(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0180),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0109/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj luksemburške poslanske zbornice in avstrijskega zveznega sveta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. decembra 2014(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. novembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0311/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 12, 15.1.2015, str. 75. (2) UL C 19, 21.1.2015, str. 84.

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/848.)

Izjava Komisije o začasnih poskusih za ekološke sorte

Komisija priznava potrebo po določitvi pogojev za razvoj ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo.

Da se določijo merila za opis značilnosti „ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo“, ter opredelijo pogoji, v katerih se „ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo“, lahko pridelujejo za trženje, bo Komisija najpozneje šest mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe organizirala začasen poskus.

S tem začasnim poskusom se bodo določila merila za opis razločljivosti, izenačenosti, nespremenljivosti ter, kjer je primerno, vrednosti za pridelavo in uporabo ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, hkrati pa obravnavali tudi drugi tržni pogoji, kot sta označevanje in pakiranje. Ti pogoji in merila bodo upoštevali posebne potrebe in cilje ekološkega kmetijstva, kot so večja genska raznovrstnost, odpornost na bolezni ter prilagoditev na talne in podnebne razmere. Za spremljanje napredka začasnega poskusa se bodo pripravljala letna poročila.

V okviru tega poskusa, ki bo trajal sedem let in za katerega so predvidene zadostne količine, so države članice lahko oproščene nekaterih obveznosti iz Direktive 66/401/EGS, Direktive 66/402/EGS, Direktive 68/193/EGS, Direktive 2002/53/ES, Direktive 2002/54/ES, Direktive 2002/55/ES, Direktive 2002/56/ES, Direktive 2002/57/ES, Direktive 2008/72/ES in Direktive 2008/90/ES.

Komisija bo ocenila rezultat tega poskusa, da bi predlagala prilagoditev zahtev horizontalne zakonodaje o trženju semen in drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala značilnostim „ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo“.

Izjava Komisije v zvezi s členom 55

Komisija poudarja, da je sistematično sklicevanje na točko (b) drugega pododstavka člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011 (UL L 55, 28.2.2011, str. 13) v nasprotju s črko in duhom navedene uredbe. Ta določba se uporablja, samo če obstaja posebna potreba po odmiku od načelnega pravila, po katerem Komisija lahko sprejme osnutek izvedbenega akta, kadar mnenje ni podano. Ker gre pri točki (b) drugega pododstavka člena 5(4) navedene uredbe za izjemo od splošnega pravila iz člena 5(4), se njena uporaba ne more šteti za „diskrecijsko pravico“ zakonodajalca, ampak jo je treba razlagati restriktivno in njeno uporabo utemeljiti.