktive.
(f)  priloge, pripravljene v skladu z zahtevami in strukturo iz Priloge II k tej uredbi, kjer so predstavljene metodologije in ukrepi politike držav članic za izpolnjevanje zahtev glede prihrankov energije v skladu s členom 7 Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] in Prilogo V Direktive.
3.  Pri pripravi nacionalnih načrtov iz odstavka 1 države članice upoštevajo medsebojne povezave med petimi razsežnostmi energetske unije in za vseh pet razsežnosti dosledno uporabijo podatke in predpostavke, kadar je ustrezno.
3.  Pri pripravi nacionalnih načrtov iz odstavka 1 države članice:
(a)  omejijo upravno zapletenost in stroške za vse zadevne deležnike;
(b)   upoštevajo medsebojne povezave med petimi razsežnostmi energetske unije, zlasti načelo, da je energijska učinkovitost na prem mestu;
(c)   za vseh pet razsežnosti po potrebi uporabijo verodostojne in dosledne podatke in predpostavke ter objavijo podatke, ki se uporabljajo pri oblikovanju modelov;
(d)  zagotovijo skladnost s cilji iz člena 1 in nacionalnimi dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami, kot je določeno v členu 14;
(e)  ocenijo število energetsko revnih gospodinjstev in pri tem upoštevajo nujne domače energetske storitve, ki so potrebne za zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda v ustreznih nacionalnih okoliščinah, ter orišejo obstoječe in načrtovane politike in ukrepe za boj proti energetski revščini, vključno z ukrepi socialne politike in drugimi ustreznimi nacionalnimi programi.
Če je v kateri državi članici energetsko revnih znatno število gospodinjstev, kot je razvidno iz ocene na podlagi preverljivih podatkov ob uporabi kazalnikov geografske razpršenosti, bi morala v svoj načrt vključiti okvirni nacionalni cilj za zmanjšanje energijske revščine;
(f)  vključijo določbe, s katerimi bi preprečile, ublažile ali, če je projekt v javnem interesu in ni na voljo nadomestnih možnosti, izravnale vse škodljive okoljske vplive, ki postanejo očitni kot del celovitega poročanja na podlagi členov 15 do 22;
(g)  upoštevajo zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
3a.  Država članica zagotovi, da po prvih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih vsak naslednji načrt, priglašen Komisiji v skladu z odstavkom 1, spreminja njene nacionalne cilje, kot je navedeno v členu 4, da bi odražal večjo ambicioznost v primerjavi s ciljem iz predhodnega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
3b.  Države članice objavijo načrte, ki jih predložijo Komisiji v skladu s tem členom.
4.  Komisija je zaradi spremembe Priloge I pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da jo prilagodi spremembam okvira podnebne in energetske politike Unije, razvoju trga energije in novim zahtevam iz UNFCCC in Pariškega sporazuma.
4.  Komisija je zaradi spremembe Priloge I pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da jo prilagodi spremembam okvira podnebne in energetske politike Unije, razvoju trga energije in novim zahtevam iz UNFCCC in Pariškega sporazuma.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 4 – naslov
Nacionalni cilji in prispevki za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
Cilji za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih navedejo naslednje glavne cilje in prispevke, kot je določeno v oddelku A.2 Priloge I:
Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih navedejo naslednje glavne cilje, kot je določeno v oddelku A.2 Priloge I:
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 1 – točka ii a (novo)
(iia)  začrtane poteke, s katerimi namerava država članica ohraniti ali okrepiti odvzeme ogljika po ponorih v skladu z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami iz člena 14;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 1 – točka iii
iii.  kadar je ustrezno, druge nacionalne cilje, skladne z obstoječimi dolgoročnimi strategijami za nizke emisije;
iii.  druge nacionalne cilje, skladne s Pariškim sporazumom in dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i
i.  z vidika doseganja zavezujočega cilja Unije vsaj 27-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2030, kot je navedeno v členu 3 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767], prispevek k temu cilju v obliki deleža energije iz obnovljivih virov države članice v bruto porabi končne energije v letu 2030 z linearnim začrtanim potekom za navedeni prispevek od leta 2021;
i.  z vidika doseganja zavezujočega cilja Unije vsaj 35-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v letu 2030, kot je navedeno v členu 3 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagano s COM(2016)0767];
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i a (novo)
ia.   nacionalni cilj države članice za delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije v letu 2030, določen v skladu s členom 3 in Prilogo Ia k Direktivi (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagana v dokumentu COM(2016)0767], z začrtanim potekom, ki bi se postopno povečeval, tako da bi se energija iz obnovljivih virov redno uvajala od leta 2021 naprej, kot je določeno v Prilogi Ia k tej uredbi;
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i b (novo)
ib.   Začrtani potek iz odstavka ia:
(i)   se začne z deležem energije iz obnovljivih virov v letu 2020, kot je določeno v tretjem stolpcu tabele v delu A Priloge I k Direktivi (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je predlagana v dokumentu COM(2016)0767]. Če država preseže svoj zavezujoči nacionalni cilj za leto 2020, se lahko njen začrtani potek začne na ravni, doseženi v letu 2020;
(ii)   je sestavljen iz vsaj treh referenčnih točk, izračunanih kot povprečje v preteklih dveh ali treh letih, kot je določeno v Prilogi Ia;
(iii)   dosega vsaj nacionalni cilj za leto 2030;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i c (novo)
ic.  začrtani potek države članice iz točk ia in ib skupaj prispeva k zavezujočemu linearnemu poteku Unije in dosega zavezujoči cilj Unije vsaj 35 % energije iz obnovljivih virov v bruto porabi energije v letu 2030;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka i d (novo)
id.  začrtani potek za državo članico za skupni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije od leta 2031 je skladen z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami.
Spremembi 69 in 287
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka ii
ii.  začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od 2021 do 2030 za sektorje ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa;
ii.  okvirni začrtani potek za državo članico za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od 2021 do 2030 za sektorje ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa;
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka iii
iii.  začrtani potek na tehnologijo za obnovljive vire, ki jo država članica namerava uporabiti za uresničevanje začrtanega poteka v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v celoti in v sektorjih od 2021 do 2030, vključno s skupno pričakovano bruto porabo končne energije na tehnologijo in sektor v Mtoe in skupnimi načrtovanimi nameščenimi zmogljivostmi na tehnologijo in sektor v MW;
iii.  okvirni začrtani potek na tehnologijo za obnovljive vire, ki jo država članica namerava uporabiti za uresničevanje začrtanega poteka v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v celoti in v sektorjih od 2021 do 2030, vključno s skupno pričakovano bruto porabo končne energije na tehnologijo in sektor v Mtoe in skupnimi načrtovanimi nameščenimi zmogljivostmi na tehnologijo in sektor, vključno z novimi zmogljivostmi, v MW;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 2 – točka iii a (novo)
iiia. delež, cilje in začrtani potek države članice glede energije iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, in proizvajalci-odjemalci od leta 2021 do leta 2030, vključno s pričakovano končno bruto porabo energije v Mtoe;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 1
(1)  okvirni nacionalni prispevek k energijski učinkovitosti za doseganje zavezujočega 30-odstotnega cilja energijske učinkovitosti Unije do leta 2030, kot je navedeno v členu 1(1) in členu 3(4) Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], na osnovi porabe primarne ali končne energije, prihrankov primarne ali končne energije ali energijske intenzivnosti.
(1)  zavezujoči nacionalni cilj energijske učinkovitosti za doseganje zavezujočega 40-odstotnega cilja energijske učinkovitosti Unije do leta 2030, kot je navedeno v členu 1(1) in členu 3(4) Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], na osnovi porabe primarne ali končne energije, prihrankov primarne ali končne energije ali energijske intenzivnosti, z linearnim začrtanim potekom za ta cilj od leta 2021 naprej;
Države članice izrazijo svoj prispevek v obliki absolutne ravni porabe primarne energije in porabe končne energije v letih 2020 in 2030 z linearnim začrtanim potekom za navedeni prispevek od leta 2021. Pojasnijo svojo temeljno metodologijo in uporabljene pretvorbene faktorje;
Države članice izrazijo svoje cilje energijske učinkovitosti v obliki absolutne ravni porabe primarne energije in porabe končne energije v letih 2020 in 2030. Pojasnijo svojo temeljno metodologijo in uporabljene pretvorbene faktorje v skladu s prilogama IV in V k ... [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761].
