Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 12. marca 2018 o politiki Komisije glede poštenosti, predvsem kar zadeva imenovanje generalnega sekretarja Evropske komisije,

–  ob upoštevanju odgovorov Komisije z dne 25. marca 2018 na pisna vprašanja članov Odbora za proračunski nadzor in odgovorov, ki jih je podala med zaslišanjem pred tem odborom 27. marca 2018,

–  ob upoštevanju člena 14(1) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, zlasti členov 4, 7 in 29,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bistvenega pomena, da Evropska komisija kot varuhinja Pogodb deluje v skladu s črko in duhom pravil;

B.  ker bo zaupanje v evropski projekt in Evropsko unijo trajalo le tako dolgo, dokler bodo institucije Evropske unije dajale zgled na področjih pravne države, preglednosti in dobrega upravljanja ter imele zadosten notranji sistem zavor in ravnotežja za ustrezno odzivanje, kadar so ta temeljna načela ogrožena;

C.  ker so v skladu s Pogodbama vse institucije EU pri zadevah, povezanih z svojo organizacijo in kadrovsko politiko, samostojne, tudi pri izbiri svojih najvišjih uradnikov na podlagi zaslug, izkušenj in zaupanja, v skladu s kadrovskimi predpisi in poslovniki;

D.  ker se pri zunanji objavi prostih delovnih mest pogosto zgodi, da so izbrani notranji kandidati, ki v skladu z notranjimi pravili ne izpolnjujejo pogojev za prijavo in tako zaobidejo redno poklicno napredovanje;

E.  ker imenovanje na visoke položaje, kakršen je položaj generalnega sekretarja, ne bi smelo biti povezano z drugimi imenovanji, da bi se tako izognili nepreglednim paketnim dogovorom ali kompromisom na podlagi zaupnih informacij;

F.  ker evropska varuhinja človekovih pravic trenutno preiskuje dotični postopek imenovanja, Parlament pa je prepričan, da bo Komisijo in Parlament obvestila o svojih stališčih in morebitnih nepravilnostih, ki jih je odkrila in glede katerih bi bilo treba nadalje ukrepati;

G.  ker je Komisija priznala pomanjkljivosti v svojih sporočilih v zvezi z imenovanjem in priznala, da si mora bolj prizadevati na tem področju;

H.  ker so odbori uslužbencev kot izvoljeni predstavniki osebja institucij EU pozvali k preglednim postopkom za imenovanje na vse vodstvene položaje;

1.  obžaluje, da je postopek za imenovanje novega generalnega sekretarja Evropske komisije 21. februarja 2018 povzročil veliko nejevoljo in neodobravanje v javnosti, pri poslancih Evropskega parlamenta in v evropski javni upravi; ugotavlja, da rezultat tega postopka pomeni tveganje izgube ugleda ne le Evropske komisije, temveč vseh institucij Evropske unije; poziva Komisijo, naj prizna, da ta postopek in komunikacija z mediji, Parlamentom in splošno javnostjo o njem negativno vplivata na njen ugled;

Dejstva

2.  ugotavlja, da:

Kariera novega generalnega sekretarja

3.  ugotavlja, da:

4.  opozarja na izjemno hitro napredovanje kariere novega generalnega sekretarja, ki je v obdobju nekaj več kot 13 let napredoval iz razreda AD6 v razred AD15, v tem času pa je osem let delal v različnih kabinetih (po tem, ko je prvič delal v kabinetu, je napredoval iz razreda AD10 v razred AD14, drugič pa iz razreda AD14 v razred AD15);

Kariere prejšnjih generalnih sekretarjev

5.  poudarja, da so po navedbah Komisije prejšnji trije generalni sekretarji postali direktor, generalna direktorica in vodja kabineta, preden so bili prerazporejeni na funkcijo generalnega sekretarja, novi generalni sekretar pa v službah Komisije ni opravljal nobenih vodstvenih nalog; zlasti poudarja, da 21. februarja 2018 ni opravljal funkcije namestnika generalnega sekretarja in da je v osnovnem plačilnem razredu AD15 služboval manj kot 14 mesecev;

