Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2280(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0112/2018

Predložena besedila :

A8-0112/2018

Razprave :

PV 17/04/2018 - 21
CRE 17/04/2018 - 21

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0119

Sprejeta besedila
PDF 414kWORD 75k
Sreda, 18. april 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020
P8_TA(2018)0119A8-0112/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018 o izvajanju instrumentov EU za zunanje financiranje: vmesni pregled 2017 in prihodnja zasnova v obdobju po letu 2020 (2017/2280(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/2306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (uredba o instrumentu za razvojno sodelovanje)(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja(8),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju potekajočih medinstitucionalnih pogajanj in mnenja, ki ga je Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor dne 18. aprila 2017 posredoval Odbor za zunanje zadeve, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002, uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014, (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2016)0605 – C8-0372/2016 – 2016/0282(COD))(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13)(v nadaljnjem besedilu: uredba o komitologiji),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2014)9615 z dne 10. decembra 2014 o vzpostavitvi regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji, t. i. sklada Madad, in sklepa Komisije C(2015)9691 z dne 21. decembra 2015 o spremembi sklepa C(2014)9615,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2015)7293 z dne 20. oktobra 2015 o vzpostavitvi nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki in sklepa Komisije C(2017)0772 z dne 8. februarja 2017 o spremembi sklepa Komisije C(2015)7293,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije C(2015)9500 z dne 24. novembra 2015 o usklajevanju ukrepov Unije in držav članic z mehanizmom usklajevanja – instrumentom za pomoč beguncem v Turčiji(14) in Sklepov Komisije C(2016)0855 z dne 10. februarja 2016(15) ter C(2017)2293 z dne 18. aprila 2017(16) o instrumentu za begunce v Turčiji in spremembi sklepa Komisije C(2015)9500,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča o zunanjem financiranju EU, zlasti posebnega poročila št. 18/2014 o sistemu vrednotenja in sistemu v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2017 z naslovom „Poročilo o vmesnem pregledu instrumentov za zunanje financiranje“ (COM(2017)0720) in z njim povezanih delovnih dokumentov za uslužbence o oceni skupne izvedbene uredbe (SWD(2017)0606), evropskega instrumenta sosedstva (SWD(2017)0602), instrumenta za predpristopno pomoč (SWD(2017)0463), instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (SWD(2017)0607), instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (SWD(2017)0608) ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (SWD(2017)0604),

–  ob upoštevanju zunanjih ocen instrumentov za zunanje financiranje(17),

–  ob upoštevanju potekajočih postopkov Evropskega parlamenta o prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020,

–  ob upoštevanju ocene o izvajanju na evropski ravni z naslovom „Instrumenti EU za zunanje financiranje in arhitektura po letu 2020“, ki jo pripravlja služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. novembra 2015 z naslovom „Letno poročilo 2015 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2014“ (COM(2015)0578),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2016 z naslovom „Letno poročilo 2016 o razvojni politiki in politiki zunanje pomoči Evropske unije ter njunem izvajanju v letu 2015“ (COM(2016)0810),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 7. junija 2017 z naslovom „Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU“ (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 z naslovom „EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet“(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. aprila 2014 o celovitem pristopu EU in njegovih posledicah za doslednost zunanjega delovanja EU(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(22),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu med pripravami na vrh, ki bo novembra 2017(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2016(24),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. februarja 2017 o poročilu Komisije o Albaniji(25) za leto 2016 ter o poročilu Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2016(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o poročilu Komisije o Črni gori za leto 2016(27),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Kosovu(28) za leto 2016, o poročilu Komisije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji(29) za leto 2016 ter o poročilu Komisije o Srbiji(30) za leto 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. februarja 2018 z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018(32),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, predstavljene junija 2016(33),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017 o sodelovanju EU s civilno družbo na področju zunanjih odnosov,

–  ob upoštevanju strategije EU Trgovina za vse,

–  ob upoštevanju delovni dokument služb Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini (SWD(2017)0364),

–  ob upoštevanju pristojnosti Odbora za zunanje zadeve kot pristojnega odbora za vso zakonodajo, načrtovanje programov in nadzor nad ukrepi, sprejetimi v okviru evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta partnerstva in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ter za politike na katerih temeljijo (Priloga V(I) Poslovnika),

–  ob upoštevanju izjave Evropske komisije, priložene uredbam o vzpostavitvi instrumentov za zunanje financiranje, v kateri se je zavezala k strateškim dialogom s Parlamentom o načrtovanju programov,

–  ob upoštevanju poslovnika odborov instrumentov ENI, IPA II, EIDHR, IcSP, instrumenta partnerstva in odbora instrumenta DCI,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za proračun (A8-0112/2018),

A.  ker Evropska unija ostaja največja svetovna ponudnica zunanje pomoči;

B.  ker so instrumenti za zunanje financiranje glavni mehanizem za podporo ukrepom EU na svetovnem prizorišču in ker se zdi zunanje delovanje EU evropskim državljanom vse pomembnejše;

C.  ker so instrumenti za zunanje financiranje zaradi omejenih virov pogosto zelo obremenjeni;

D.  ker Komisija v poročilu o vmesnem pregledu ugotavlja, da sedanja struktura zunanjih instrumentov načeloma služi svojemu namenu;

E.  ker združitev instrumentov ne more biti cilj sam po sebi;

F.  ker se EU sooča s številnimi izzivi, ne le v bližnji soseščini, ampak tudi na svetovnem prizorišču;

G.  ker mora EU pri zunanjem delovanju EU dati prednost obravnavi ključnih svetovnih izzivov, kot sta mir in trajnostni razvoj, in priznati, da sta spodbujanje človekovih pravic za vse, pravne države in demokracije s posebnim poudarkom na enakosti spolov in socialni pravičnosti ter podpora za zagovornike človekovih pravic bistvena za dosego teh ciljev;

H.  ker je zunanja finančna pomoč EU osrednji instrument za podporo gospodarskim reformam, pa tudi demokraciji ter politični in institucionalni konsolidaciji v partnerskih državah;

I.  ker ne obstaja enoten in temeljit parlamentarni nadzor nad vsemi instrumenti;

J.  ker je treba nujno povečati prepoznavnost pomoči EU tako med državljani partnerskih držav kot med državljani Evropske unije, da jih bo mogoče bolje obveščati o koristih podpore EU; ker bi k temu lahko veliko prispevalo vlaganje v oprijemljive in konkretne projekte, ki bi bili bolj prepoznavni za širšo javnost, ter oblikovanje celovite, učinkovite in sistematične komunikacijske strategije za vsak posamezen instrument;

K.  ker je strateško komuniciranje pogosto soočeno z zunanjimi izzivi, med drugim širjenjem lažnih informacij v škodo EU in njenih držav članic, kar zahteva dodatna prizadevanja; ker je zavzemanje za objektivne, neodvisne in nepristranske informacije ob sočasnem obravnavanju pravnih vidikov medijskega okolja, v katerem se uporabljajo instrumenti in ukrepi EU, zato bistvenega pomena;

L.  ker je mednarodna trgovina pomembno orodje EU za pomoč državam pri njihovem socialnem in gospodarskem razvoju ter za zaščito in spodbujanje uveljavljanja človekovih pravic, temeljnih vrednot in vladavine prava;

M.  ker bi morala trgovinska politika skladno s Pogodbama prispevati k zunanjim ciljem Unije, med drugim k trajnostnemu razvoju;

N.  ker skupna pomoč v okviru evropskega instrumenta sosedstva (15,4 milijarde EUR), instrumenta za predpristopno pomoč (11,7 milijarde EUR), instrumenta za prispevanje k partnerstvu in miru (2,5 milijarde EUR), evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (1,3 milijarde EUR) ter instrumenta partnerstva za obdobje 2014–2020 znaša 32 milijard EUR;

O.  ker je bil instrument IPA II uporabljen pri upravljanju migracij;

P.  ker sta pravna podlaga evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in zlasti instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) iz členov 209 in 212 PDEU, ki se oba sklicujeta na člen 208 PDEU, po katerem je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine;

Q.  ker je Komisija pristojna za opredeljevanje, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje pomoči EU v okviru teh instrumentov; ker je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) odgovorna za nemoteno izvajanje in skladnost zunanjih politik EU, med drugim prek instrumentov; ker je Parlament kot sozakonodajalec v postopku soodločanja odgovoren za demokratični nadzor in spremljanje;