Začrtani potek iz prvega pododstavka je sestavljen iz dveletnih vmesnih ciljev, z začetkom leta 2022 in nato vsaki dve leti;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 2
(2)  kumulativne prihranke energije, ki se bodo dosegli v obdobju 2021–2030 iz člena 7 o sistemih obveznosti energijske učinkovitosti Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
(2)  kumulativne dodatne prihranke energije, ki se bodo dosegli v obdobju 2021–2030 iz člena 7 o sistemih obveznosti energijske učinkovitosti Direktive 2012/27/EU in pozneje [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 3
(3)  cilje dolgoročne prenove nacionalnega fonda stanovanjskih in poslovnih stavb (javnih in zasebnih);
(3)  na podlagi analize obstoječega stavbnega fonda, mejnike za leti 2030 in 2040 za dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, tako javnih kot zasebnih, za merjenje napredka pri doseganju cilja za leto 2050 v skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU [kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0765];
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 3 a (novo)
(3a)  načrtovane politike in ukrepe ter napredek v smeri preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v energetsko zelo učinkovit in brezogljičen stavbni fond, vključno z dokazi podprto oceno pričakovanega prihranka energije in širših koristi, ki se bodo dosegli od leta 2020 do leta 2030;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 4
(4)  skupno tlorisno površino, ki se bo prenovila, ali enakovredne letne prihranke energije, ki se bodo dosegli od 2020 do 2030 iz člena 5 Direktive 2012/27/EU o obnovi stavb osrednje vlade;
(4)  skupno tlorisno površino, ki se bo prenovila, in ustrezne prihranke energije, dosežene s prenovo, ali enakovredne letne prihranke energije, ki izhajajo iz alternativnega pristopa in ki se bodo dosegli od 2020 do 2030 v skladu s členom 5 Direktive 2012/27/EU [kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 4 a (novo)
(4a)  ugotovljeni potencial za prihranke energije pri ogrevanju in hlajenju, vključno z rezultati celovite ocene potenciala za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitega ter inovativnega daljinskega ogrevanja in hlajenja;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 5
(5)  druge nacionalne cilje energijske učinkovitosti, vključno z dolgoročnimi cilji ali strategijami in sektorskimi cilji na področjih, kot so promet, ogrevanje in hlajenje;
(5)  druge nacionalne cilje energijske učinkovitosti, vključno z dolgoročnimi cilji ali strategijami in sektorskimi cilji na področjih, kot so promet, predelovalna industrija ter voda in odpadna voda ali iz politik spajanja sektorjev; kot tudi učinkovitost v drugih sektorjih z visoko stopnjo potenciala za energijsko učinkovitost v celotni energetski verigi od primarne energije do končnih uporabnikov, kot so podatkovni centri;
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka 1
(1)  nacionalne cilje v zvezi s povečanjem diverzifikacije virov energije in oskrbe iz tretjih držav;
(1)  nacionalne cilje v zvezi s povečanjem diverzifikacije virov energije in oskrbe iz tretjih držav za namene povečanja trdnosti makroregionalnih, regionalnih in nacionalnih energetskih sistemov;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka 2
(2)  nacionalne cilje v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav;
(2)  nacionalne cilje v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, za namen povečanja odpornosti makroregionalnih, nacionalnih in regionalnih energetskih sistemov;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c – točka 4
(4)  nacionalne cilje v zvezi z uvedbo domačih virov energije (zlasti obnovljivih virov energije);
(4)  nacionalne cilje v zvezi s povečanjem prožnosti nacionalnega energetskega sistema, zlasti z uvedbo ukrepov za energijsko učinkovitost, domačih in regionalnih obnovljivih virov energije, prilagajanja odjema in skladiščenja;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 1
(1)  raven čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 ob upoštevanju cilja vsaj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti za leto 2030. Države članice pojasnijo uporabljeno temeljno metodologijo;
(1)  raven čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 ob upoštevanju okvirnega cilja vsaj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti za leto 2030, pri čemer se upošteva cilj 10-odstotne medsebojne povezanosti do leta 2020, razmere in potencial na nacionalnih in regionalnih trgih, vse vidike analiz stroškov in koristi, dejansko raven izvajanja projektov v skupnem interesu ter ukrepe za povečanje zmogljivosti, na voljo za trgovanje, v obstoječih medsebojnih povezavah; Države članice pojasnijo uporabljeno temeljno metodologijo, pri čemer upoštevajo metodologijo, ki jo predlaga Komisija;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 2
(2)  ključne nacionalne cilje za infrastrukturo za prenos električne energije in plina, ki so potrebni za uresničevanja ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti strategije za energetsko unijo;
(2)  ključne nacionalne cilje za infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energije in plina ter njeno posodobitev, ki so potrebni za uresničevanje ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti strategije za energetsko unijo. Za vsak načrtovan večji infrastrukturni projekt, predhodno oceno njegove združljivosti z energetsko unijo s prispevki za pet razsežnosti energetske unije, zlasti glede zanesljivosti oskrbe in konkurence;
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 3
(3)  nacionalne cilje v zvezi z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot je povezovanje in spajanje trgov, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči;
(3)  nacionalne cilje v zvezi z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot so povečanje prilagodljivosti sistema, predvsem z odpravo ovir za prosto oblikovanje cen, povezovanje in spajanje trgov, pametna omrežja, združevanje, prilagajanje odjema, skladiščenje, razpršena proizvodnja, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa, cenovni signali v realnem času, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b – točka 3 a (novo)
(3a)  nacionalne cilje glede nediskriminatornega deleža energije iz obnovljivih virov, prilagajanja odjema in skladiščenja, tudi z združevanjem na vseh energetskih trgih ter s časovnim okvirom, kdaj bi bilo cilje treba doseči;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 3 b (novo)
(3b)  nacionalne cilje glede zagotavljanja, da so odjemalci udeleženi v energetskem sistemu ter da imajo korist od lastne proizvodnje in novih tehnologij, tudi pametnih števcev;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d – točka 4
(4)  nacionalne cilje v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema kot tudi prožnosti energetskega sistema v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi bilo cilje treba doseči;
(4)  nacionalne cilje v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema, ob zagotavljanju, da se mehanizmi zmogljivosti ne uporabljajo, oziroma da je v primerih, ko se ti mehanizmi uporabljajo zaradi zanesljivosti oskrbe, njihova uporaba čim bolj omejena, vključno s časovnim okvirom, kdaj bi bilo cilje treba doseči;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka 1
(1)  nacionalne cilje in cilje financiranja za javne in zasebne raziskave ter inovacije v zvezi z energetsko unijo; po potrebi vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči. Takšni cilji bi morali biti skladni s cilji iz strategije za energetsko unijo in načrta SET.
(1)  nacionalne cilje in cilje financiranja za javno podporo za raziskave ter inovacije v zvezi z energetsko unijo in njenim pričakovanim učinkom vzvoda na zasebne raziskave; po potrebi vključno s časovnim okvirom, kdaj bi cilje bilo treba doseči. Takšni cilji bi morali biti skladni s cilji iz strategije za energetsko unijo in načrta SET.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka 2
(2)  nacionalni cilji za leto 2050 za uvedbo nizkoogljičnih tehnologij;
(2)  nacionalni cilji za leto 2050 v zvezi s spodbujanjem trajnostnih tehnologij;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e – točka 3
(3)  nacionalni cilji v zvezi s konkurenčnostjo.
črtano
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 5 – naslov
Postopek držav članic za določitev prispevkov na področju energije iz obnovljivih virov
Postopek držav članic za določitev cilja na področju energije iz obnovljivih virov
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Pri določanju svojih prispevkov za svoje deleže energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije v letu 2030 in zadnjem letu iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(a)(2)(i), države članice upoštevajo naslednje:
1.  Pri določanju svojega cilja za svoje deleže energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije v letu 2030 in zadnjem letu iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(a)(2)(i), države članice upoštevajo naslednje:
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d – točka i
(i)  pravična porazdelitev uvedbe v celotni Evropski uniji;
(i)  pravična in stroškovno učinkovita porazdelitev uvedbe v celotni Evropski uniji;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  osnovni delež energije iz obnovljivih virov v svoji bruto porabi končne energije, kot je določeno v členu 3(3) Direktive (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES];
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Države članice skupaj zagotovijo, da vsota njihovih prispevkov znaša vsaj 27 % energije, proizvedene iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije na ravni Unije do leta 2030.
2.  Države članice skupaj zagotovijo, da se njihovi cilji do leta 2030 seštevajo tako, da bo v linearno začrtanem poteku delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije na ravni Unije znašal vsaj 35 %.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 6 – naslov
Postopek držav članic za določitev prispevkov na področju energijske učinkovitosti
Postopek držav članic za določitev zavezujočega cilja na področju energijske učinkovitosti
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pri določanju svojih okvirnih nacionalnih prispevkov k energijski učinkovitosti za leto 2030 in zadnje leto iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(b)(1), države članice zagotovijo, da:
1.  Pri določanju svojega zavezujočega nacionalnega cilja glede energijske učinkovitosti za leto 2030 in zadnje leto iz obdobja, zajetega v poznejših nacionalnih načrtih, na podlagi člena 4(b)(1), države članice zagotovijo, da:
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  poraba energije Unije v letu 2020 ne presega 1 483 Mtoe primarne energije in 1 086 Mtoe končne energije, v letu 2030 pa ne presega 1 321 Mtoe primarne energije in 987 Mtoe končne energije za prvo desetletno obdobje;
(a)  poraba energije Unije v letu 2020 ne presega 1 483 Mtoe primarne energije in 1 086 Mtoe končne energije, v letu 2030 pa ne presega 1 132 Mtoe primarne energije in 849 Mtoe končne energije za prvo desetletno obdobje;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Pri določanju prispevkov iz odstavka 1 države članice lahko upoštevajo okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne in končne energije, kot so:
2.  Pri določanju cilja iz odstavka 1 države članice lahko upoštevajo okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne in končne energije, kot so:
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Nacionalne politike in ukrepi za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
Nacionalne politike, ukrepi in naložbene strategije za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije
Države članice v skladu s Prilogo I v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opišejo glavne obstoječe (izvedene in sprejete) ter načrtovane politike in ukrepe, zlasti za dosego ciljev iz nacionalnih načrtov, vključno z ukrepi za zagotovitev regionalnega sodelovanja in ustreznega financiranja na nacionalni ter regionalni ravni.