Postopek imenovanja

6.  ugotavlja, da je bil po navedbah Komisije novi generalni sekretar premeščen v interesu službe v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov, delovno mesto pa ni bilo objavljeno, ker ni veljalo za prosto; zato ugotavlja, da se uradniki niso mogli prijaviti, saj se je uporabil postopek premestitve skupaj z mestom, ne pa postopek premestitve v ožjem smislu z ustrezno objavo prostega delovnega mesta;

7.  ugotavlja, da je Komisija postopek premestitve v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov uporabila tudi za tri prejšnje generalne sekretarje (premestitev skupaj z mestom, ne pa premestitev v ožjem smislu); kljub temu poudarja, da nobeden od prejšnjih generalnih sekretarjev ni bil na isti seji kolegija zaporedoma imenovan za namestnika generalnega sekretarja in nato za generalnega sekretarja; poudarja tudi, da so bili vsi trije prejšnji generalni sekretarji kolegiju predlagani na seji, na kateri so bili njihovi predhodniki premeščeni na drugo delovno mesto ali pa so naznanili, da se bodo upokojili;

8.  poudarja, da je postopek imenovanja s premestitvijo sprožil predsednik Evropske komisije v soglasju s pristojnim komisarjem za proračun in kadrovske zadeve in po posvetovanju s prvim podpredsednikom (s katerim se je posvetovalo o imenu kandidata, zagotovo pa ne o postopku);

9.  se zaveda, da v Komisiji premeščanje direktorjev razreda AD 15 na delovna mesta generalnih direktorjev ni stalna praksa, a ugotavlja, da bi lahko s pravnega vidika kolegij po mnenju Komisije premestil glavnega svetovalca na mesto generalnega sekretarja;

10.  se sprašuje, zakaj je Komisija uporabila različna postopka, s katerimi je na isti seji kolegija enega samega kandidata imenovala na mesti namestnika generalnega sekretarja in generalnega sekretarja;

Ugotovitve

11.  poudarja, da odgovori Komisije kažejo, da sta bila predsednik in vodja njegovega kabineta že od leta 2015 seznanjena z namero nekdanjega generalnega sekretarja, da se bo kmalu po 1. marcu 2018 upokojil, svojo namero pa je v začetku leta 2018 še potrdil; poudarja, da bi bilo mogoče na podlagi te informacije naslednika imenovati po redni poti z enim od javnih postopkov iz kadrovskih predpisov: (1) imenovanje s strani kolegija po objavi prostega delovnega mesta in izbirnem postopku v skladu s členom 29 kadrovskih predpisov; ali (2) premestitev v interesu službe v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov, in sicer na podlagi objave prostega delovnega mesta, ki omogoča, da se vsi zainteresirani uradniki prijavijo za premestitev;

12.  je seznanjen s stališčem Komisije, da objava delovnega mesta v skladu s kadrovskimi predpisi ni nujna, zlasti ko gre za mesto generalnega sekretarja, ki ne zahteva le posebnih izkušenj, temveč tudi določeno stopnjo zaupanja s strani predsednika in kolegija komisarjev;

13.  poudarja, da z izbiro postopka premestitve v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov v obliki premestitve novoimenovanega namestnika generalnega sekretarja skupaj z njegovim mestom na položaj generalnega sekretarja ni bilo treba objaviti prostega delovnega mesta, ki ga je ob upokojitvi sprostil prejšnji generalni sekretar; ugotavlja, da je bil ta postopek sicer uporabljen tudi pri imenovanjih prejšnjih generalnih sekretarjev, a so ti poprej zasedali delovna mesta generalnih direktorjev ter imeli precejšnje vodstvene in proračunske naloge; poudarja pa, da se mora ta tradicija neobjavljanja končati, saj ne izpolnjuje sodobnih standardov preglednosti, ki bi jih morali upoštevati Komisija, Evropski parlament in druge institucije EU;