R.  ker dvojna narava urada podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pomeni, da mora imeti nosilec te funkcije osrednjo vlogo pri političnem usklajevanju pomoči Unije v okviru instrumentov;

S.  ker nekaterih projektov in subvencij v sklopu sedanjih instrumentov ni mogoče v celoti oceniti, saj so še vedno v začetni fazi izvajanja; Ker so nekateri cilji po naravi kvalitativni in povezani z zakonodajo, prakso in stališči, ki jih ni mogoče preprosto kvantitativno meriti;

T.  ker Komisija v svojem vmesnem pregledu ugotavlja, da je težko izmeriti splošno učinkovitost instrumentov pri doseganju ciljev, delno zaradi težav pri opredeljevanju ustreznih sistemov spremljanja in vrednotenja na ravni instrumenta (str.  10); opozarja, da je Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 18/2014 opozorilo na resne pomanjkljivosti v sistemu EuropeAid za vrednotenje;

U.  ker skupna izvedbena uredba vsebuje glavne določbe o razvoju in načelih učinkovitosti pomoči, kot so nevezana pomoč in uporaba lastnih institucij, sistemov in postopkov držav partneric;

V.  ker obstoječi upravni postopki pogosto pomenijo pretirano birokratsko breme za morebitne države prejemnice, zato se manjše organizacije civilne družbe in socialni partnerji težje lotijo načrtovanja in izvajanja projektov, saj pogosto nimajo dovolj znanja in upravnih zmogljivosti za predložitev ustreznih in uspešnih predlogov;

W.  ker uredbe o instrumentih za zunanje financiranje določajo, da se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011, in ker te uredbe določajo tudi, da bodo Komisiji pri tem pomagali odbori instrumentov ENI, IPA II, EIDHR, IcSP, instrumenta partnerstva in instrumenta DCI;

X.  ker je treba Svetu in Parlamentu poslati osnutek izvedbenih aktov istočasno, kot se ti pošljejo članom odborov instrumentov ENI, IPA II, EIDHR, IcSP, instrumenta partnerstva in instrumenta DCI, in ker poslovnik teh odborov določa, da jim je treba osnutek izvedbenih aktov poslati vsaj 20 koledarskih dni pred ustrezno sejo tega odbora; ker bi bilo treba zato Parlamentu poslati osnutek izvedbenih aktov vsaj 20 koledarskih dni pred temi sejami in ker pisni postopki za sprejetje osnutka izvedbenih aktov v ustrezno utemeljenih primerih predstavljajo izjemo pri tem pravilu;

Y.  ker je za pripravo izvedbenih aktov potrebna pripravljalna faza, ki jo Komisija izvede interno in vključuje posvetovanje med njenimi službami ter zahteva veliko časa, saj običajno traja več mesecev;

Vmesni pregled

1.  je seznanjen, da je Komisija med vmesnim pregledom ugotovila, da sedanji instrumenti načeloma služijo svojemu namenu;

2.  obžaluje, da količina in pomanjkanje prožnosti ter doslednosti financiranja EU v razdelku 4 sedanjega večletnega finančnega okvira kažejo omejene ambicije EU, da bi delovala kot resničen svetovni akter; ugotavlja pa, da so številne partnerske države in teme, za katere so bili uporabljeni instrumenti EU za zunanje financiranje, dosegle pozitiven napredek in tako dokazale, kako koristni in pomembni so ti instrumenti;

3.  je vseeno zaskrbljen zaradi nekaterih ugotovitev, vključno z odsotnostjo politične usmeritve in splošne vizije, nedoslednim izvajanjem vrednot in partnerskih načel EU, počasnim ali neobstoječim napredkom pri ciljih, povezanih z družbenimi in pravosodnimi reformami v širši soseščini, pomanjkanjem trdnih mehanizmov in ocenjevanja ter omejeno prilagodljivostjo;

4.  obžaluje, ker ni enega dokumenta o jasni viziji, ki bi pojasnil sinergije med instrumenti in njihov prispevek k celoviti, vseobsegajoči strategiji EU na področju zunanje politike;

5.  je zaskrbljen, da se EU in njeni instrumenti soočajo s pomembnimi izzivi, med drugim s političnim kompromisom med spodbujanjem vrednot in pravic ter kratkoročnimi varnostnimi interesi, pojavom novih akterjev v svetovnem upravljanju in mednarodnih finančnih institucijah, pa tudi s številnimi nasilnimi svetovnimi konflikti, vključno z negotovostjo v neposredni soseščini EU, tako vzhodni kot južni, ter vse bolj agresivno in neomajno politiko Rusije;

6.  ugotavlja, da so bili skrbniški skladi EU ustanovljeni za odpravljanje glavnih vzrokov migracij; obžaluje, da so prispevki iz proračuna EU za skrbniške sklade EU in instrument za begunce v Turčiji zmanjšali splošno skladnost, dolgoročno vizijo in učinek ukrepov Unije; ponovno poudarja, da je treba nove prednostne naloge financirati z novimi proračunskimi sredstvi; globoko obžaluje, da Parlament v nobeni fazi odločanja v zvezi z izjavo o Turčiji ni bil uradno zaprošen za nasvet ali odobritev;

7.  poudarja, da se morajo instrumenti dopolnjevati in prilagajati lokalnih razmeram, prav tako pa se morajo biti sposobni hitro in učinkovito odzivati na nove in nepredvidene izzive, ne da bi pri tem izgubili izpred oči prvotne cilje;

8.  obžaluje, da instrumenti izrecno ne predvidevajo začasne ustavitve pomoči, če država upravičenka (zlasti če gre za posredno upravljanje, pri katerem sodeluje) ne spoštuje osnovnih načel, kot so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic;

9.  ugotavlja, da razvojna pomoč EU (uradna razvojna pomoč) ne dosega cilja OZN, tj. 0,7 %; zato poziva k povečanju virov za razvojno pomoč, da se izpolnijo zaveze Agende 2030;

Instrument za predpristopno pomoč (IPA II)

10.  spodbuja prizadevanja, da bi z individualnim načrtovanjem za posamezne države upravičenke in sektorskim pristopom povečali dolgoročno strateško pomembnost instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) in dosegli oprijemljive rezultate; meni, da bi lahko ta pristop pripomogel k zmanjšanju precejšnjega nakopičenja neporabljenih sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA I in II) v Turčiji, do katerega je prišlo zaradi neučinkovitosti posrednega upravljanja z državo upravičenko in slabe absorpcijske sposobnosti;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi nazadovanja Turčije na področju pravne države in demokracije, čeprav je v sedanjem večletnem finančnem okviru za to državo v okviru instrumenta IPA II predvidenih 4,5 milijarde EUR; se strinja, da sedanji slabi obeti za pristop Turčije še poglabljajo že tako veliko negotovost glede vrednosti instrumenta IPA II v tej državi; ugotavlja, da so bila sredstva IPA II uporabljena za financiranje zavez iz izjave o Turčiji;

12.  ugotavlja, da so zahodnobalkanske države, ki prejemajo dolgoročno pomoč iz instrumenta IPA II, dosegle zelo različne stopnje napredka; ugotavlja, da je pomoč iz instrumenta IPA II v nekaterih primerih prinesla omejene rezultate pri spodbujanju reform, zlasti na področju pravne države, javne uprave in boja proti korupciji;

13.  je seznanjen, da je kakovost kazalnikov iz programov za države in dokumentov o ukrepih še vedno pomanjkljiva;

14.  poudarja, da bi bilo treba omogočiti začasno ustavitev izplačil ali preusmeritev sredstev IPA II, če bi temeljita analiza Komisije pokazala, da partnerske države sistematično ne izpolnjujejo svojih obveznosti ali močno nazadujejo na političnem področju; obžaluje, da so bili v preteklosti podobni ukrepi onemogočeni zaradi sistematične in politične nezmožnosti za ukrepanje;

15.  je seznanjen, da obstaja okvir uspešnosti; obžaluje pa, da je o nagradah za uspešnost še treba razmisliti in jih podeliti; v zvezi s tem poziva, da si je treba bolj prizadevati za nadaljnje izboljšave tega okvira, pri tem pa upoštevati tudi primere nezadostne uspešnosti in razmisliti o posledičnem zmanjšanju financiranja;