Države članice v skladu s Prilogo I v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opišejo glavne obstoječe (izvedene in sprejete) ter načrtovane politike in ukrepe, zlasti za dosego ciljev iz nacionalnih načrtov, vključno z ukrepi za zagotovitev regionalnega sodelovanja in ustreznega financiranja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uporabo programov in instrumentov Unije.
Opisu osrednjih obstoječih in načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz nacionalnih načrtov se priloži splošni pregled naložb, potrebnih za uresničitev teh ciljev.
Države članice energetsko učinkovitost obravnavajo kot prednostno nalogo na področju infrastrukture. Programe energetske učinkovitosti vključijo v načrtovanje infrastrukture, obnovo stavb pa uvrstijo med prednostne naložbe.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Države članice ob predložitvi nacionalnih načrtov ali na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij opišejo, v skladu s strukturo in formatom iz Priloge I, trenutno stanje vsake izmed petih razsežnosti energetske unije, vključno za energetski sistem ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme. Države članice prav tako predstavijo in opišejo projekcije za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2040 (vključno z letom 2030), za katere se pričakuje, da bodo izvirale iz obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov.
1.  Države članice ob predložitvi nacionalnih načrtov ali na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij opišejo, v skladu s strukturo in formatom iz Priloge I, trenutno stanje vsake izmed petih razsežnosti energetske unije, vključno za energetski sistem ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme. Države članice prav tako predstavijo in opišejo projekcije za vsako izmed petih razsežnosti energetske unije za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030 (vključno z letom 2030), za katere se pričakuje, da bodo izvirale iz obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov. Države članice objavijo predpostavke, parametre in metodologije, uporabljene za projekcije in scenarije.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka a
(a)  vplivov na razvoj energetskega sistema ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2040 (vključno z letom 2030) v okviru načrtovanih politik in ukrepov, vključno s primerjavo s projekcijami, temelječimi na obstoječih (izvedenih in sprejetih) politikah in ukrepih iz odstavka 1;
(a)  vplivov na razvoj energetskega sistema ter emisije toplogrednih plinov in odvzeme za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2040 (vključno z letom 2030) v okviru načrtovanih politik in ukrepov, vključno s primerjavo s projekcijami, temelječimi na obstoječih (izvedenih in sprejetih) politikah in ukrepih iz odstavka 1. To bi moralo zajemati oceno sinergij, doseženih s sektorskim spajanjem, digitalizacijo in izboljšanjem tržne zasnove, pa tudi koristi v smislu kakovosti zraka in zanesljivosti oskrbe;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka b
(b)  makroekonomskih, okoljskih in družbenih vplivov načrtovanih politik in ukrepov iz člena 7, podrobneje določenih v Prilogi I, ter njihovih vplivov na znanja in spretnosti, in sicer za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030, vključno s primerjavo s projekcijami na podlagi obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov iz odstavka 1;
(b)  makroekonomskih, zdravstvenih, okoljskih in družbenih vplivov posameznih in skupnih načrtovanih politik in ukrepov iz člena 7, podrobneje določenih v Prilogi I, ter njihovih vplivov na znanja in spretnosti, in sicer za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030, vključno s primerjavo s projekcijami obstoječih (izvedenih in sprejetih) politik in ukrepov iz odstavka 1. Metodologija, uporabljena za oceno teh vplivov, se objavi, spodbuja pa se tudi uporaba analize stroškov in koristi;
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c
(c)  medsebojnih vplivov med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike in med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030. Projekcije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, infrastrukturo in povezovanjem trgov so povezane s stabilnimi scenariji za energijsko učinkovitost.
(c)  medsebojnih vplivov med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike in med obstoječimi (izvedenimi in sprejetimi) ter načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti za prvo desetletno obdobje vsaj do leta 2030. Ocena vključuje kvantitativno ali kvalitativno ovrednotenje vseh dokumentiranih interakcij med nacionalnimi politikami in ukrepi ter ukrepi Unije na področju podnebja in energetske politike. Projekcije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, infrastrukturo in povezovanjem trgov so povezane s stabilnimi scenariji za energijsko učinkovitost.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  načina, kako s posameznimi in skupnimi obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi poleg javnega financiranja privabljati zasebne naložbe, potrebne za izvajanje teh politik in ukrepov.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9
Člen 9
Osnutki celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
Osnutki celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
1.  Do 1. januarja 2018 in potem vsakih deset let države članice pripravijo in Komisiji predložijo osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov iz člena 3(1).
1.  Do 1. junija 2018 vsaka država članica pripravi in Komisiji predloži osnutek svojega prvega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 3(1). Do 1. januarja 2023 vsaka država članica pripravi in Komisiji predloži osnutek drugega načrta, nato pa vsakih pet let osnutek poznejših načrtov.
2.  Komisija lahko v skladu s členom 28 državam članicam izda priporočila o osnutkih načrtov. Navedena priporočila vsebujejo zlasti:
2.  Komisija osnutke načrtov oceni in izda priporočila za posamezne države članice v skladu s členom 28 najpozneje tri mesece pred rokom za predložitev načrta, navedenega v členu 3(1), da:
(a)  raven ambicioznosti ciljev in prispevkov z vidika skupnega doseganja ciljev energetske unije in zlasti ciljev Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost;
(a)  zagotovi, da bodo države članice skupaj dosegle cilje vseh razsežnosti energetske unije;
(aa)  zagotovi, da bodo države članice dosegale nacionalne cilje;
(b)  politike in ukrepe, ki se nanašajo na cilje na ravni držav članic in Unije ter druge politike in ukrepe s potencialnim čezmejnim pomenom;
(b)  izboljša posamezne obstoječe in načrtovane politike in ukrepe, ki jih vsebujejo nacionalni energetski in podnebni načrti, tudi tiste s potencialnim čezmejnim pomenom;
(ba)  predlaga sprejetje dodatnih politik in ukrepov v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih;
(c)  interakcije med obstoječimi (izvedenimi in načrtovanimi) politikami in ukrepi, vključenimi v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije ter doslednost teh politik in ukrepov
(c)  zagotovi doslednost obstoječih (izvedenih in načrtovanih) in načrtovanih politik in ukrepov, vključenih v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije;
(ca)  zagotovi skladnost naložbenih strategij in instrumentov s politikami in ukrepi držav članic, predvidenih za uresničitev ustreznih ciljev;
3.  Države članice pri pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v največji meri upoštevajo vsa priporočila Komisije.
3.  Države članice pri pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v največji meri upoštevajo vsa priporočila Komisije. Kadar se stališče zadevne države članice razhaja s priporočilom Komisije, država članica zagotovi in objavi utemeljitev svojega stališča.
3a.  Države članice objavijo osnutke načrtov iz odstavka 1.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Brez poseganja v katere koli zahteve iz zakonodaje Unije države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov iz člena 9, pri predložitvi Komisiji pa osnutkom celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov priložijo povzetek mnenja javnosti. Če je možno uporabiti določbe Direktive 2001/42/ES se za posvetovanja, opravljena v skladu z navedeno direktivo, šteje, da izpolnjujejo tudi obveznosti javnega posvetovanja iz te uredbe.
Brez poseganja v katere koli zahteve iz zakonodaje Unije države članice zagotovijo, da ima javnost zgodaj in učinkovito možnost sodelovati pri pripravi osnutkov načrtov iz člena 9 in dolgoročnih strategij iz člena 14, če so vse možnosti odprte in če se lahko vzpostavi dejansko posvetovanje z javnostjo.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice določijo razumne roke, ki omogočajo dovolj časa za obveščanje javnosti, da se bo lahko pripravila in dejansko sodelovala v različnih fazah načrtovanja. Države članice ustrezno upoštevajo enakopravno sodelovanje in zagotovijo, da je javnost obveščena bodisi z javnimi obvestili bodisi na druge primerne načine, kot so elektronski mediji, če so na voljo, o vseh praktičnih ureditvah v zvezi z njenim sodelovanjem ter da lahko dostopa do vseh relevantnih dokumentov.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Države članice osnutku in končnemu celovitemu nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu ter dolgoročnim strategijam, ki jih predložijo Komisiji, priložijo povzetek mnenja javnosti in načina, kako je bilo upoštevano.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Če je možno uporabiti določbe Direktive 2001/42/ES se za posvetovanja, opravljena v skladu s to direktivo, šteje, da izpolnjujejo tudi obveznosti javnega posvetovanja iz te uredbe.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 d (novo)
1d.  Pri izvajanju tega člena države članice omejijo upravno zapletenost.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Platforma za podnebni in energetski dialog na več ravneh
1.  Države članice v duhu partnerstva vzpostavijo stalno platformo za podnebni in energetski dialog na več ravneh, da bi podprle dejavno udeležbo lokalnih organov, organizacij civilne družbe, poslovne skupnosti, vlagateljev, vseh drugih pomembnih deležnikov in širše javnosti pri upravljanju energetskega prehoda.
2.  Države članice v okviru svojih platform za podnebni in energetski dialog predložijo različne možnosti in scenarije, predvidene za kratko-, srednje- in dolgoročne energetske in podnebne politike, skupaj z analizo stroškov in koristi za vsako možnost. Platforme za podnebni in energetski dialog so forumi za razpravo in pripravo načrtov, strategij in poročil v skladu s členom 10.