14.  je seznanjen s splošno prakso v Komisiji, da se delovna mesta zasedajo z notranjim premeščanjem v obliki premestitve skupaj z delovnim mestom, ta praksa pa se uporablja tudi za vodstveni kader; čeprav priznava, da imajo institucije v zvezi s tem precejšen manevrski prostor za presojo, je zaskrbljen, da bi se utegnilo s takšnim ravnanjem spodkopavati načelo enakih možnosti in onemogočati izbira najprimernejših kandidatov; poziva vse institucije Unije, naj s postopkom premestitve delovna mesta zasedajo le po predhodni seznanitvi osebja, ravnajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije ter dajejo prednost odprtim in preglednim postopkom, katerih cilj je izbrati najprimernejše kandidate;

15.  poudarja, da so bili le predsednik, komisar, pristojen za proračun in kadrovske zadeve, prvi podpredsednik ter nekdanji in novi generalni sekretar pred sejo kolegija komisarjev 21. februarja 2018 obveščeni, da bo podan predlog za takojšnje imenovanje novega generalnega sekretarja;

16.  ugotavlja, da je ta postopek, kot kaže, presenetil vse druge člane kolegija in onemogočil, da bi se med komisarji razvila razprava, saj imenovanje novega generalnega sekretarja ni bilo uvrščeno na dnevni red seje kolegija komisarjev 21. februarja 2018;

17.  je močno zaskrbljen, saj bi lahko tak način imenovanja generalnega sekretarja vzbudil dvome o imenovanju na mesto namestnika generalnega sekretarja tik pred tem, saj se morda z njim ni želelo zapolniti tega prostega delovnega mesta, temveč omogočiti premestitev tega mesta na mesto generalnega sekretarja v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov brez objave prostega delovnega mesta; meni, da so bile sicer s takšnim ravnanjem izpolnjene izključno postopkovne zahteve, a je vseeno v nasprotju z duhom kadrovskih predpisov in preprečuje, da bi se za prosto mesto potegovali tudi drugi uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje;

Sklepne ugotovitve

18.  je razočaran, da očitno niti eden od komisarjev, potem ko je opazil, da te točke ni na dnevnem redu, ni podvomil v to presenetljivo imenovanje, zahteval, naj se sklep o imenovanju preloži, ali zahteval načelne razprave o vlogi prihodnjega generalnega sekretarja v Komisiji in o tem, kako se njegova vloga dojema;

19.  opozarja, da so generalni direktorji v evropskih institucijah odgovorni za več sto zaposlenih ter v svoji vlogi odredbodajalcev izvršujejo precejšen proračun, prav tako pa morajo v letnih poročilih o dejavnosti ob koncu vsakega proračunskega leta podpisati izjavo o zanesljivosti; zato dvomi v trditev Komisije, da bi lahko bilo mesto vodje kabineta predsednika v smislu vodstvenih in proračunskih nalog enakovredno položaju generalnega direktorja, čeprav kandidat za razliko od prejšnjih generalnih sekretarjev Komisije poprej ni zasedal tega mesta; poudarja, da interno sporočilo predsednika Komisiji o sestavi kabinetov članov komisije in službi tiskovnega predstavnika z dne 1. novembra 2014 ne nadomešča ali spreminja kadrovskih predpisov;

20.  poudarja, da bi bilo mogoče imenovanje generalnega sekretarja v dveh korakih obravnavati kot potezo, podobno udaru, ki je v celoti dosegla in nemara celo presegla pravne omejitve;

21.  poudarja, da Parlament ne najde „resnih in nujnih razmer“, kakor jih je opisala pravna služba Parlamenta, ki bi upravičevale uporabo postopka premestitve v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov brez objave prostega delovnega mesta;