16.  poudarja pomen instrumenta IPA II, saj je glavni instrument EU za predpristopno financiranje ključnih socialnih, gospodarskih, političnih in institucionalnih reform na prednostnih področjih, da se države uskladijo s pravnim redom EU; ugotavlja, da lahko te reforme prispevajo tudi k dolgoročni regionalni varnosti; pozdravlja, da je instrument IPA II vse bolj strateško usmerjen, vendar poudarja, da mora biti financiranje v okviru tega instrumenta ambiciozno in usmerjeno v prihodnost in mora ustrezati dejanskim potrebam, obveznostim in težnjam v zvezi s pristopnim procesom in članstvom v EU; v zvezi s tem želi spomniti, da bi bilo treba finančna sredstva porabiti v skladu s posebnimi cilji instrumenta;

17.  je seznanjen s tem, da sklad za civilno družbo v sosedstvu v okviru instrumenta IPA II zagotavlja bistveno podporo lokalnim organizacijam civilne družbe; poudarja, da zaveze ne ustrezajo dejanskim potrebam na terenu; v zvezi s tem poziva, naj instrument IPA II bolje dopolnjuje ukrepe v okviru drugih instrumentov, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; ugotavlja, da to zahteva več usklajevanja v fazi priprav in načrtovanja programov;

18.  meni, da je sektorski pristop ustrezen, vendar obžaluje, da zaradi razdrobljenosti nalog ni jasne odgovornosti za projekte; ugotavlja, da je posredno upravljanje v splošnem izboljšalo občutek za odgovornost za programe, obenem pa je privedlo do manjše učinkovitosti, saj se je izvajanje precej zavleklo;

19.  pozdravlja pobude za uvedbo sistemov za boljše spremljanje in merjenje uspešnosti, tudi prek sektorskih spremljevalnih odborov, internih smernic in novega sistema za upravljanje informacij;

Evropski instrument sosedstva

20.  pozdravlja podporo strukturnim reformam, ki se zagotavlja v obliki načrtovane pomoči, in opozarja na posebno naravo evropskega instrumenta sosedstva, ki EU omogoča, da oblikuje politike po meri, prilagojene posebnim potrebam partnerskih držav;

21.  se strinja z oceno Komisije, da je poseben instrument financiranja za sosedstvo konkreten dokaz, kolikšen politični pomen EU pripisuje odnosom s sosedami ter poglabljanju političnega sodelovanja in gospodarskega povezovanja z regijo in znotraj nje;

22.  se zaveda, da so proračun in človeški viri evropskega instrumenta sosedstva zaradi sedanjih izzivov in potreb v sosedstvu ter razhajanja med cilji, interesi in finančnimi viri močno obremenjeni, in poudarja potrebo po večji prožnosti;

23.  je zaskrbljen, ker je bilo financiranje evropskega instrumenta sosedstva manj učinkovito pri partnerjih, ki so manj zavezani reformam, in je še vedno problematično a potrebno v politično občutljivih in konfliktnih okoliščinah, zlasti kar zadeva spodbujanje skupnih vrednot demokracije in človekovih pravic; obžaluje, da pristop „več za več“ in pristop na podlagi pobud nista bila učinkovito uporabljena in da so države, ki očitno odstopajo od izraženih zavez na področju človekovih pravic in demokratične reforme, v zadnjem programskem obdobju prejele večjo finančno pomoč ;

24.  ponovno poudarja, da se sosedstvo sooča z izzivi brez primere vse od leta 2014 zaradi čedalje večjega števila dolgoletnih in novih izzivov, kot so nezakonita priključitev Krimskega polotoka, ki jo je izvedla Rusija, konflikt v vzhodni Ukrajini, sirska kriza, razmere v Libiji, radikalizacija in terorizem, brezposelnost mladih in izzivi migracij;

25.  je zaskrbljen, da so ti dogodki, pa tudi razhajanja med cilji, interesi EU in partnerskih držav ter razpoložljivimi finančnimi sredstvi, do konca obremenili finančno zmogljivost tega instrumenta, in poudarja potrebo po večji prožnosti;

26.  poudarja, da so vrednote in načela EU, vključno z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami ter učinkovitimi, odgovornimi in preglednimi javnimi institucijami, v interesu tako sosednjih družb kot tudi v našem interesu zaradi stabilnosti, varnosti in blaginje; pozdravlja podporo strukturnim reformam, ki se zagotavlja v okviru načrtovane pomoči; meni, da je izvajanje načela diferenciacije omogočilo, da EU prilagodi svojo podporo potrebam in ambicijam partnerskih držav;

27.  je seznanjen s prispevki v okviru evropskega instrumenta sosedstva za sklad Madad in nujni skrbniški sklad za Afriko;

28.  poudarja, da je potrebno večje usklajevanje med regionalnimi in dvostranskimi programi ter investicijskimi instrumenti, da se v večji meri podpre in spodbudi razvoj zasebnega sektorja; ugotavlja, da so se pomanjkljivosti, povezane z odsotnostjo skupnega načrtovanja z državami članicami, nekoliko izboljšale;

29.  pozdravlja spremljanje pomoči evropskega instrumenta sosedstva prek sistema v rezultate usmerjenega spremljanja; obžaluje, da na ravni instrumenta ni doslednega spremljanja in ocenjevanja;

30.  poudarja, da s trgovino povezana tehnična podpora in gospodarska pomoč, ki se v okviru evropske sosedske politike zagotavlja tesnim partnerjem Unije na njenih južnih in vzhodnih mejah, pomembno prispeva k demokratičnemu razvoju v teh regijah; ugotavlja, da se lahko sredstva v okviru evropskega instrumenta sosedstva uporabijo za olajševanje trgovine in lahko kot taka dopolnjujejo obstoječa sredstva EU za sporazum o olajševanju trgovine, kar bi moralo zagotavljati večjo srednje- in dolgoročno politično stabilnost;

Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru

31.  opominja, da je primarna dodana vrednost instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru v njegovi hitrosti in prožnosti pri obravnavanju konfliktov in širok razpon civilnih akterjev, s katerimi je EU lahko partner; opozarja, da je ta instrument edini instrument EU za preprečevanje civilnih konfliktov, vključno z mediacijo, dialogom in spravo;

32.  je seznanjen z zapleti pri zbiranju podatkov in merjenjem rezultatov ukrepov instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, kar se je izkazalo za polno izzivov zaradi težav pri ocenjevanju političnih rezultatov in pripisovanje rezultatov ukrepom tega instrumenta, ko se dopolnijo s sočasnimi ukrepi v okviru drugih instrumentov, pa tudi zaradi dostopa do območij, prizadetih zaradi konfliktov;

33.  ugotavlja, da se je v zadnjem času precej povečala potreba po preprečevanju konfliktov in obravnavanju varnostnih izzivov; meni, da so v številnih državah po vojaški krizi potrebne pobude za spravo, mediacijo in dialog; poudarja, da je treba v krizi in konfliktu hitro ukrepati; poudarja, da je treba občutno povečati razpoložljiva sredstva za tovrstne pobude; ugotavlja, da se s spremembo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru iz novembra 2017 skušajo okrepiti varnostne zmogljivosti tretjih držav za nadaljnje spodbujanje stabilnosti, varnosti in trajnostnega razvoja; ugotavlja, da ta instrument deluje kot skrajni ukrep ali predhodnik za dolgoročne ukrepe, ki se financirajo iz drugih instrumentov;

34.  ugotavlja, da je instrument za prispevanje k stabilnosti in miru v zgodnji fazi preprečevanja kibernetskih groženj po vsem svetu; poziva, naj se večji poudarek nameni kibernetski varnosti, med drugim z usklajeno strategijo, ki se uporablja pri vseh zunanjih ukrepih EU; poziva k povečanju sredstev, dodeljenih za kibernetsko varnost v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru kot ustreznega instrumenta za obravnavanje teh groženj;

35.  poudarja, da se je povečalo sodelovanje z ukrepi skupne zunanje in varnostne politike ter operacijami in misijami skupne varnostne in obrambne politike kot tudi zagotavljanje humanitarne pomoči EU;

Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice

36.  poudarja, da celostni pristop evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice po vsem svetu kljub svojemu razmeroma majhnemu proračunu prinaša dodano vrednost ter da so za uresničevanje njegovih ciljev pomembne organizacije civilne družbe, je pa tudi edini instrument, s pomočjo katerega lahko EU podpre ukrepe civilne družbe ne glede na privolitev organov države, ki jih tovrstni ukrepi zadevajo;

37.  ugotavlja, da se je ta instrument v sedanjem obdobju uporabljal bolj prožno in komplementarno kot v prejšnjem obdobju, tako da je bil odziv na nastajajoče krize na področju človekovih pravic in demokracije hitrejši; pozdravlja, da dopolnjuje sredstva iz drugih virov, kot je Evropska ustanova za demokracijo, kar povečuje učinkovitost financiranja evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice v nujnih primerih; pozdravlja večjo osredotočenost na zagovornike človekovih pravic, tudi prek sklada za nujne primere, ki je na voljo na ravni delegacij EU, ter vzpostavitev in uspešno delovanje mehanizma EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic ProtectDefenders.eu; poudarja, da je postopek zbiranja predlogov dolgotrajen, neroden in preveč konkurenčen;

38.  ugotavlja tudi koristi mehanizma ProtectDefenders.eu, ki ga izvaja civilna družba in je zagotovil nujno podporo za večje število zagovornikov človekovih pravic; poziva k nadaljnji podpori tovrstnih mehanizmov;

39.  je zaskrbljen zaradi težav pri razširjanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot prek geografskih programov ter zaradi zmanjšanja podpore EU za organizacije civilne družbe, kar v času omejevanja možnosti za delovanje civilne družbe po vsem svetu povečuje pritisk na evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;

40.  meni, da mora EU prevzeti vodilno vlogo in pokazati ambicioznost ter razviti krovno politiko za vključevanje svoje podpore demokraciji v vse svoje zunanje odnose; zato meni, da je treba ustrezno povečati financiranje, dodeljeno demokratični podpori, zlasti ob upoštevanju trenutnih napadov na demokracijo po vsem svetu; vztraja, da je treba zagotoviti, da bodo sredstva za cilj 1 iz programa pomoči za posamezne države (CBSS) dejansko dosegla tiste zagovornike človekovih pravic, ki so v največji nevarnosti; poziva delegacije EU, naj v zvezi s tem nudijo vso potrebno podporo;

41.  priznava, da je ocenjevanje evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice problematično zaradi pomanjkanja strateških in operativnih kazalnikov; ugotavlja, da se pri ocenjevanju pojavljajo težave tudi zaradi tega, ker se organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic precej visoka podpora zagotavlja zaupno, kar je razumljivo, da se zaščitita identiteta in varnost upravičencev;

42.  poudarja dodano vrednost misij EU za opazovanje volitev kot področja, na katerem ima EU vodilno vlogo v svetu; pozdravlja, da se je število misij za opazovanje in spremljanje na podlagi priporočil misij za opazovanje volitev povečalo;

PI

43.  poudarja, da je instrument partnerstva zasnovan posebej za uresničevanje tematskih interesov EU in skupnih interesov s tretjimi državami ter za oblikovanje zavezništev in okrepitev sodelovanja z obstoječimi in novimi strateškimi partnerji; ugotavlja, da se v praksi ta instrument uporablja v skrajni sili, saj se sproži, ko se smatra, da je edini instrument za lažje izvajanje politične agende EU in reševanje svetovnih izzivov;

44.  ugotavlja, da se je lahko v sklopu instrumenta partnerstva v primerjavi s prejšnjimi instrumenti okrepilo sodelovanje s tretjimi državami, tudi strateškimi partnerji, državami, ki so poprej prejemale dvostransko razvojno pomoč, in različnimi mednarodnimi forumi, vendar meni, da je povečanje zagotavljanja virov ter prispevek storitev za ustvarjanje politik potreben, da se zagotovi, da so v celoti vključeni v oblikovanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov ter krepitev dejavne vloge delegacij EU pri oblikovanju ukrepov in izmenjave podatkov z državami članicami;

45.  se zavzema za večjo prepoznavnost, poznavanja in razumevanja ciljev instrumenta partnerstva, zlasti v institucijah EU;

46.  z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo ocenjevanje ovirano, ker ni bil ustvarjen centralni register z dokumentacijo o ukrepih zaradi poznega sprejetja okvira kazalnikov za rezultate in ker je večina projektov nedokončanih;

Skupna izvedbena uredba

47.  opozarja, da gre pri instrumentih EU za zunanje financiranje za zapleten niz orodij, s katerimi EU podpira in krepi svoje ukrepe v mednarodnem okolju, in da njihovo zapleteno strukturo usklajuje skupna izvedbena uredba; ponavlja, da mora ta uredba izpolnjevati merila proračunskega in demokratičnega nadzora; obžaluje, da precejšnja zapletenost in omejevalna narava skupne izvedbene uredbe ovirata učinkovito uporabo virov Unije in preprečujeta pravočasno odzivanje na nove izzive in potrebe partnerjev; obžaluje, da standardizacija pravil ni prispevala k skupnemu načrtovanju pomoči med instrumenti;

48.  ugotavlja, da je bila skupna izvedbena uredba uvedena z namenom harmonizacije, poenostavitve izvajanja, večje prožnosti, usklajenosti in učinkovitosti uporabe sredstev Unije ter neoviranega in komplementarnega pristopa k izvajanju vseh instrumentov;

49.  meni, da je bistvenega pomena, da ima Parlament dovolj časa, da lahko ustrezno in pravočasno izvaja svoje pristojnosti nadzora v zvezi z osnutki izvedbenih aktov; meni, da ni mogoče opravičiti nespoštovanja 20-dnevnega roka za predložitev dokumentov Parlamentu in Svetu v končni fazi sprejemanja izvedbenih aktov, glede na to, koliko časa se osnutek izvedbenih aktov pripravlja, preden ga dobijo odbori evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II, evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, instrumenta partnerstva in instrumenta za razvojno sodelovanje; zato obžaluje, da se rok 20 koledarskih dni ne spoštuje vedno, in meni, da se tako onemogoča pravica Parlamenta do nadzora; poziva, naj se vsi osnutki izvedbenih aktov predložijo vsaj 20 dni vnaprej, in Komisijo poziva, naj spremeni poslovnik odborov teh instrumentov ter podaljša ta 20-dnevni rok za predložitev in tako Parlamentu olajša izvajanje njegovih pristojnosti nadzora;

50.  obžaluje, da je prepoznavnost politike EU za zunanje financiranje še vedno omejena v razmerah, ko si tretji akterji s pomočjo dezinformacij aktivno prizadevajo spodkopati zunanjo politiko EU ;

Priporočila za 2017/2018–2020

51.  poziva, naj vrednote EU in temeljne vrednote in pravice ostanejo v središču vseh zunanjih ukrepov EU;

52.  poziva k večji sinergiji in skladnosti med vsemi instrumenti v razdelku 4, pa tudi k boljšemu usklajevanju z dvostranskimi programi pomoči držav članic in po možnosti drugimi donatorji; v zvezi s tem poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepita sodelovanje in usklajevanje, tudi z organizacijami civilne družbe in lokalnimi akterji, in izpolnita svoje naloge iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

53.  poziva k vzpostavitvi zanesljivih, doslednih in preglednih mehanizmov za spremljanje in ocenjevanje; ponavlja, da bi ti mehanizmi omogočili spremljanje oprijemljivega napredka glede ključnih ciljev, povezanih z reformami v sosednjih državah, kar je še posebej pomembno v primerih, ko so te reforme zastale ali se z njimi kako drugače odlaša;

54.  poziva h krepitvi postopkov in sistemov parlamentarnega nadzora, ki bi bili usklajeni za vse instrumente; priporoča oblikovanje pregledne enotne skupne javne podatkovne zbirke projektov in ukrepov, da bi izboljšali preglednost;

55.  poudarja, da je treba organizacijam civilne družbe zagotoviti dodatna finančna sredstva in podporo za usposabljanje; vztraja, da so potrebni nujni ukrepi za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena in postopkovnih ovir, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, zlasti lokalne; poziva k posebnim proračunskim vrsticam, namenjenim krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe, da se poveča njihova sposobnost za dostop do sredstev; obžaluje, da Komisija v poročilu o vmesnem pregledu ni obravnavala vprašanja pomanjkanja udeležbe organizacij civilne družbe v načrtovanju in izvajanju zunanjih instrumentov; poziva Komisijo, naj v vse zunanje instrumente in programe vključi bolj strateško sodelovanje organizacij civilne družbe, kot sta zahtevala Svet in Parlament;