3.  Države članice zagotovijo, da se platformam za podnebni in energetski dialog namenijo ustrezni človeški viri in finančna sredstva ter da delujejo na pregleden način.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Regionalno sodelovanje
Makroregionalno in regionalno sodelovanje
1.  Države članice medsebojno sodelujejo na regionalni ravni, da učinkovito dosegajo cilje in prispevke iz svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
1.  Države članice medsebojno sodelujejo na makroregionalni in regionalni ravni, pri čemer se kar najbolj upoštevajo vse obstoječe in potencialne oblike sodelovanja, da učinkovito dosegajo cilje iz svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
2.  Države članice dovolj zgodaj pred predložitvijo osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov Komisiji v skladu s členom 9(1) opredelijo priložnosti za regionalno sodelovanje in se posvetujejo s sosednjimi državami članicami ter drugimi državami članicami, ki izkažejo interes. Države članice v osnutkih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov predstavijo rezultate takšnega regionalnega posvetovanja, vključno, kadar je ustrezno, z obrazložitvijo, kako so bile upoštevane pripombe.
2.  Države članice dovolj zgodaj pred predložitvijo osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov Komisiji v skladu s členom 9(1) opredelijo priložnosti za makroregionalno in regionalno sodelovanje, pri čemer upoštevajo obstoječe makroregionalne oblike sodelovanja, predvsem načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu z energijo (BEMIP), povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope s plinovodi (CESEC), srednje-zahodni regionalni energetski trg (CWREM), pobudo severnomorskih držav za priobalno omrežje (NSCOGI) in evro-sredozemsko partnerstvo, ter se posvetujejo s sosednjimi državami članicami ter drugimi državami članicami, ki izkažejo interes, v skladu z določbami Direktive 2011/92/EU in Konvencijo iz Espooja. Države članice v osnutkih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov predstavijo rezultate takšnega regionalnega posvetovanja, vključno, kadar je ustrezno, z obrazložitvijo, kako so bile upoštevane pripombe. Pri makroregionalnem sodelovanju se države članice dogovorijo o strukturi upravljanja, ki omogoča srečanje na ministrski ravni in vsaj enkrat letno.
2a.  Komisija na zahtevo dveh ali več držav članic omogoči skupno pripravo nekaterih delov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, med drugim z vzpostavitvijo okvira, ki to omogoča. Kadar so države članice vključene v makroregionalno ali regionalno sodelovanje, v osnutkih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov objavijo rezultate in jih predložijo Komisiji. Rezultati takšnega makroregionalnega ali regionalnega sodelovanja lahko nadomestijo enakovredne dele ustreznih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
2b.  Z namenom spodbujanja integracije trga in stroškovno učinkovitih politik Komisija opredeli priložnosti za mekroregionalno ali regionalno sodelovanje v okviru ene ali več od petih razsežnosti energetske unije in v skladu s tem členom ter na podlagi dolgoročne vizije, ki temelji na obstoječih trnih pogojih. Na podlagi teh priložnosti lahko Komisija v skladu s členom 28 državam članicam izda priporočila, da se omogoči učinkovito sodelovanje, partnerstvo in posvetovanja.
3.  Komisija spodbuja sodelovanje in posvetovanje med državami članicami v zvezi s osnutki načrtov, ki so ji bili predloženi v skladu s členom 9, in sicer z vidika njihovega dokončanja.
3.  Komisija spodbuja sodelovanje in posvetovanje med državami članicami v zvezi z osnutki načrtov, ki so ji bili predloženi v skladu s členom 9, in sicer z vidika njihovega dokončanja.
4.  Države članice v končnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih v skladu z odstavkoma 2 in 3 upoštevajo pripombe drugih držav članic in pojasnijo, kako so bile takšne pripombe upoštevane.
4.  Države članice v končnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih v skladu z odstavkoma 2 in 3 upoštevajo pripombe drugih držav članic in pojasnijo, kako so bile takšne pripombe upoštevane.
5.  Države članice za namene iz odstavka 1 nadaljujejo s sodelovanjem na regionalni ravni pri izvajanju politik in ukrepov iz svojih načrtov.
5.  Države članice za namene iz odstavka 1 nadaljujejo s sodelovanjem na makroregionalni ravni pri izvajanju politik in ukrepov iz svojih načrtov.
5a.  Države članice preučijo tudi možnost sodelovanja s pogodbenicami energetske skupnosti in tretjimi državami, ki so del Evropskega gospodarskega prostora.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
Komisija oceni celovite nacionalne energetske in podnebne načrte ter njihove posodobitve, kot so priglašeni v skladu s členoma 3 in 13. Zlasti oceni ali:
Komisija oceni celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, kot so priglašeni v skladu s členom 3. Zlasti oceni ali:
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a
(a)  cilji in prispevki zadostujejo za skupno uresničevanje ciljev energetske unije, v prvem desetletnem obdobju pa še posebej ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030;
(a)  cilji zadostujejo za skupno uresničevanje ciljev energetske unije, v prvem desetletnem obdobju pa še posebej ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – točka a (novo)
(aa)  obstoječe in predvidene politike ter ukrepi in z njimi povezane naložbene strategije zadostujejo za doseganje nacionalnih ciljev iz člena 4;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13
črtano
Posodobitev celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
1.  Do 1. januarja 2023 in potem vsakih deset let države članice Komisiji predložijo osnutke posodobljenih zadnjih priglašenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov iz člena 3 ali Komisiji potrdijo, da načrti ostajajo veljavni.
2.  Do 1. januarja 2024 in potem vsakih deset let države članice Komisiji priglasijo posodobljene zadnje priglašene celovite nacionalne energetske in podnebne načrte iz člena 3, razen če so v skladu z odstavkom 1 tega člena potrdile, da načrti ostajajo veljavni.
3.  Države članice spremenijo samo cilje in prispevke iz posodobitve iz odstavka 2, da se odrazi povečana ambicioznost v primerjavi z zadnjim priglašenim celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.
4.  Države članice si v posodobljenih načrtih prizadevajo za ublažitev vseh škodljivih okoljskih vplivov, ki kot del celovitega poročanja na podlagi členov 15 do 22 postanejo očitni.
5.  Pri pripravi posodobitev iz odstavka 2 tega člena države članice upoštevajo zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
6.  Postopki iz člena 9(2) in člena 11 se uporabljajo za pripravo in oceno posodobljenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Poglavje 3 – naslov
Dolgoročne strategije za nizke emisije
Dolgoročne podnebne in energetske strategije
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 13 a (novo)
Člen 13a
Skladnost s splošnimi podnebnimi cilji
Komisija do 1. julija 2018 predloži poročilo o preostalem svetovnem ogljičnem proračunu, ki je skladen s prizadevanji za omejitev dviga temperature močno pod 2°C, natančneje na 1,5°C, v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, ter objavi analizo pravičnega deleža Unije za leto 2050 in leto 2100.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14
Člen 14
Dolgoročne strategije za nizke emisije
Dolgoročne podnebne in energetske strategije
1.  Države članice pripravijo in do 1. januarja 2020, potem pa vsakih deset let, Komisiji poročajo o svojih dolgoročnih strategijah za nizke emisije za naslednjih petdeset let, da prispevajo k:
1.  Države članice in Komisija v imenu Unije do 1. januarja 2019, potem pa vsakih pet let, sprejmejo dolgoročne podnebne in energetske strategije za naslednjih trideset let, da bi prispevale k:
(a)  izpolnjevanju zavez Unije in držav članic iz UNFCCC in Pariškega sporazuma za zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov in povečanje odvzemanja po ponorih;
(a)  izpolnjevanju zavez Unije in držav članic iz UNFCCC in Pariškega sporazuma za zmanjšanje antropogenih emisij toplogrednih plinov in povečanje odvzemanja po ponorih v obdobju desetih let;
(b)  izpolnjevanju cilja zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2°C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev porasta temperature na 1,5°C nad predindustrijskimi ravnmi;
(b)  izpolnjevanju cilja zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi z omejevanjem emisij toplogrednih plinov Unije pod njenim pravičnim deležem preostalega svetovnega ogljičnega proračuna;
(c)  doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzema po ponorih v vse h sektorjih v skladu s ciljem Unije, da bi se v okviru zmanjšanj, ki jih morajo po mnenju IPCC skupaj doseči razvite države, do leta 2050 emisije na stroškovno učinkovit način zmanjšale za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
(c)  doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzema po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije, da bi se v okviru zmanjšanj, ki so po mnenju IPCC potrebna, da bi Unija na stroškovno učinkovit način zmanjšala emisij toplogrednih plinov in povečala odvzemanje po ponorih v skladu s cilji glede temperature iz Pariškega sporazuma, da bi dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 ter kmalu zatem negativne emisije;
(ca)  najpozneje do leta 2050, oblikovanju energijsko zelo učinkovitega sistema v Uniji, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije.