Zahtevani ukrepi

22.  se zaveda, da razveljavitev ugodnega upravnega akta praviloma ni mogoča zaradi pravnih omejitev, a vseeno poziva Komisijo, naj ponovno oceni postopek imenovanja novega generalnega sekretarja, da bi tudi drugim morebitnim kandidatom iz evropske javne uprave omogočila, da se potegujejo za mesto, s tem pa povečala izbiro med morebitnimi kandidati iz iste funkcionalne skupine in razreda; poziva Komisijo, naj v prihodnje izvaja odprte in pregledne postopke obravnavanja prijav;

23.  poudarja, da se je treba držati črke in duha kadrovskih predpisov, če želimo ohranjati izvrstno in neodvisno ter lojalno in motivirano evropsko javno službo; poudarja, da je treba v ta namen v celoti upoštevati predvsem člene 4, 7 in 29 kadrovskih predpisov, da se „uslužbenci institucije obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti“, to obvezo glede preglednosti pa je treba upoštevati tudi pri premestitvah v skladu s členom 7 kadrovskih predpisov, razen v zelo izrednih in ustrezno utemeljenih primerih, kakor jih navaja Sodišče;

24.  poudarja, da je mogoče le z ustreznim objavljanjem prostih delovnih mest zagotoviti širok in glede na spol uravnotežen izbor najprimernejših kandidatov, ki omogoča sprejemanje informiranih in najustreznejših sklepov o imenovanju; poudarja, da se morajo vse evropske institucije in organi izogibati postopkom objavljanja, katerih edini namen je zadostiti formalnim zahtevam za objavo;

25.  priporoča, naj se postopki sprejemanja odločitev kolegija komisarjev okrepijo, da bi preprečili nepremišljeno potrjevanje imenovanj ali drugih pomembnih odločitev, zato je treba vse tovrstne točke dodati v osnutek dnevnega reda;

26.  v zvezi s tem poziva vse institucije in organe Evropske unije, naj prenehajo nameščati ljudi na položaje, saj se lahko s tem škodi postopkom in posledično tudi verodostojnosti EU; poudarja, da politični vpliv ne sme spodkopavati uveljavljanja kadrovskih predpisov; meni, da je treba v interesu preglednosti, integritete in enakih možnosti objavljati vsa prosta delovna mesta; poudarja, da morajo institucije, če se odločijo vseeno odstopiti od tega načela, v vseh primerih ostati znotraj majhnega manevrskega prostora, ki ga določa sodna praksa Sodišča Evropske unije;

27.  predlaga, naj v komisijah za izbor višjega vodstva Parlamenta sodelujejo uradniki iz vrst predstavniških organov osebja;

28.  poziva Komisijo in vse druge zadevne institucije EU, naj razveljavijo vse sklepe, s katerimi funkcijo vodje kabineta predsednika obravnavajo kot enakovredno funkciji generalnega direktorja in funkcijo vodje kabineta komisarja kot enakovredno funkciji direktorja; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v naslednji reviziji kadrovskih predpisov po rednem zakonodajnem postopku obravnavale primerne karierne možnosti, tako za uradnike, ki stopajo po tradicionalni karierni poti, kot za člane kabineta, ter;

29.  poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2018 pregleda upravne postopke za imenovanje višjih uradnikov, s čimer bi v celoti zagotovila, da bodo ob upoštevanju kar največje preglednosti in enakih možnosti izbrani najboljši kandidati, ter s tem bila za zgled drugim evropskim institucijam;

30.  se zaveda, da člen 17 Poslovnika Komisije generalnemu sekretarju, ki bi moral imeti obsežne vodstvene izkušnje in uživati zaupanje predsednika, pripisuje posebne vodstvene naloge; meni, da je treba posodobiti in pojasniti ta pravila, da bi zagotovili nevtralnost vloge generalnega sekretarja v (strankarskem) političnem okolju; pričakuje, da bo do septembra 2018 seznanjen s posodobitvijo;

o
o   o

31.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vsem evropskim institucijam.