56.  podpira neposrednejše in aktivnejše spodbujanje politik EU, njene finančne pomoči in njene prepoznavnosti;

57.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba uvesti možnost prenosa nedodeljenih sredstev evropskega instrumenta sosedstva in instrumenta IPA II znotraj omejitve 10 % prvotnih odobrenih proračunskih sredstev za posamezni instrument, da bi povečali zmogljivost za odzivanje na nepredvidene dogodke, obenem pa ohranili cilje, ki so bili zastavljeni v ustreznih uredbah teh instrumentov;

Instrument za predpristopno pomoč (IPA II)

58.  podpira načela iz člena 21 PEU in priporoča, naj se večji poudarek nameni krepitvi demokratičnih institucij, boju proti korupciji, reformam javne uprave, krepitvi pravne države in dobrega upravljanja ter izboljšanju glede doslednega spoštovanja človekovih pravic in pravic manjšin; poziva k večji podpori za reforme v sektorjih, ki so pomembni za pristopni proces, ter k spodbujanju regionalnega sodelovanja za dopolnjevanje širitvene politike EU;

59.  priporoča, da se omogoči prenos sredstev na civilno družbo, če državni organi niso pripravljeni izpolniti ciljev, ki jih je zastavila EU, ali ne želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev instrumenta; poziva Komisijo, naj zmanjša ali začasno ustavi financiranje za države, ki grobo kršijo temeljne vrednote EU, vključno z osnovnimi københavnskimi merili; poziva k zmanjšanju upravnih obremenitev za prejemnike iz organizacij civilne družbe, ki so zaprosili za financiranje EU;

60.  poziva, naj Parlament sodeluje, kadar se razmišlja o začasni ustavitvi financiranja ali občutni spremembi največjega okvirnega dodeljenega zneska;

61.  vztraja pri močni udeležbi upravičencev v postopku od načrtovanja do spremljanja in revizije; poziva Komisijo, naj zagotovi ciljno usmerjeno pomoč nacionalnim revizijskim organom glede metodologije, načrtovanja, zaposlovanja, usposabljanja in nadzora;

62.  priporoča, naj se večja podpora nameni nacionalnim organom, ki so pristojni za usklajevanje donatorjev in imajo malo zmogljivosti, vendar kažejo politično voljo za izpolnjevanje ciljev; obžaluje pomanjkanje preglednosti glede sposobnosti črpanja teh sredstev;

63.  poziva, naj se sredstva usmerijo v sektorje z dokazanimi dosežki in preprečijo nadaljnje kronične zamude, do katerih je prišlo v okviru posrednega upravljanja z državo upravičenko, predvsem v Turčiji;

64.  poziva k večji prepoznavnosti instrumenta IPA II v regiji glede na izjemen pomen širitvene politike za EU, na primer z ustreznimi ciljnimi komunikacijskimi in informacijskimi kampanjami v nacionalnih, regionalnih in lokalnih medijih ali s katerimi drugimi sredstvi, ki se zdijo primerni, ob upoštevanju minimalnih zahtev in nadzora nad njimi, kot jih je opredelila Komisija v tesnem sodelovanju z upravičenci; podpira ciljna prizadevanja proti propagandi in za strateško komuniciranje, zlasti v primerih, ko se dejavno napadajo in spodkopavajo ugled in interesi EU;

65.  priporoča, naj se sredstva iz instrumenta IPA II uporabijo za ustvarjanje komunikacijskih kanalov za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, tako v državah članicah kot v predpristopnih državah, da bi ustvarili močne trgovinske povezave med zadevnimi območji, kar bo zelo koristno za pripravo držav prejemnic na pristop k notranjemu trgu;

66.  ponovno poudarja, da so nagrade za finančno uspešnost za države, ki napredujejo, kot predpisuje uredba o IPA II, koristne;

67.  meni, da morata biti prožnost in uporaba sredstev za posebne krizne razmere skladna z aktom o ključnih prednostnih nalogah in temeljnih načelih širitvene strategije in pristopnega procesa, ki morata ostati glavni cilj IPA II;

68.  poziva k boljšemu usklajevanju in dodatnim sinergijam med fazama načrtovanja in programiranja IPA II z ukrepi drugih instrumentov, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi zagotovili skladnost in izboljšali komplementarnost tako interno med lastnimi cilji in programi kot tudi v razmerju do drugih instrumentov za zunanje financiranje;

Evropski instrument sosedstva

69.  poudarja, da je za izvajanje evropskega instrumenta sosedstva potreben splošen strateški dokument, s katerim bi uskladili pomoč z večjim političnim okvirom in izboljšali usklajevanje z drugimi instrumenti; poudarja, da bi morale prednostne naloge za načrtovanje programov evropskega instrumenta sosedstva vključevati tudi socialno-ekonomski razvoj, mlade in trajnostno upravljanje energetskih virov;

70.  obžaluje, da je večletno načrtovanje za večino upravičencev potekalo že v letu 2017, pred dokončanjem vmesnega pregleda pomoči v teh državah; opozarja, da je Parlament predložil svoja priporočila glede načrtovanja med strateškim dialogom s Komisijo aprila 2017;

71.  poudarja politično prepoznavnost in vpliv, ki ju ima evropski instrument sosedstva kot ločeni instrument financiranja nepovratnih sredstev za EU v vzhodni ter južni soseščini;

72.  poziva k ohranitvi obstoječih finančnih ravnovesij pri dodeljevanju sredstev med južnim in vzhodnim sosedstvom Unije;

73.  poudarja medsebojno povezanost med stabilizacijo, podporo demokratizaciji, preprečevanjem in reševanjem konfliktov, spoštovanjem človekovih pravic in pravne države, izobraževanjem in socialno-ekonomskim razvojem; poudarja pomen projektov, ki podpirajo mlade pri izobraževanju in zaposljivosti;

74.  znova poudarja, kako pomembna je zmožnost za hitrejše odzivanje na izzive;

75.  poudarja, da vlaganje v države v sosedstvu, ki se stabilizirajo in razvijajo, prispeva k reševanju problemov, kot so migracije, terorizem, lokalni konflikti in gospodarska nestabilnost, kar bo dolgoročno koristno za EU kot celoto;

76.  poudarja, da specifičnost izzivov v sosedstvu zahteva povezan in celosten pristop, ki temelji na različnih potrebah in položajih upravičencev, tudi prek sinergij z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in med politikami Unije; poudarja, da je ena od glavnih nalog hitro in učinkovito izvajanje pridružitvenih sporazumov ter poglobljenih in celovitih območij proste trgovine in vseh s tem povezanih reform, kar je treba podpreti z ustreznimi finančnimi viri EU;

77.  ponovno poudarja pomen temeljitejšega skupnega načrtovanja z državami članicami, poleg pozitivnega napredka, doseženega pri skupnih analizah, usklajevanju in doseganju soglasja v zvezi s prednostnimi nalogami donatorjev; poziva k izboljšavam pri usklajevanju donatorjev, zlasti pri povezavi s sredstvi iz drugih instrumentov EU, drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi podprli gospodarsko tranzicijo in stabilnost v partnerskih državah;

78.  je zaskrbljen, da so zmožnosti odzivanja in finančne zmožnosti instrumenta izkoriščene do skrajnih meja; obžaluje, da v fazi načrtovanja ni bilo v zadostni meri upoštevano interno strokovno znanje v obliki politične in geopolitične analize tveganja;

79.  sklepa, da bo morda treba glede na sedanje izzive v sosedstvu z zakonodajno spremembo povečati okvirno dodeljena finančna sredstva;

80.  ponovno poudarja, da je treba upoštevati cilje skladov, načrtovanih v okviru evropskega instrumenta sosedstva, kadar se ta sredstva prenesejo na druge načine financiranja, kot so skrbniški skladi, in da sta potrebna nadzor in spremljanje s strani Parlamenta, ki se ju nikoli ne sme zaobiti;