2.  Dolgoročne strategije za nizke emisije obsegajo:
2.  Dolgoročne podnebne in energetske strategije vsebujejo elemente, določene v Prilogi IIa, in obsegajo:
(a)  skupno dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanja odvzema po ponorih;
(a)  skupno dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje odvzema po ponorih z ločenim ciljem za povečanje odvzemov po ponorih, ki bo skladen s prizadevanji za omejitev povečanja temperature iz Pariškega sporazuma;
(b)  zmanjšanje emisij in izboljšanje odvzema v posameznih sektorjih, vključno z električno energijo, industrijo, prometom, stavbnim sektorjem (stanovanjskim in terciarnim), kmetijstvom ter rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF);
(b)  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje odvzema v posameznih sektorjih z namenom razogljičenja, med drugim z električno energijo, industrijo, prometom, ogrevanjem in hlajenjem, stavbnim sektorjem (stanovanjskim in terciarnim), kmetijstvom ter rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF);
(c)  pričakovani napredek pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, vključno z intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov, CO2 intenzivnostjo bruto domačega proizvoda in strategijami za povezane raziskave, razvoj in inovacije;
(c)  pričakovani napredek pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, vključno z intenzivnostjo emisij toplogrednih plinov, CO2 intenzivnostjo bruto domačega proizvoda in strategijami za povezane dolgoročne naložbe, raziskave, razvoj in inovacije;
(ca)  pričakovani napredek pri energetskem prehodu, vključno s prihranki energije, skupnim deležem obnovljivih virov energije in načrtovano nameščeno zmogljivostjo energije iz obnovljivih virov;
(cb)  pričakovan prispevek globoke dekarbonizacije gospodarstva na makrogospodarski razvoj, družbeni napredek, zdravstvena tveganja in koristi ter zaščito okolja;
(d)  povezave z drugim nacionalnim dolgoročnim načrtovanjem.
(d)  povezave z drugimi nacionalnimi dolgoročnimi cilji, načrtovanjem ter drugimi politikami, ukrepi in naložbami.
2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 36, da spremeni Prilogo IIa in jo prilagodi spremembam okvira podnebne in energetske politike Unije, razvoju trga energije in novim zahtevam iz UNFCCC in Pariškega sporazuma.
3.  Dolgoročne strategije za nizke emisije in celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti iz člena 3 bi morali biti medsebojno skladni.
3.  Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti iz člena 3 so skladni z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi strategijami.
4.  Države članice takoj objavijo svoje dolgoročne strategije za nizke emisije in vse posodobitve teh strategij.
4.  Države članice in Komisija na odprt in pregleden način oblikujejo strategije ter zagotovijo, da javnost, socialni partnerji, podjetja, vlagatelji, civilna družba in drugi deležniki zgodaj dobijo učinkovite priložnosti za udeležbo pri pripravi dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij, strategije ter vse podporne analize in podatke pa dajo na voljo javnosti prek elektronske platforme iz člena 24.
4a.  Komisija podpira države članice pri pripravi dolgoročnih strategij z zagotavljanjem informacij o stanju osnovnega znanstvenega znanja in tehnološkega razvoja, povezanega z zagotavljanjem ciljev iz člena 1. Komisija državam članicam in drugim deležnikom zagotovi priložnost, da lahko posredujejo dodatne informacije in svoja stališča, za države članice pa pripravi tudi primere najboljše prakse in smernice za razvoj in izvajanje strategij.
4b.  Komisija oceni, ali so nacionalne dolgoročne strategije ustrezne za skupno doseganje ciljev Unije iz člena 1. Komisija lahko izda priporočila za države članice, da bi jim olajšala delo in pomagala pri prizadevanjih za pripravo in izvajanje dolgoročnih strategij.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a
(a)  informacije o napredku pri izpolnjevanju ciljev in prispevkov iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pri izvajanju politik in ukrepov, potrebnih za njihovo izpolnjevanje;
(a)  informacije o napredku pri izpolnjevanju ciljev iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pri financiranju in izvajanju politik in ukrepov, potrebnih za njihovo izpolnjevanje;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  rezultate javnih posvetovanj, opravljenih v skladu s členom 10;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a b (novo)
(ab)  informacije o doseženem napredku pri podpiranju aktivnega sodelovanja v skladu s členom 10a;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – točka a c (novo)
(ac)  informacije o ciljih in zavezah iz dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij iz člena 14 ter o napredku v zvezi s tem;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5
5.  Kjer je Komisija izdala priporočila na podlagi člena 27(2) ali (3), zadevne države članice v svoja poročila iz odstavka 1 tega člena vključijo informacije o sprejetih politikah in ukrepih ali o politikah in ukrepih, za katere je predvideno sprejetje in izvajanje, za obravnavo navedenih priporočil. Takšne informacije vsebujejo podroben časovni načrt izvajanja.
5.  Kjer je Komisija izdala priporočila na podlagi člena 27(2) ali (3), zadevne države članice v svoja poročila iz odstavka 1 tega člena vključijo informacije o sprejetih politikah in ukrepih ali o politikah in ukrepih, za katere je predvideno sprejetje in izvajanje, za obravnavo navedenih priporočil. Takšne informacije vsebujejo podroben časovni načrt izvajanja. Država članica, ki odstopa od izdanih priporočil, zagotovi in objavi dobro utemeljeno pojasnilo, ki temelji na zanesljivih podatkih in objektivnih merilih.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice dajo na voljo poročila, ki jih predložijo Komisiji v skladu s tem členom.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka 4
(4)   začrtanega poteka razvoja povpraševanja po bioenergiji, razdeljenim na toploto, električno energijo in promet, in glede oskrbe z biomaso na surovino in poreklo (pri čemer se razlikuje med domačo proizvodnjo in uvozom). Za gozdno biomaso se vključi ocena virov in učinkov na LULUCF ponore;
(4)   začrtanega poteka razvoja povpraševanja po bioenergiji, razdeljenim na toploto, električno energijo in promet, vključno z deležem biogoriv, deležem naprednih biogoriv, deležem biogoriv, proizvedenih iz posevkov na kmetijskih površinah, in glede oskrbe z biomaso na surovino in poreklo (pri čemer se razlikuje med domačo proizvodnjo in uvozom). Za gozdno biomaso se vključi ocena virov in učinkov na LULUCF ponore;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka 4 a (novo)
(4a)  ciljih in načrtih v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo regije, mesta, energetske skupnosti in samooskrbniki;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka a – točka 5
(5)  če je ustrezno, drugega začrtanega poteka na nacionalni ravni in ciljev, vključno z dolgoročnimi in sektorskimi (kot je delež biogoriv, delež naprednih biogoriv, delež biogoriv, proizvedenih iz glavnih posevkov na kmetijskih površinah, delež električne energije, proizvedene iz biomase, brez porabe toplote, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, energija iz obnovljivih virov v stavbah, energija iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, energetske skupnosti in samoporabniki);
(5)  če je ustrezno, drugih začrtanih potekov na nacionalni ravni in ciljev, vključno z dolgoročnimi in sektorskimi (kot so delež električne energije, proizvedene iz biomase, brez porabe toplote, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, energija iz obnovljivih virov v stavbah, energija, proizvedena iz mulja, pridobljenega s čiščenjem odpadnih voda;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka 1
(1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih za uresničitev nacionalnega prispevka k zavezujočemu cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i), vključno s posebnimi ukrepi za sektorje in tehnologijo, s posebnim pregledom izvedbenih ukrepov iz členov 23, 24 in 25 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016)0767];
(1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih za uresničitev nacionalnih ciljev za dosego zavezujočega cilja Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i), vključno s posebnimi ukrepi za sektorje in tehnologijo, s posebnim pregledom izvedbenih ukrepov iz členov 23, 24 in 25 [prenovitev Direktive 2009/28/ES, kot je bila predlagana s COM(2016)0767];
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – točka b – točka 4 a (novo)
(4a)  posebnih ukrepov za oceno, zagotavljanje preglednosti in zmanjšanje potrebe po neprožnih proizvodnih zmogljivosti (angl. „must run capacity“), ki utegnejo omejevati obnovljive vire energije;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka a – točka 1
(1)  začrtanega poteka razvoja za porabo primarne in končne energije od 2020 do 2030 v obliki nacionalnega prispevka k prihrankom energije za dosego cilja Unije za leto 2030, vključno z uporabljeno temeljno metodologijo;
(1)  začrtanega poteka razvoja za porabo primarne in končne energije od 2020 do 2030 v obliki nacionalnih zavezujočih ciljev glede prihranka energije za dosego cilja Unije za leto 2030, vključno z uporabljeno temeljno metodologijo;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka a – točka 2
(2)  ciljev dolgoročne prenove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb;
(2)  ciljev dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih ter javnih in zasebnih nestanovanjskih stavb;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 1
(1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik, ukrepov in programov za uresničitev okvirnih nacionalnih prispevkov k energijski učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev iz člena 6, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energijske učinkovitosti stavb, ukrepov za izkoriščanje energijske učinkovitosti v plinski in elektroenergetski infrastrukturi ter drugih ukrepov za spodbujanje energijske učinkovitosti;
(1)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik, ukrepov in programov za uresničitev zavezujočih nacionalnih ciljev glede energijske učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev iz člena 6, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energijske učinkovitosti stavb, ukrepov za izkoriščanje energijske učinkovitosti v plinski in elektroenergetski infrastrukturi ter drugih ukrepov za spodbujanje energijske učinkovitosti;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 3
(3)  nacionalnega sistema obveznosti energijske učinkovitosti in alternativnih ukrepov na podlagi člena 7a in 7b Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761] v skladu s Prilogo II te uredbe;
(3)  nacionalnega sistema obveznosti energijske učinkovitosti in alternativnih ukrepov na podlagi člena 7a in 7b Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016) 0761] v skladu s Prilogo II te uredbe, skupaj s prihranki energije, doseženimi v okviru nacionalnih obveznosti v zvezi z energijsko učinkovitostjo in/ali z alternativnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 7a in 7b ter členom 20(6) Direktive 2012/27/EU [kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761], ter učinki na stroške za odjemalce in vključno z zahtevami v zvezi s socialnimi vprašanji;
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 4
(4)  dolgoročne strategije obnove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb, vključno s politikami in ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite in postopne temeljite prenove;
(4)  dolgoročne strategije obnove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, vključno s politikami in ukrepi za usmerjanje naložb za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite in postopne temeljite prenove, pri čemer se posebej upošteva z dokazi podprta ocena pričakovanega prihranka energije in širših koristi v skladu s členom 2a Direktive (EU) .../... [EPBD, 2016/0381(COD)];