81.  poziva k večji vključenosti civilne družbe v opredelitev potreb;

82.  poziva k polni uporabi pogojenosti in mehanizmov, ki temeljijo na spodbudah, podpirajo politične in gospodarske reforme, kjer je to potrebno, in ki so povezani z reformami in strateškimi cilji; obžaluje, da evropski instrument sosedstva ne more zagotoviti zadostnih spodbud za tiste države, ki ne želijo sodelovati v političnih reformah; poziva k učinkovitemu spremljanju evropskega instrumenta sosedstva na ravni instrumenta;

83.  je zaskrbljen zaradi uničevanja in zasegov pomoči, ki jo financira EU, v tretjih državah; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje strateške komunikacije in prepoznavnosti EU v državah sosedstva;

Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru

84.  poziva, naj se okrepijo prizadevanja, da bi z rednimi strateškimi dialogi s partnerji in mednarodnimi organizacijami povečali vpliv instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; v zvezi s tem poziva, naj sofinanciranje zagotovijo drugi pomembni donatorji, ki imajo koristi od rezultatov ustreznih ukrepov;

85.  poziva k izboljšanju strateškega okvira in sinergijam med instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru ter nadaljnjimi ukrepi v okviru drugih instrumentov in drugih akterjev;

86.  poziva k večjemu sodelovanju med drugimi mednarodnimi organizacijami, vladami in institucijami EU v boju proti novim grožnjam, na primer na področju hibridnih konfliktov in kibernetske varnosti, kjer bi lahko uporabili strokovno znanje Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij;

87.  priporoča, da se instrument za prispevanje k stabilnosti in miru bolj strateško uporablja za mediacijo, ne le pri konfliktih z lokalnimi posledicami, temveč tudi za podporo mirovnega procesa in dialoga pri obstoječih ali nastajajočih konfliktih svetovnega pomena, ter poziva k boljšim sistemom zgodnjega opozarjanja in orodjem za analiziranje konfliktov, ki bodo omogočali boljše preprečevanje in izgradnjo miru;

88.  poudarja, da bo ta instrument odslej omogočal Uniji, da bo financirala usposabljanje in dobavo nesmrtonosne opreme (kot so sistemi IT, bolnišnice itd.) za oborožene sile tretjih držav, da se omogoči kratkoročno in srednjeročno odzivanje na nujne potrebe, in sicer v okviru uresničevanja ciljev na področju trajnostnega razvoja;

Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice

89.  poudarja, da sta podpiranje in spodbujanje demokracije in človekovih pravic v tretjih državah, vključno z varstvom zagovornikov človekovih pravic, temeljnega pomena, ne glede na vmešavanje oblasti tretjih držav;

90.  v zvezi s tem opozarja na učinkovitost in pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ki deluje v razmerah, kjer se prostor civilne družbe vse bolj krči; ponovno poudarja, da so namenska finančna sredstva za človekove pravice in demokracijo stalno potrebna in se ne smejo zmanjšati; poleg tega poziva k razmisleku o povečanju finančnih sredstev za nujno pomoč za zagovornike človekovih pravic ter učinkovitemu promoviranju dostopnosti teh sredstev;

91.  poudarja, da področje uporabe evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ne bi smelo biti omejeno oziroma da se ne bi smel uporabljati zgolj kot instrument za krpanje lukenj, ki jih puščajo drugi instrumenti, temveč bi moralo biti ciljno spodbujanje demokracije in človekovih pravic samo po sebi jasen in strateški cilj;

92.  poziva Komisijo, naj poišče rešitve za vse bolj omejene možnosti za delovanje civilne družbe, vse pogostejše kršitve človekovih pravic in zatiranje, na primer tako, da poveča sredstva za globalne programe odzivanja, kot je mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic ProtectDefenders.eu; poziva EU, naj še naprej financira zagovornike človekovih pravic, zlasti tiste, ki so izpostavljeni tveganju, in civilno družbo, pa tudi marginalizirane skupine, kot so ženske, domorodna ljudstva, Romi, LGBTI, invalidi, otroci in starejši;

93.  priporoča, naj se okrepi strateško načrtovanje v navezi s političnimi smernicami organov EU ter poveča skladnost z drugimi instrumenti, zlasti v državah, v katerih je opaziti poslabšanje razmer na področju človekovih pravic in demokratičnih standardov, da bi se zoperstavili svetovnemu trendu avtoritarizma;

94.  poudarja, kako pomembno se je osredotočiti na mednarodno pomembna tematska vprašanja, ki lahko kratko-, srednje- in/ali dolgoročno prispevajo k svetovnemu uveljavljanju človekovih pravic ter vladavine mednarodnega prava in pravičnosti; poziva, naj se številna nova tematska vprašanja, zlasti boj proti korupciji, spoštovanje človekovih pravic v podjetjih, okoljske pravice in pravice migrantov, v večji meri podpirajo iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

95.  pozdravlja podporo mednarodnim in regionalnim mehanizmom za človekove pravice in mehanizmom odgovornosti, kot sta Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) in Mednarodno kazensko sodišče (MKS);

96.  priporoča nadaljnja prizadevanja za odpravo smrtne kazni po vsem svetu;

97.  ponovno poudarja, da se je Komisija zavezala, da bo še bolj podpirala civilno družbo in ustvarjala bolj spodbudno okolje za organizacije civilne družbe v partnerskih državah; vztraja, da je treba nujno dodatno zmanjšati birokratske ovire, s katerimi se soočajo lokalne organizacije civilne družbe; poziva delegacije EU, naj dejavno iščejo zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z občutljivimi vprašanji in potrebujejo finančna sredstva, naj objavijo razpise za zbiranje predlogov v lokalnih jezikih in kandidatom omogočijo, da predloge projektov predložijo v teh jezikih, saj bi tako tudi okrepili lokalno zavezanost in dolgoročno vključenost projektov;

98.  poziva, naj se več pozornosti nameni trajnosti ukrepov, ki se financirajo iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, zlasti v okviru misij za opazovanje volitev, pri katerih je veliko možnosti za povečanje prenosa znanja lokalnim akterjem ter izboljšanje nadaljnjega spremljanja priporočil; poziva, naj bo načrtovanje misij za opazovanje volitev bolje usklajeno z dejavnostmi Parlamenta za opazovanje volitev;

99.  poziva Komisijo, naj zagotovi namenska finančna sredstva za projekte, usmerjene v obravnavanje vse večjih zlorab nadzorne tehnologije in spletnih napadov s strani represivnih vlad in nedržavnih akterjev;

100.  poziva k vzpostavitvi sistemov spremljanja in ocenjevanja, h katerim bodo prispevali zagovorniki človekovih pravic;

101.  spodbuja k izvajanju ukrepov za preprečevanje hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida, ki bo usklajeno z instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru;

Instrument partnerstva

102.  pozdravlja osredotočenost na strateške interese Unije;

103.  priporoča, naj se skromna sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta partnerstva, uporabljajo bolj strateško in konsolidirano, da bi zagotovili vključujoč prispevek in v opredelitev ukrepov vključili vse oddelke Komisije in ESZD v tesnem sodelovanju z državami članicami, ter poudarja, kako pomemben je instrument partnerstva z zadostnimi sredstvi za proaktivno zagovarjanje vrednot in interesov EU v kontekstu vse manjšega čezatlantskega soglasja in vse večjega števila držav s srednjim dohodkom, katerih strateški pomen hitro narašča, tudi v Aziji in Latinski Ameriki;

104.  priporoča, da se v naslednjem večletnem okvirnem programu pregledajo geografske dodelitve, da bi jih prilagodili izzivom; v zvezi s tem predlaga, da se bolj upošteva sodelovanje z nestrateškimi tretjimi državami, kot so države s srednjim dohodkom, ki so trenutno premalo vključene;

105.  priporoča boljšo uskladitev s cilji in horizontalnimi temami skupne izvedbene uredbe;

106.  priporoča, da se dokončno vzpostavi sistem instrumenta partnerstva za spremljanje in ocenjevanje, vključno z ustreznimi kvalitativnimi kazalniki;

107.  meni, da je instrument partnerstva lahko pomembno podporno sredstvo za izvajanje prostotrgovinskih sporazumov, zlasti s podpiranjem dela notranjih svetovalnih skupin; poudarja, da je treba oceniti uporabo in razdelitev sredstev, pa tudi učinkovitost instrumenta partnerstva ter programov Business Avenues in EU Gateway, ki bi morali dopolnjevati pristojnosti držav članic na področju spodbujanja zunanje trgovine;

108.  ugotavlja, da je eden od ciljev instrumenta partnerstva javna diplomacija, da bi v zvezi s politikami EU vzpostavili zaupanje in razumevanje v državah, ki niso članice EU; poudarja, da je sodelovanje civilne družbe izrednega pomena, in pozdravlja dodelitev 3 milijonov EUR za podpiranje udeležbe organizacij civilne družbe v notranjih svetovalnih skupinah;

Skupna izvedbena uredba

109.  priporoča boljšo uporabo harmoniziranih pravil z morebitnimi skupnimi razpisi za zbiranje predlogov in tesnejšim sodelovanjem med oddelki Komisije in ESZD;

110.  poziva, naj se integracija načela enakosti spolov vključi v določbe skupne izvedbene uredbe;

111.  poziva, naj se s pomočjo celovite in usklajene komunikacijske strategije, ki bo vključevala ukrepe za boj proti dezinformacijam, še bolj okrepijo prizadevanja za povečanje prepoznavnosti politike zunanjega financiranja EU; poziva, naj se za izvajalske partnerje uvedejo mehanizmi pogojevanja, kadar se ne spoštujejo ukrepi za povečanje prepoznavnosti EU;

112.  opozarja, kako pomembna so načela učinkovitosti razvoja in pomoči pri zunanjem delovanju, kot je poudarjeno v skupni izvedbeni uredbi, ter poziva Komisijo, naj ohrani ta načela v vseh ukrepih, ki jih bo sprejela po naslednjem poročilu o vmesnem pregledu;

113.  ugotavlja, da bi bilo treba pri dostopu do instrumentov za zunanje financiranje upoštevati evropska mala in srednja podjetja, in sicer z manj kompleksnimi in bolj prijaznimi predpisi, ki bi omogočili prožnejšo uporabo sredstev ter malim in srednjim podjetjem hkrati pomagali pri pridobivanju mednarodnih izkušenj; poziva Komisijo, naj oceni obstoječa orodja za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij z vidika njihove skladnosti z drugimi podpornimi instrumenti Unije za ta podjetja, npr. COSME, pa tudi z vidika subsidiarnosti, nepodvajanja in dopolnjevanja z ustreznimi programi držav članic; poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi predloge za srednjeročni pregled teh programov, da bi izboljšala njihovo učinkovitost in uspešnost; poudarja, da morajo biti mala in srednja podjetja bolje obveščena o obstoječih instrumentih in seznanjena z njimi, zlasti na nacionalni ravni;

Zasnova v obdobju po letu 2020

114.  poziva k financiranju instrumentov za zunanje odnose, ki bi odražali ambiciozno zunanje delovanje, proračun EU kot globalne akterke pa naj se poveča, hkrati pa naj tudi v prihodnje temelji na vrednotah ter temeljnih in človekovih pravicah in načelih; poudarja, da je zunanje delovanje EU tudi v skupnem interesu državljanov EU;

115.  poudarja, da bi bilo treba sedanji delež proračuna za zunanje delovanje v primeru izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije povečati ali vsaj ohraniti na sedanji ravni, pri čemer bi bilo treba isto logiko uporabiti tudi za obstoječe instrumente, politike in prednostne naloge;

116.  poudarja, da je reforma sedanje zasnove instrumentov potrebna, da se zagotovi večja odgovornost, preglednost in možnost javnega nadzora, izboljšala pa bi tudi njihovo učinkovitost, skladnost in odzivnost ter uspešnost in prožnost; meni, da bi z reformo povečali tudi stroškovno učinkovitost, zmanjšali prekrivanja in navzkrižja interesov med različnimi akterji in službami Komisije ter prispevali k reševanju trenutnih izzivov, povezanih s strategijo, načrtovanjem in izvajanjem;

117.  opozarja na bistveno vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca v uredbi o naslednjem večletnem finančnem okviru; ponavlja, da je pripravljen sodelovati s Komisijo, ESZD in Svetom, da bi optimizirali zasnovo instrumentov za zunanje financiranje; hkrati pa poudarja, da bi moral biti cilj kakršnega koli prestrukturiranja instrumentov večja preglednost, odgovornost, učinkovitost, skladnost in prožnost; poudarja, da teh ciljev ni mogoče doseči brez strukture upravljanja, ki omogoča politični nadzor, temelji na strategiji ter je vključujoča in odgovorna; poudarja, da Parlament ne bo pristal na reformo instrumentov brez trdne strukture upravljanja; poziva Komisijo in ESZD, naj predlagata načrt reforme instrumentov, ki bo vključevala takšno strukturo upravljanja; poudarja, da so med ugotovitvami vmesnega pregleda in predlogi Komisije o spremembi sedanje strukture neskladja; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti strog demokratičen in pregleden nadzor, ki ga bi izvajali nacionalni parlamenti in Evropski parlament;

118.  poziva k boljšemu vključevanju skrbniških skladov in instrumentov EU v proračun, da bi povečali preglednost in demokratični nadzor instrumentov za zunanje financiranje; opominja na dogovor, sprejet ob zadnji reviziji finančne uredbe, da bo pred ustanovitvijo novega skrbniškega sklada za tematske ukrepe potekalo posvetovanje s Parlamentom in Svetom; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje podrobne informacije o vseh večjih samodejnih prerazporeditvah ali sprostitvah sredstev v okviru razdelka 4;

119.  poudarja, da bi lahko malim in srednjim podjetjem pri uporabi teh finančnih instrumentov skupaj z državami članicami pomagale tudi delegacije EU, da bi vzpostavili srednjeročne odnose med podjetji EU in gospodarstvi držav prejemnic;

120.  poudarja, da noben posamezni instrument ne more obstajati brez jasnih in namenskih sredstev in dodelitev za različne namene, cilje in prednostne naloge zunanjega delovanja EU, vključno z demokracijo, človekovimi pravicami, načeli pravne države, podporo civilni družbi, reševanjem konfliktov, nestabilnimi državami, razvojno politiko in izkoreninjenjem revščine, gospodarskim in družbenim razvojem ter podporo državam v različnih fazah pristopa k EU in državam sosedstva EU;

121.  ceni zavezanost EU temam, kot so človekove pravice, demokracija in podpora civilni družbi, pa tudi različnim kratko- in dolgoročnim ciljem ter posebni politični in strateški vrednosti obstoječih instrumentov; poudarja, da reforma ne bi smela spodkopati političnih ciljev posameznih instrumentov; se zaveda posebnosti glede ciljev in izvajanja evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, zato meni, da bi morali ostati neodvisni zaradi strateških in političnih vidikov;

122.  opozarja, da je od leta 2006 evropski instrument za demokracijo in človekove pravice konkreten izraz zavezanosti EU podpiranju in spodbujanju demokracije in človekovih pravic v tretjih državah ter je EU omogočil, da brez vmešavanja vlad podpira registrirane in neregistrirane nevladne organizacije in posreduje na območjih, ki jih države članice EU ne pokrivajo vedno;

123.  poudarja, da je treba določiti skupne cilje, med drugim to, da je treba okrepiti pristop, temelječ na pravicah, in vključiti človekove pravice, da bi tako izpolnili zahteve iz člena 21 PEU, v skladu s katerimi si EU prizadeva za utrjevanje demokracije, človekovih pravic in pravne države kot nujnega cilja zunanjih odnosov;

124.  poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita, da bodo partnerske države jasno obveščene o vseh reformah;

125.  poziva, naj se vzpostavijo zanesljivi, dosledni postopki ocenjevanja in spremljanja, s katerimi bo mogoče zagotoviti kvalitativno in kvantitativno analizo ocenjevanja in spremljati napredek pri uresničevanju zadanih ciljev s sredstvi EU iz različnih instrumentov;