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 5 a (novo)
(5a)  politik in ukrepov za razvoj gospodarskega potenciala soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja v skladu s členom 14(2) Direktive (EU) .../... [Direktiva 2012/27/EU, kot jo spreminja predlog COM(2016)0761];
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1 – točka b – točka 5 b (novo)
(5b)  če je ustrezno, o napredku pri drugih izvajanih, sprejetih in načrtovanih politikah in ukrepih, ki izhajajo iz dolgoročnih strategij prenove v skladu s členom 2a Direktive (EU) .../... [EPBD, 2016/0381(COD)], vključno s tistimi, ki obravnavajo nacionalni stavbni fond z najnižjo učinkovitostjo ter dostop do informacij in financiranja.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka a
(a)  nacionalnih ciljev za diverzifikacijo virov energije in držav dobaviteljic, skladiščenje in prilagajanje odjema;
(a)  nacionalnih ciljev za izboljšano energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter diverzifikacijo oskrbe, dobavnih poti in držav, skladiščenje in prilagajanje odjema;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka b
(b)  nacionalnih ciljev v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav;
(b)  nacionalnih ciljev in ukrepov v zvezi z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, ki ne ovirajo uspešnega izvajanja energetske unije;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  nacionalnih ciljev v zvezi s povečanjem prožnosti nacionalnega energetskega sistema, zlasti z uvedbo ukrepov za energijsko učinkovitost, domačih obnovljivih virov energije, prilagajanja odjema in skladiščenja;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka a
(a)  ravni čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 glede na cilj vsaj 15-odstotne elektroenergetske povezanosti;
(a)  ravni čezmejne elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči v letu 2030 glede na okvirni cilj vsaj 15-odstotne elektroenergetske povezanosti;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka b
(b)  ključnih nacionalnih ciljev za infrastrukturo za prenos električne energije in plina, ki so potrebni za uresničitev ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti energetske unije;
(b)  ključnih nacionalnih ciljev za infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energije in plina ter za njeno modernizacijo, ki so potrebni za uresničitev ciljev iz katere koli izmed petih razsežnosti energetske unije;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka d
(d)  nacionalnih ciljev v zvezi z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot je povezovanje in spajanje trgov, če je ustrezno;
(d)  nacionalnih ciljev in ukrepov v zvezi s prožnostjo sistema, predvsem z odpravo ovir prostemu oblikovanju cen, povezovanjem in spajanjem trgov, pametnimi omrežji, združevanjem, prilagajanjem odjema, skladiščenjem, razpršeno proizvodnjo, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanjem prenosa, cenovnimi signali v realnem času;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka e
(e)  nacionalnih ciljev v zvezi z energijsko revščino, vključno s številom gospodinjstev, prizadetih zaradi energijske revščine;
črtano
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  nacionalnih ciljev in ukrepov v zvezi z nediskriminacijskim deležem energije iz obnovljivih virov, prilagajanjem odjema in skladiščenjem, vključno z združevanjem, na vseh energetskih trgih;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  nacionalnih ciljev in ukrepov glede zagotavljanja udeležbe odjemalcev v energetskem sistemu ter koristi lastne proizvodnje in novih tehnologij, vključno s pametnimi števci;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka f
(f)  nacionalnih ciljev v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema, če je ustrezno;
(f)  nacionalnih ciljev v zvezi z zagotavljanjem zadostnosti elektroenergetskega sistema, s katerimi bi zagotovili, da se ne bodo uporabljali mehanizmi zmogljivosti oziroma da bodo v primerih, ko se uporabijo zaradi zanesljive oskrbe, čim bolj omejeni;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  nacionalnih ukrepov za vzpostavitev ali pregled trgovalnih območij, da bi obravnavali strukturno prezasedenost, čim bolj povečali ekonomsko učinkovitost in čezmejno trgovanje ter ohranili zanesljivost oskrbe;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1 – točka g
(g)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik in ukrepov za uresničitev ciljev iz točk (a) do (f);
(g)  izvedenih, sprejetih in načrtovanih politik in ukrepov za uresničitev ciljev iz točk (a) do (fa);
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 21 a (novo)
Člen 21a
Celovito poročanje o energijski učinkovitosti
Države članice po potrebi v celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku vključijo kvantitativne podatke o številu gospodinjstev, prizadetih zaradi energijske revščine, pa tudi podatke o politikah in ukrepih za obravnavanje energijske revščine v skladu s členom 3(3)(v).
Kadar se uporabi drugi pododstavek člena 3(3)(v), država članica v svoje celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku vključi podatke o izvajanju nacionalnega okvirnega cilja za zmanjšanje števila gospodinjstev, prizadetih zaradi energijske revščine.
Komisija podatke, ki jih sporočijo države članice v skladu s tem členom, deli prek evropske opazovalne skupine za energijsko revščino.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka b
(b)  nacionalnih ciljev za skupno (zasebno in javno) porabo za raziskave in inovacije v zvezi s čistimi in energetskimi tehnologijami kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti;
(b)  nacionalnih ciljev za skupno javno in, kadar je na voljo, zasebno porabo za raziskave in inovacije v zvezi s čistimi in energetskimi tehnologijami kot tudi za stroške tehnologij in razvoj zmogljivosti;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka d
(d)  nacionalnih ciljev za postopno ukinitev subvencij za energijo;
(d)  nacionalnih ciljev za postopno ukinitev subvencij za energijo, zlasti za fosilna goriva;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka g
(g)  finančnih ukrepov, vključno s podporo Unije in uporabo skladov Unije, na tem področju na nacionalni ravni, če je ustrezno.
(g)  finančnih ukrepov, vključno s podporo Unije in uporabo skladov Unije, na tem področju na nacionalni ravni, če je ustrezno. Uporaba finančnega prispevka Komisije k finančnim instrumentom, v katere države članice skupaj vložijo nacionalna sredstva, se objavi.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka a
(a)  okvirnih evidencah toplogrednih plinov za leto X–1;
črtano
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  okvirni končni bruto porabi energije iz obnovljivih virov ter o okvirni bruto porabi primarne in končne energije za leto X-1.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2
Za namene točke (a) Komisija na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov držav članic ali, če država članica svojih okvirnih evidenc ni sporočila do navedenega datuma, na podlagi svojih ocen vsako leto pripravi okvirno evidenco toplogrednih plinov Unije. Komisija navedene informacije objavi do 30. septembra vsako leto.
Za te namene Komisija na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih plinov držav članic ali, če država članica svojih okvirnih evidenc ni sporočila do navedenega datuma, na podlagi svojih ocen vsako leto pripravi okvirno evidenco toplogrednih plinov Unije. Komisija navedene informacije objavi do 30. septembra vsako leto.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice do 31. julija 2021 in nato vsako leto (leto X) Komisiji poročajo o svojih okvirnih evidencah toplogrednih plinov za leto X – 1.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 24
Člen 24
Člen 24
Platforma za elektronsko poročanje
E-platforma
1.  Komisija vzpostavi spletno platformo za poročanje, da olajša komunikacijo med Komisijo in državami članicami ter spodbudi sodelovanje med državami članicami.
1.  Za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti Komisija vzpostavi javno spletno platformo, da olajša komunikacijo med Komisijo in državami članicami ter spodbudi sodelovanje med državami članicami in javnosti omogoči dostop do informacij.
2.  Ko postane pripravljena za uporabo, države članice spletno platformo uporabljajo za predložitev poročil iz tega poglavja Komisiji.
2.  Ko postane spletna platforma pripravljena za uporabo, jo države članice uporabljajo za predložitev poročil iz tega poglavja Komisiji. Države članice dajo ta poročila na voljo javnosti.
2a.  Komisija uporabi elektronsko platformo, da olajša dostop javnosti do osnutkov in dokončnih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter nacionalnih dolgoročnih podnebnih in energetskih strategij iz členov 3, 9 in 14.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Do 31. oktobra 2021 in potem vsako drugo leto Komisija na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku, drugih informacij, ki so predmet poročanja v skladu s to uredbo, kazalnikov in, kadar je na voljo, evropske statistike, oceni:
1.  Do 31. oktobra 2021 in potem vsako drugo leto Komisija na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku, drugih informacij, ki so predmet poročanja v skladu s to uredbo, podatkov Evropske agencije za okolje, kazalnikov in, kadar je na voljo, evropske statistike, oceni:
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka a
(a)  napredek na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje tudi energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, zlasti z vidika preprečevanja vrzeli v ciljih Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost;
(a)  napredek na ravni Unije pri izpolnjevanju ciljev energetske unije, za prvo desetletno obdobje tudi energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, zlasti z vidika preprečevanja vrzeli v ciljih Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost in po potrebi z vidika pregledanih podnebnih in energetskih ukrepov Unije, kot je določeno v členu 38;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka a (novo)
(aa)  napredek, ki je bil na ravni Unije dosežen v smeri diverzifikacije njenih energetskih virov in dobaviteljev energije in ki prispeva k popolnoma delujoči in trdni energetski uniji, temelječi na zanesljivi oskrbi, solidarnosti in zaupanju;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka b
(b)  napredek vsake države članice pri izpolnjevanju ciljev in prispevkov ter izvajanju politik in ukrepov iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
(b)  napredek vsake države članice pri izpolnjevanju ciljev ter izvajanju politik in ukrepov iz celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  splošni učinek politik in ukrepov celovitih nacionalnih načrtov na delovanje podnebnih in energetskih ukrepov politike Unije, da bi pregledali nacionalno določene prispevke Unije in povečali ambicije v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma;
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  splošni učinek politik in ukrepov iz celovitih nacionalnih načrtov na delovanje EU ETS;
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka c (novo)
(cc)  točnost ocen držav članic glede vpliva prekrivajočih se nacionalnih politik in ukrepov na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v EU ETS, če takšnih ocen ni, ta vpliv sama oceni;
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija vnaprej napove kazalnike, ki jih namerava uporabiti pri teh ocenah.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri deležu energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije, in sicer na podlagi linearnega začrtanega poteka, ki se začne pri 20 % v letu 2020 in doseže vsaj 27 % v letu 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(i).
2.  Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri deležu energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije Unije, in sicer na podlagi zavezujočega linearnega začrtanega poteka, ki se začne pri 20 % v letu 2020 in doseže vsaj 35 % v letu 2030, kot je navedeno v členu 4(a)(2)(ic).
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1
Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri skupnem doseganju največje porabe energije na ravni Unije v višini 1 321 Mtoe porabe primarne energije in 987 porabe končne energije v letu 2030, kot je navedeno v členu 6(1)(a).
Na področju energije iz obnovljivih virov Komisija kot del ocene iz odstavka 1 oceni napredek pri skupnem doseganju največje porabe energije na ravni Unije v višini 1132 Mtoe porabe primarne energije in 849 Mtoe porabe končne energije v letu 2030, kot je navedeno v členu 6(1)(a).
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  preuči, ali je bil dosežen mejnik Unije za leto 2020 za porabo primarne energije, ki ne presega 1 483 Mtoe, in porabo končne energije, ki ne presega 1 086 Mtoe;
(a)  oceni, ali posamezne države članice uspešno uresničujejo nacionalne zavezujoče cilje in ali je bil dosežen cilj Unije za leto 2020 za porabo primarne energije, ki ne presega 1483 Mtoe, in porabo končne energije, ki ne presega 1086 Mtoe;
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 5
5.  Do 31. oktobra 2019 in potem vsako četrto leto Komisija oceni izvajanje Direktive 2009/31/ES.
črtano
Spremembi 175 in 307
Predlog uredbe
Člen 26
Člen 26
Člen 26
Nadaljnje ukrepanje v primeru neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije in cilji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj
Nadaljnje ukrepanje v primeru neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije in cilji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj
1.  V primeru, da razvoj politik v državi članici kaže neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije, Komisija na podlagi ocene iz člena 25 izda priporočila za navedeno državo članico na podlagi člena 28.
1.  V primeru, da razvoj politik v državi članici kaže neskladnosti s krovnimi cilji energetske unije in z dolgoročnimi cilji Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, Komisija na podlagi ocene iz člena 25 izda priporočila za navedeno državo članico na podlagi člena 28.
1a.  Država članica, ki namerava uporabiti prilagodljivost v skladu s členom 7 Uredbe (EU) .../... [o porazdelitvi tveganj], v načrt v skladu s členom 3 te uredbe vključi raven predvidene uporabe ter načrtovanih politik in ukrepov, da bi zahteve iz člena 4 Uredbe (EU) .../... [LULUCF] za obdobje 2021–2030 presegli do potrebne ravni.
2.  Komisija lahko izdaja mnenja o akcijskih načrtih, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 8(1) Uredbe [ ] [ESR].
2.  Komisija lahko izdaja mnenja o akcijskih načrtih, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 in členom 8(1) Uredbe [ ] [ESR].
2a.  Komisija lahko začasno zamrzne možnost, da država članica prenese svoje dodeljene letne emisije na drugo državo članico.
2b.  Zaradi visokega potenciala globalnega segrevanja in relativno kratke razpolovne dobe metana v atmosferi Komisija preuči, kako bi na politike in ukrepe vplivalo sprejetje 20-letnega časovnega okvira za metan. Komisija preuči možnosti politike za hitro obravnavanje emisij metana in pripravi strategijo Unije za metan, pri čemer po potrebi upošteva cilje krožnega gospodarstva, prednost pa nameni emisijam metana, povezanim z energijo in odpadki.
2c.  Komisija – v letu 2027 za obdobje od leta 2021 do leta 2025, v letu 2032 pa za obdobje od leta 2026 do leta 2030 – poroča o skupnih emisijah in odvzemih toplogrednih plinov Unije za vsako obračunsko kategorijo zemljišč iz člena 2 Uredbe (EU) .../... [LULUCF], kar se izračuna kot vsota sporočenih emisij in odvzemov za obdobje, od katere se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih sporočenih emisij in odvzemov v Uniji v obdobju od leta 2000 do leta 2009. Komisija na podlagi ugotovitev iz poročila po potrebi poda predloge, s katerimi zagotovi celovitost skupnega cilja Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in njenega prispevka k ciljem v okviru Pariškega sporazuma.
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek -1 (novo)
-1.   Če Komisija na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 9 presodi, da cilji držav članic niso zadostni za skupno doseganje splošnih ciljev Unije glede obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti za leto 2030, lahko države članice, katerih cilji po njenem mnenju niso zadostni, zaprosi, naj zvišajo svoje ambicije, da bi zagotovili ustrezno raven skupnih ambicij.
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek -1 a (novo)
-1a.   Komisija na področju energije iz obnovljivih virov kot objektivna merila za oceno iz člena 12 uporablja okoliščine iz člena 5(1). Države članice, katerih cilj je pod ravnjo, ki izhaja iz uporabe formule, določene v Prilogi Ia, ustrezno povečajo svoj cilj.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Če Komisija na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in njihovih posodobitev na podlagi člena 12 sklene, da so cilji in prispevki nacionalnih načrtov ali njihovih posodobitev nezadostni za skupno uresničevanje ciljev energetske unije in, zlasti za prvo desetletno obdobje, ciljev unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, na ravni Unije sprejme ukrepe, da zagotovi skupno uresničevanje navedenih ciljev. Z vidika energije iz obnovljivih virov takšni ukrepi upoštevajo ravni ambicij prispevkov držav članic k ciljem Unije za leto 2030, ki so določeni v nacionalnih načrtih in njihovih posodobitvah.
1.  Če Komisija na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi člena 12 sklene, da so cilji nacionalnih načrtov nezadostni, na ravni Unije sprejme ukrepe, da zagotovi skupno uresničevanje navedenih ciljev.
Brez poseganja v druge ukrepe se z vidika energije iz obnovljivih virov nacionalni cilji držav članic za leto 2030 v skladu s členom 3(2) in Prilogo Ia k Direktivi (EU) .../... [prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov] pregledajo do 31. decembra 2020.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Če na podlagi ocene iz člena 25(1)(b) Komisija sklene, da je doseženi napredek države članice pri izpolnjevanju ciljev in prispevkov ali izvajanju politik in ukrepov, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, nezadosten, za zadevno državo članico na podlagi člena 28 izda priporočila. Pri izdaji takšnih priporočil Komisija upošteva ambiciozna zgodnja prizadevanja države članice za prispevanje k cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030.
2.  Če na podlagi ocene iz člena 25(1)(b) Komisija sklene, da je doseženi napredek države članice pri izpolnjevanju začrtanega poteka in ciljev ali izvajanju politik in ukrepov, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, nezadosten, za zadevno državo članico na podlagi člena 28 izda priporočila.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3
3.  Če na podlagi zbirne ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil držav članic o napredku na podlagi člena 25(1)(a), podprte z drugimi viri informacij, kot je ustrezno, Komisija sklene, da Unija tvega neizpolnjevanje ciljev energetske unije in, zlasti za prvo desetletno obdobje, ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030, lahko vsem državam članicam na podlagi člena 28 izda priporočila, da bi ublažila takšna tveganja. Komisija ob priporočilih sprejme, kot je ustrezno, ukrepe na ravni Unije, da zagotovi zlasti uresničevanje ciljev Unije za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost za leto 2030. Kar zadeva energijo iz obnovljivih virov, takšni ukrepi upoštevajo ambiciozna zgodnja prizadevanja držav članic za prispevanje k cilju Unije za leto 2030.
3.  Če na podlagi ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil držav članic o napredku ali če je to podprto z drugimi viri informacij, kot je ustrezno, v skladu s členom 25 Komisija sklene, da Unija tvega neizpolnjevanje ciljev energetske unije in, zlasti za prvo desetletno obdobje, ciljev iz okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030, vsem državam članicam na podlagi člena 28 izda priporočila, da bi ublažila takšna tveganja. Komisija pri izdaji takšnih priporočil upošteva raven ambicij držav članic glede ciljev Unije za leto 2030. Komisija ob priporočilih sprejme, kot je ustrezno, ukrepe na ravni Unije, da zagotovi zlasti uresničevanje ciljev Unije za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost za leto 2030. Takšni ukrepi upoštevajo ambiciozna zgodnja prizadevanja držav članic, zlasti od leta 2021 naprej, za prispevanje k ciljem Unije za leto 2030, raven izpolnjevanja nacionalnih ciljev in začrtanih poti držav članic, pa tudi prispevek za finančno platformo v skladu z odstavkom 4(c).
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Na področju energijske učinkovitosti lahko tovrstni dodatni ukrepi še posebej izboljšajo energijsko učinkovitost:
(a)  izdelkov v skladu z direktivama 2009/125/ES in 2010/30/EU;
(b)  stavb v skladu z direktivama 2010/31/EU in 2012/27/EU in
(c)  prometa.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Če Komisija na podlagi svoje ocene na podlagi člena 25(1)(a) ugotovi, da utegne infrastrukturni projekt ovirati razvoj trdne energetske unije, poda predhodno oceno o skladnosti projekta z dolgoročnimi cilji notranjega trga energije, pri čemer posebej upošteva dolgoročni cilj, in vključi priporočila zadevni državi članici v skladu s členom 28. Komisija se lahko, preden poda oceno, posvetuje z drugimi državami članicami.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – uvodni del
Če na področju energije iz obnovljivih virov, brez poseganja v ukrepe na ravni Unije iz odstavka 3, Komisija na podlagi ocene iz člena 25(1) in (2) leta 2023 sklene, da linearni začrtani potek Unije iz člena 25(2) skupno ni dosežen, države članice do leta 2024 zagotovijo, da je vsaka nastajajoča vrzel zajeta v dodatnih ukrepih, kot so:
Če na področju energije iz obnovljivih virov, brez poseganja v ukrepe na ravni Unije iz odstavka 3, Komisija na podlagi ocene iz člena 25(1) in (2) leta 2023 ugotovi, da država članica pri izpolnjevanju svojega nacionalnega cilja za leto 2030 ne napreduje dovolj, zlasti pa ne dosega svojih referenčnih točk v letih 2022, 2025 in 2027, kot je določeno v Prilogi Ia, zadevne države članice zagotovijo, da je vsako odstopanje od začrtanega poteka v enem letu zajeto v dodatnih ukrepih, kot so:
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – točka b a (novo)
(ba)   ukrepi za spodbujanje večjega deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na podlagi merila iz člena 4 Direktive (EU) .../... [prenovitev Direktive 2009/28/ES];
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – točka c
(c)  finančni prispevek za platformo za financiranje, vzpostavljeno na ravni Unije, za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, s katero neposredno ali posredno upravlja Komisija;
(c)  prostovoljni finančni prispevek za platformo za financiranje, vzpostavljeno na ravni Unije, za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti tiste v interesu energetske unije, ki jo neposredno ali posredno upravlja Komisija;
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)   mehanizmi sodelovanja iz Direktive (EU) .../... [prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov];
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 – pododstavek 2
Takšni ukrepi upoštevajo raven ambicij zgodnjih prispevkov zadevnih držav članic k cilju Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030.
Takšni ukrepi upoštevajo raven spoštovanja nacionalnih ciljev in začrtanega poteka v državah članicah za energijo iz obnovljivih virov.
Komisija po potrebi poleg ukrepov na nacionalni ravni sprejme ukrepe na ravni Unije, da zagotovi uresničitev zavezujočega linearnega začrtanega poteka Unije in zavezujočega cilja Unije za energijo iz obnovljivih virov za leto 2030.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5
5.  Če na področju energijske učinkovitosti, brez poseganja v druge ukrepe na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, Komisija v letu 2023 na podlagi svoje ocene v skladu s členom 25(1) in (3) sklene, da je napredek pri skupnem doseganju cilja energijske učinkovitosti Unije iz prvega pododstavka člena 25(3) nezadosten, do leta 2024 sprejme dodatne ukrepe k tistim iz Direktive 2010/31/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0765] in Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016) 0761], da zagotovi izpolnitev zavezujočih ciljev energijske učinkovitosti Unije za leto 2030.
5.  Če na področju energijske učinkovitosti, brez poseganja v druge ukrepe na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, Komisija v letu 2023 in nato vsaki dve leti na podlagi svoje ocene v skladu s členom 25(1) in (3) ugotovi, da država članica pri izpolnjevanju nacionalnega zavezujočega cilja in začrtanega poteka za leto 2030 ne napreduje dovolj, ta država članica do leta 2024 oziroma vsaki dve leti zatem zagotovi, da je vsaka nastajajoča vrzel v začrtani poti v enem letu zajeta v dodatnih ukrepih.
(a)  izdelkov na podlagi Direktive 2010/30/EU in Direktive 2009/125/ES;
(b)  stavb na podlagi Direktive 2010/31/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016) 0765] in Direktive 2012/27/EU [različica, kakor je bila spremenjena s predlogom COM(2016)0761];
(c)  prometa.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Vsaka zadevna država članica iz odstavkov 4 ali 5 podrobno navede dodatne izvedene, sprejete in načrtovane ukrepe za zapolnitev vrzeli ter izpolnitev nacionalnih ciljev in začrtane poti za leto 2030 v okviru svojega poročila o napredku iz člena 15.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – točka b
(b)  v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem poročilu o napredku, pripravljenem v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, država članica predstavi, kako je bilo priporočilo v največji meri upoštevano in kako je bilo ali kako ga namerava izvesti. Za odstopanje od priporočila predloži utemeljitev;
(b)  v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem poročilu o napredku, pripravljenem v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, država članica predstavi, kako je bilo priporočilo upoštevano in kako je bilo ali kako ga namerava izvesti. Za odstopanje od priporočila predloži razloge;
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – točka c
(c)  priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
(c)  priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v skladu s členom 9(2) in v okviru evropskega semestra.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija nemudoma zagotovi, da so priporočila na voljo vsem državam članicam.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka j a (novo)
(ja)  splošno oceno napredka k popolni vključitvi načela, da je energijska učinkovitost na prvem mestu, in k poštenemu obravnavanju odjemalcev energije;
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka j b (novo)
(jb)  oceno napredka o konkurenčnosti;
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka j c (novo)
(jc)  napredek držav članic pri postopnem odpravljanju neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva do leta 2020;
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka k a (novo)
(ka)  finančno oceno stroškov, ki jih krije končni odjemalec električne energije, na podlagi kazalnikov za spremljanje dejanske porabe za pet razsežnosti energetske unije;
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
1.  Države članice do 1. januarja 2021 vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzete toplogredne pline iz dela 2 Priloge III k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.
1.  Države članice do 1. januarja 2021 vzpostavijo in upravljajo nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje v skladu z zahtevami Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja, da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzete toplogredne pline iz dela 2 Priloge III k tej uredbi ter zagotovijo pravočasnost, preglednost, točnost, doslednost, primerljivost in popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1
1.  Leta 2027 in 2032 Komisija izvede celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 23(3) te uredbe, z namenom spremljanja zmanjšanja ali omejitev emisij toplogrednih plinov držav članic na podlagi členov 4, 9 in 10 Uredbe [ ] [ESR] ter njihovega zmanjšanja emisij in izboljšanja odvzema po ponorih na podlagi členov 4 in 12 Uredbe [ ] [LULUCF] ter vseh ostalih ciljev zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov iz zakonodaje Unije. Države članice so v celoti vključene v ta proces.
1.  Komisija izvede celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 23(3) te uredbe, z namenom spremljanja zmanjšanja ali omejitev emisij toplogrednih plinov držav članic na podlagi členov 4, 9 in 10 Uredbe [ ] [ESR] ter njihovega zmanjšanja emisij in izboljšanja odvzema po ponorih na podlagi členov 4 in 12 Uredbe [ ] [LULUCF] ter vseh ostalih ciljev zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov iz zakonodaje Unije. Države članice so v celoti vključene v ta proces.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6
6.  Podatki za posamezno državo članico, zapisani v registre, vzpostavljene v skladu s členom 11 Uredbe [ ] [ESR] en mesec po datumu preverjanju skladnosti z Uredbo [ ] [LULUCF] iz odstavka 5 tega člena, se uporabijo za preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR] za leto 2021 in 2026. Preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR] za vsako leto od 2022 do 2025 in od 2027 do 2030 se opravi na datum, ki je en mesec po datumu preverjanja skladnosti za prejšnje leto. To preverjanje vključuje spremembe takšnih podatkov zaradi uporabe prilagodljivosti s strani navedene države članice v skladu s členi 5, 6 in 7 Uredbe [ ] [ESR].
6.  Podatki za posamezno državo članico, zapisani v registre, vzpostavljene v skladu s členom 11 Uredbe [ ] [ESR] en mesec po datumu preverjanju skladnosti z Uredbo [ ] [LULUCF] iz odstavka 5 tega člena, se uporabijo za preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR]. Preverjanje skladnosti na podlagi člena 9 Uredbe [ ] [ESR] za [leta v skladu s obdobjem skladnosti iz člena 9 Uredbe (EU) .../... ESR] se opravi na datum, ki je en mesec po datumu preverjanja skladnosti za prejšnje leto. To preverjanje vključuje spremembe takšnih podatkov zaradi uporabe prilagodljivosti s strani navedene države članice v skladu s členi 5, 6 in 7 Uredbe [ ] [ESR].
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Zadnje preverjanje skladnosti iz odstavka 6 tega člena je pregled zahtev v skladu s [členom 9a; rezerva za zgodnje ukrepanje] [ESR], ki ga opravi komisija po zahtevi države članice za uporabo rezerve. Po tovrstnem preverjanju se lahko spremenijo podatki za vse upravičene države članice, če so izpolnjene zahteve iz [člena 9a; rezerva za zgodnje ukrepanje] [ESR].
Sprememba 199<