126.  poudarja, da mora biti dolgoročno financiranje predvidljivo, obenem pa je treba uvesti določene zneske, ki se bodo uporabili prožno; poudarja, da prožnost zahteva možnosti prerazporejanja sredstev za različne namene; opozarja, da sredstev, namenjenih ciljem zunanjega delovanja, ni mogoče preusmeriti v druge namene, na primer za obvladovanje migracij in notranjo varnost; poudarja, da bi bilo treba uvesti možnost prenosa nedodeljenih sredstev iz skupnega proračuna za zunanje delovanje v obsegu do 10 % začetnih odobritev instrumenta za prožne in/ali nujne ukrepe ob ohranjanju političnih ciljev instrumenta;

127.  poudarja, da pomoč, dodeljena državam, ne bi smela biti odvisna od migracijskih sporazumov z EU in da se financiranje ne bi smelo preusmeriti iz revnih držav in regij v izvorne države migrantov ali tranzitne države za Evropo izključno zato, ker te ležijo na selitveni poti;

128.  spominja na težave, s katerimi se soočajo prejemniki pri črpanju sredstev v okviru instrumentov; poziva k poenostavitvi postopkov, zmanjšanju upravnega bremena in po možnosti sprejetju poenotenih postopkov za različne vključene službe Komisije in ESZD, pa tudi k vzpostavitvi enotne točke za organizacije, ki se potegujejo za sredstva EU, in uporabi digitalnih rešitev, kadar je to mogoče, da bi sistematizirali postopke in zmanjšali upravno breme, a ne na račun izvajanja proračunskega nadzora, sledljivosti in kontrol;

129.  poudarja, da morajo vse službe Komisije in ESZD sodelovati ter poskrbeti, da se bo zunanje financiranje EU opiralo na politiko, ne pa instrumente, s čimer bi preprečili neskladja, nedoslednost, odvečne stroške, prekrivanje in tratenje strokovnega znanja, prav tako pa uresničili krovne cilje zunanjega delovanja EU;

130.  poudarja, da morajo vse ustrezne službe Komisije in ESZD skupaj razviti bolj strateške politične smernice in splošno strategijo ter pripraviti s tem povezane dokumente, upravljala in nadzorovala pa jih bo struktura upravljanja, ki jo je še treba vzpostaviti, hkrati pa je treba opredeliti cilje zunanjega delovanja v prihodnjem obdobju ter načine, na katere je mogoče s posameznim instrumentom te cilje doseči; poziva, naj se pri določanju teh ciljev uporabi tako notranje kot zunanje strokovno znanje; priporoča, da se pri načrtovanju programov vedno opravi analiza občutljivosti za konflikte, analiza politične ekonomije in ocena tveganja ter vključijo blažilni ukrepi, ki bi jih lahko prožno uvedli, kadar se taka tveganja pojavijo;

131.  poziva, naj se preuči, kako bi lahko povečali usklajevanje in skladnost s politikami držav članic EU za zunanje financiranje, na primer z okrepitvijo skupnega načrtovanja programov;

132.  poziva, naj se z reformo povečajo možnosti za financiranje nevladnih organizacij, pojasni in zagotovi več možnosti za sofinanciranje z možnostjo večletnih partnerstev ter zagotovi trajnost dejavnosti;

133.  poziva, naj se izboljšajo pogoji za hitrejše sprejemanje odločitev, da bi se lahko EU bolje odzvala na hitro razvijajoče se pojave;

134.  poudarja, kako pomembno je povečati prepoznavnost in ozaveščati o zunanjem delovanju EU, tudi s pomočjo projektne skupine EU za strateško komuniciranje, in povečati vpliv EU po vsem svetu; poziva, naj se to obravnava kot cilj politike; zato poudarja, da so nujno potrebni strateško komuniciranje za posamezno državo in/ali regijo v delegacijah EU ter veliko večje usklajevanje in izmenjava informacij med delegacijami EU in državami članicami;

135.  poudarja, da imajo delegacije EU izjemno pomembno vlogo pri načrtovanju na lokalni ravni, nadzoru nad načrtovanjem programov ter morebitni dodelitvi sredstev in opredeljevanju upravičencev, zlasti ko gre za zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe na občutljivih območjih; ponavlja, da delegacije EU zaradi svojega dela in statusa v tretjih državah ne morejo same odločati o financiranju;

136.  poudarja, da je treba pri načrtovanju instrumentov tesno vključiti civilno družbo v zadevnih državah in da mora to načrtovanje pri zasnovi, uvajanju in izvajanju v večji meri temeljiti na decentraliziranem sodelovanju, da bi vzpostavili trdna in trajna partnerstva, zadostili točno določenim potrebam prebivalstva in upoštevali družbene danosti zadevnega prebivalstva;

137.  opozarja, da je politične cilje EU, na primer na področju človekovih pravic, pravne države in razvoja, v nekaterih primerih mogoče bolje doseči, če se organizacijam na lokalni ravni izplača več manjših subvencij in ne en večji znesek enemu upravičencu;

138.  poudarja, kako pomembno je načelo „več za več“ in načelo o pogojevanju; meni, da bi bilo treba vzpostaviti strožje mehanizme pogojevanja, v skladu s katerimi bi bilo mogoče prekiniti proračunsko podporo državam oziroma vladnim organom in nevladnim akterjem ali jo po možnosti preusmeriti v civilno družbo, kadar te institucije ne spoštujejo ali upoštevajo izpolnjevanja ciljev razpršenega financiranja ali kršijo načela pravne države in človekove pravice;

139.  zahteva preglednost, odgovornost, nadzor, razvojno dodatnost, spoštovanje načel učinkovitosti pomoči in razvoja, močne okoljske in človekove pravice ter socialno zaščito pri uporabi razvojne pomoči za spodbuditev naložb zasebnega sektorja;

140.  poziva Komisijo, naj razmisli o dodeljevanju sredstev s pomočjo instrumentov za zunanje financiranje za sodelovanje in tehnično pomoč tretjim državam, zlasti državam v razvoju, za spodbujanje članstva v Wassenaarskem sporazumu, Avstralski skupini, režimu kontrole raketne tehnologije in skupini držav dobaviteljic jedrskega blaga ter za preprečevanje kršitev človekovih pravic v zvezi s potekajočo prenovitvijo uredbe o dvojni rabi;

141.  poudarja, da prihodnja struktura zahteva ustrezen sistem nadzora in ravnotežja, preglednost, pravico do nadzora nad izvajanjem, vključno z večjimi strateškimi političnimi prispevki Parlamenta in njegovim nadzorom nad izvajanjem, uporabo delegiranih aktov za spreminjanje tematskih prednostnih nalog, če so del prilog k zakonodajnim aktom, ter sprejetje pomembnih dodatnih elementov, kot so strateški in večletni programski dokumenti;

142.  je prepričan, da bi moralo financiranje po letu 2020 spoštovati proračunski načeli pristnosti in enotnosti;

143.  meni, da morajo biti vmesni pregled in postopki proračunskega nadzora dovolj strogi in pregledni, da se zagotovi največje možno črpanje sredstev in po potrebi omogočijo ustrezne spremembe za povečanje črpanja;

o
o   o

144.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Svetu.

(1) UL L 77, 15.3.2014, str. 27.
(2) UL L 77, 15.3.2014, str. 11.
(3) UL L 77, 15.3.2014, str. 1.
(4) UL L 335, 15.12.2017, str. 6.
(5) UL L 77, 15.3.2014, str. 77.
(6) UL L 77, 15.3.2014, str. 85.
(7) UL L 77, 15.3.2014, str. 44.
(8) UL L 77, 15.3.2014, str. 95.
(9) UL L 201, 3.8.2010, str. 30.
(10) UL L 249, 27.9.2017, str. 1.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) Glej poročilo A8-0211/2017.
(13) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(14) UL C 407, 8.12.2015, str. 8.
(15) UL C 60, 16.2.2016, str. 3.
(16) UL C 122, 19.4.2017, str. 4.
(17) Objavljeno na spletnem mestu Komisije: https://ec.europa.eu/europeaid/public-consultation-external-financing-instruments-european-union_en
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.
(20) UL C 58, 15.2.2018, str. 109.
(21) UL C 408, 30.11.2017, str. 21.
(22) UL C 265, 11.8.2017, str. 110.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0306.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0036.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0037.
(27) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0094.
(28) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0262.
(29) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0263.
(30) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0261.
(31) UL C 208, 10.6.2016, str. 25.
(32) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0408.
(33) https://eeas.europa.eu/archives/docs/top_stories/pdf/eugs_review_web.pdf

Zadnja posodobitev: 4. december 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov