Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0305(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0140/2018

Predložena besedila :

A8-0140/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0181

Sprejeta besedila
PDF 447kWORD 68k
Četrtek, 19. april 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
P8_TA(2018)0181A8-0140/2018

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677 – C8-0424/2017 – 2017/0305(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0677),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0424/2017),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. septembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(2),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0140/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  Države članice in Unija si morajo prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajevati svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.
(1)  Države članice in Unija morajo razviti in zagotoviti učinkovito in usklajeno strategijo zaposlovanja, zlasti za spodbujanje vključujočih trgov dela, ki se bodo hitro prilagajali gospodarskim, socialnim, tehnološkim in okoljskim danostim in spremembam, s kvalificiranimi, usposobljenimi in prilagodljivimi delavci, ter za varstvo dobrega počutja vseh delavcev, da bi dosegle cilje socialnega tržnega gospodarstva, polne zaposlenosti in socialnega napredka iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajevati svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito ter enakost žensk in moških. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja.
(2)  Unija se mora boriti proti vsem oblikam revščine, socialni izključenosti in diskriminaciji na vseh področjih življenja ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito ter enakost žensk in moških. Za ta splošni cilj bi si bilo treba prizadevati s pravnimi akti in politikami Unije na drugih področjih. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja. Unija mora spodbujati aktivno udeležbo vseh državljanov v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) razvila in uvedla instrumente za usklajevanje fiskalne, makroekonomske in strukturne politike. V okviru teh instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184, sestavljajo integrirane smernice za izvajanje strategije Evropa 2020. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale medsebojno odvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo ekonomskih in socialnih politik, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja.
(3)  Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) razvila in uvedla instrumente za usklajevanje fiskalne, makroekonomske in strukturne politike, ki znatno vplivajo na socialne in zaposlitvene razmere v Uniji, njihovi potencialni učinki pa obsegajo negotovost, revščino in neenakost. V okviru teh instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184, sestavljajo integrirane smernice za izvajanje strategije Evropa 2020. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale medsebojno odvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo ekonomskih in socialnih politik, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja za vse države članice.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Za zagotovitev bolj demokratičnega postopka odločanja v okviru integriranih smernic, ki vplivajo na ljudi in trge dela v Uniji, je pomembno, da Svet upošteva stališče Evropskega parlamenta.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Smernice za politike zaposlovanja so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Evropske unije in raznimi pobudami EU, vključno s Priporočilom Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade1, Priporočilom Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela2, Priporočilom Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle3 in predlogom priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva4.
(4)  Smernice za politike zaposlovanja so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Evropske unije in raznimi pobudami EU, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, Priporočilom Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade1, Priporočilom Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela2, Priporočilom Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle3 in predlogom priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva4.
__________________
__________________
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1–6.
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
2 UL C 67, 20.2.2016, str. 1–5.
2 UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
3 UL C 484, 24.12.2016, str. 1–6.
3 UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
4 COM(2017) 0563 final – 2017/0244 (NLE).
4 COM(2017)0563 final – 2017/0244 (NLE).
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integriran večstranski nadzor ekonomskih, proračunskih, zaposlitvenih in socialnih politik ter si prizadeva za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, vključno s cilji na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjšanja revščine, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta 2010/707/EU5. Evropski semester se od leta 2015 nenehno krepi in poenostavlja, zlasti da bi se okrepila njegova osredotočenost na zaposlovanje in socialne zadeve ter da bi se olajšal tesnejši dialog z državami članicami, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
(5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integriran večstranski nadzor ekonomskih, proračunskih, zaposlitvenih in socialnih politik ter si prizadeva za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, vključno s cilji na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjšanja revščine, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta 2010/707/EU5. Evropski semester se od leta 2015 nenehno krepi in poenostavlja, zlasti da bi se okrepila njegova osredotočenost na zaposlovanje in socialne zadeve ter da bi se olajšal tesnejši dialog z državami članicami, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe, obenem pa ohranil močan poudarek na strukturnih reformah in konkurenčnosti.
_________________
_________________
5 UL L 308, 24.11.2010, str. 46–51.
5 UL L 308, 24.11.2010, str. 46.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Okrevanje Evropske unije po gospodarski krizi podpira pozitivna gibanja na trgih dela, vendar ostajajo med državami članicami in znotraj njih precejšnji izzivi in razlike v gospodarski in socialni uspešnosti. Kriza je izpostavila tesno medsebojno odvisnost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Glavni izziv, s katerim se soočamo danes, je zagotoviti napredek Unije pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanju delovnih mest. Ta izziv zahteva usklajene, ambiciozne in učinkovite ukrepe politik tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja spodbujati naložbe, obnoviti zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo produktivnost, rast, socialno kohezijo in ekonomsko odpornost na pretrese, ter uresničevati fiskalno odgovornost, pri tem pa upoštevati učinke na zaposlovanje in socialne učinke.
(6)  Okrevanje Evropske unije po gospodarski krizi podpira pozitivna gibanja na trgih dela, vendar ostajajo med državami članicami in znotraj njih precejšnji izzivi in razlike v gospodarski in socialni uspešnosti, saj gospodarska rast ne pomeni samodejno višje stopnje zaposlenosti. Kriza je izpostavila tesno medsebojno odvisnost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Glavni izziv, s katerim se soočamo danes, je zagotoviti napredek Unije pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob ustvarjanju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest. Ta izziv zahteva usklajene, ambiciozne in učinkovite ukrepe politik tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja spodbujati naložbe, vključno z naložbami v krožno in zeleno gospodarstvo ter ob upoštevanju socialnih naložb, obnoviti zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju, so socialno in ekonomsko uravnotežene ter pospešujejo produktivnost, rast, socialno kohezijo in ekonomsko odpornost na pretrese, ter uresničevati fiskalno odgovornost, pri tem pa zagotavljati, da imajo te strukturne reforme pozitivne učinke na zaposlovanje in pozitivne socialne učinke.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Pri reformah trga dela, kar vključuje tudi nacionalne mehanizme za določanje plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja ter realnih dohodkih.
(7)  Pri reformah trga dela, kar vključuje tudi nacionalne mehanizme za določanje plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri življenjskih standardih, enakosti, konkurenčnosti, produktivnosti, ustvarjanju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja ter realnih dohodkih.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Države članice in Unija bi morale obravnavati tudi socialne posledice gospodarske in finančne krize ter si prizadevati za vključujočo družbo, v kateri so ljudje spodobni predvideti in obvladati spremembe in lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu, kot je navedeno tudi v Priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela6. Odpraviti bi bilo treba neenakost, vsem zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost (tudi med otroki), in sicer zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju/usposabljanju in na trgu dela. Na delovnih mestih v EU se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z novimi delovnimi razmerji socialni model Evrope ohrani in še okrepi.
(8)  Države članice in Unija bi morale obravnavati tudi socialne posledice gospodarske in finančne krize ter si prizadevati za vključujočo in socialno pravično družbo, v kateri so ljudje sposobni predvideti in obvladati spremembe in lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu, kot je navedeno tudi v Priporočilu Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela6. Odpraviti bi bilo treba neenakost in diskriminacijo, vsem zagotoviti enake priložnosti ter izkoreniniti revščino in socialno izključenost (posebej med otroki), in sicer zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in učinkovitih sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela. Na delovnih mestih v EU se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z novimi delovnimi razmerji socialni model Evrope ohrani in še okrepi, tako da bi bili ljudje, ki delajo v novih oblikah dela, zajeti v predpisih delovnega prava in bi jih ti ščitili. Države članice bi morale podpreti potencial invalidov, da prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju.
__________________
__________________
6 COM(2008) 639 final.
6 COM(2008)0639 final.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Komisija in države članice bi morale ustvariti mesta za razmislek in dialog s pomočjo specializiranih nevladnih organizacij in organizacij ljudi, ki živijo v revščini, da bi tem ljudem zagotovile možnost prispevanja k ocenjevanju politik, ki jih zadevajo.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti uporabiti Evropski socialni sklad in druge sklade Unije, da bi spodbudile zaposlovanje, socialno vključevanje, vseživljenjsko učenje in izobraževanje ter izboljšale javno upravo. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
(11)  Integrirane smernice in evropski steber socialnih pravic bi morali biti podlaga za dobro usmerjena priporočila za posamezne države, ki jih Svet naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti uporabiti Evropski socialni sklad in druge sklade Unije, da bi spodbudile zaposlovanje, socialno vključevanje, vseživljenjsko učenje in izobraževanje ter izboljšale javno upravo. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Pogodb spremljati izvajanje zadevnih politik glede na smernice za politike zaposlovanja. Navedena odbora in druga pripravljalna telesa Sveta, vključena v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, bi morali tesno sodelovati
(12)  Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Pogodb spremljati izvajanje zadevnih politik glede na smernice za politike zaposlovanja. Navedena odbora in druga pripravljalna telesa Sveta, vključena v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, bi morali tesno sodelovati z Evropskim parlamentom, zlasti pa z Odborom za zaposlovanje in socialne zadeve, da bi zagotovili demokratično odgovornost –
Sprememba 13
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 1
Države članice bi morale olajševati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, tudi z odpravljanjem ovir, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, s spodbujanjem podjetništva in samozaposlovanja ter zlasti s podpiranjem ustanavljanja mikro- in malih podjetij in njihove rasti. Aktivno bi morale spodbujati socialno gospodarstvo in pospeševati socialne inovacije.
Države članice bi morale olajševati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest za različne ravni usposobljenosti, v različnih sektorjih trga dela in regijah, ter vanje vlagati, tudi tako, da v celoti razvijejo potencial sektorjev, usmerjenih v prihodnost, kot so zeleno in krožno gospodarstvo, sektor oskrbe in digitalni sektor. Države članice bi morale ljudem omogočiti, da uravnovesijo poklicno in zasebno življenje, zagotoviti, da so delovna mesta prilagojena invalidom in starejšim delavcem, pomagati podjetjem pri zaposlovanju ter spodbujati odgovorno podjetništvo in samozaposlovanje, zlasti s podpiranjem ustanavljanja mikro- in malih podjetij in njihove rasti. Aktivno bi morale spodbujati socialno gospodarstvo in pospeševati socialne inovacije.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 2
Države članice bi morale spodbujati inovativne oblike dela, ki ustvarjajo zaposlitvene možnosti za vse na odgovoren način.
Države članice bi morale spodbujati inovativne oblike dela, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti za vse na odgovoren način, pri tem pa upoštevati razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter zagotavljati popolno skladnost s pravom Unije, nacionalno zakonodajo in prakso na področju zaposlovanja ter sistemi odnosov med delodajalci in delojemalci. Države članice in Komisija bi morale spodbujati dobro prakso na tem področju.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 2 a (novo)
Države članice bi morale zmanjšati birokracijo, da bi morebitnih nepotrebnih bremen razbremenile mala in srednja podjetja, ki bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 3
Davčno breme bi bilo treba z dela preusmeriti na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, in sicer ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast.
Države članice bi si morale prizadevati za zmanjšanje davčnega bremena na delo in ga preusmeriti z dela na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, in sicer ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast, vključno z usmerjenimi naložbami v javne storitve splošnega pomena.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Priloga – smernica 5 – odstavek 4
Države članice bi morale v skladu z nacionalnimi praksami in ob spoštovanju avtonomnosti socialnih partnerjev spodbujati pregledne in predvidljive mehanizme za določanje plač ter tako omogočiti prilagajanje plač spremembam produktivnosti in hkrati zagotoviti poštene plače za dostojen življenjski standard. Ti mehanizmi bi morali upoštevati razlike v ravneh usposobljenosti ter gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks zagotoviti ustrezne ravni minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.
Države članice bi morale v skladu z nacionalnimi praksami in ob spoštovanju avtonomnosti socialnih partnerjev spodbujati pregledne in predvidljive mehanizme za določanje plač ter tako omogočiti prilagajanje plač spremembam produktivnosti in hkrati na trajnosten in odgovoren način zagotoviti poštene plače za dostojen življenjski standard. Ti mehanizmi bi morali upoštevati razlike v ravneh usposobljenosti ter gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks zagotoviti ustrezne ravni minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – naslov
Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile: dostop do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc
Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile in izboljšanje dostopa do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc
Sprememba 19
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 1
V kontekstu tehnoloških, okoljskih in demografskih sprememb bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati produktivnost in zaposljivost z ustrezno ponudbo relevantnega znanja, spretnosti in kompetenc v celotnem poklicnem življenju ljudi ter se tako prilagajati sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela. Države članice bi morale vlagati v začetno in nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zagotovijo kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje. Zagotoviti bi morale, da se pravice do usposabljanja prenašajo med poklicnimi prehodi. Tako bi vsi lahko bolje predvideli potrebe trga dela in se jim prilagodili ter uspešno obvladali prehode, s čimer bi se okrepila splošna odpornost gospodarstva na pretrese.
V kontekstu tehnoloških, okoljskih in demografskih sprememb bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in civilno družbo spodbujati trajnost, produktivnost in zaposljivost z ustrezno ponudbo relevantnega znanja, spretnosti in kompetenc v celotnem poklicnem življenju ljudi ter se tako prilagajati sedanjim in predvidenim prihodnjim priložnostim na trgu dela, vključno s ciljno usmerjenim spodbujanjem usposabljanja v sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Države članice bi morale vlagati v začetno in nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje, pri tem pa biti usmerjene ne le v formalno izobraževanje, ampak tudi v neformalno in priložnostno učenje, ter zagotoviti vsem enake priložnosti. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, organizacijami civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi povečale kakovost in odpravile strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zagotovile kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, pri čemer bi morale upoštevati tudi posebne potrebe invalidov, etničnih in narodnih manjšin, priseljencev in beguncev. Zagotoviti bi morale, da se pravice do usposabljanja prenašajo med spremembami v poklicnem življenju prek sistema točk in zbiranja povezanih pravic. Tako bi vsi lahko bolje predvideli potrebe trga dela in se jim prilagodili, preprečili neskladja v znanju in spretnostih ter uspešno obvladali prehode, s čimer bi se okrepila splošna odpornost gospodarstva na pretrese.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 2
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti v izobraževanju in v celoti zvišati ravni izobrazbe, zlasti najmanj kvalificiranih. Zagotoviti bi morale kakovostne učne izide, okrepiti osnovna znanja in spretnosti, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, terciarno izobraževanje bolje uskladiti s potrebami trga dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje znanj in spretnosti ter povečati udeležbo odraslih v nadaljevalnem izobraževanju in usposabljanju. Države članice bi morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, med drugim s kakovostnimi in učinkovitimi vajeništvi, povečati preglednost in primerljivost znanj in spretnosti ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Izboljšati in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljevalnega poklicnega usposabljanja in udeležbo v njem. Države članice bi morale pomagati tudi nizko usposobljenim odraslim, da ostanejo ali postanejo dolgoročno zaposljivi, in sicer s povečanjem dostopa do kakovostnih možnosti učenja in njihove izrabe z uvajanjem priložnosti za dokvalifikacijo, kar vključuje oceno znanj in spretnosti, temu primerno ponudbo izobraževanja in usposabljanja ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti.
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti v izobraževanju, tudi v predšolski vzgoji, in v celoti zvišati ravni izobrazbe, zlasti najmanj kvalificiranih in učencev iz prikrajšanih okolij. Zagotoviti bi morale kakovostne učne izide, razviti in okrepiti osnovna znanja in spretnosti, spodbujati razvoj podjetniških znanj in spretnosti, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, terciarno izobraževanje bolje uskladiti s potrebami trga dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje znanj in spretnosti ter povečati udeležbo odraslih v nadaljevalnem izobraževanju in usposabljanju, tudi s politikami, ki omogočajo dopust za izobraževanje in usposabljanje, poklicno usposabljanje na delovnem mestu in vseživljenjsko učenje. Države članice bi morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, med drugim s kakovostnimi in učinkovitimi vajeništvi, povečati preglednost in primerljivost znanj in spretnosti ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Izboljšati in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljevalnega poklicnega usposabljanja in udeležbo v njem. Države članice bi morale zagotavljati podporo tudi nizko usposobljenim odraslim, da ostanejo ali postanejo dolgoročno zaposljivi, in sicer s povečanjem dostopa do kakovostnih možnosti učenja in njihove izrabe z uvajanjem priložnosti za dokvalifikacijo, kar vključuje oceno znanj in spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, ki je prilagojena priložnostim na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 2 a (novo)
Države članice bi morale za spodbujanje dolgoročnega dobrega počutja in produktivnosti svoje delovne sile zagotoviti, da njihovi sistemi izobraževanja in usposabljanja obravnavajo potrebe trga dela in so namenjeni krepitvi osebnega razvoja, socialne kohezije, medkulturnega razumevanja in aktivnega državljanstva.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 3
Spopasti bi se bilo treba z visokimi stopnjami brezposelnosti in neaktivnosti, med drugim s pravočasno in prilagojeno pomočjo na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju in prekvalifikaciji. Prizadevati bi si bilo treba za celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno najpozneje 18 mesecev po nastopu brezposelnosti, da se znatno zmanjša in prepreči strukturna brezposelnost. Brezposelnost mladih in visoke deleže mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), bi bilo treba še naprej reševati s strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mlade1.
Spopasti bi se bilo treba z visokimi stopnjami dolgotrajne brezposelnosti in dolgotrajne neaktivnosti, med drugim s pravočasno, vključeno in prilagojeno pomočjo na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in ustreznem nadaljnjem spremljanju. V ta namen je potreben usklajen pristop k socialnim in zaposlovalnim storitvam, kar pomeni tesno sodelovanje med službami za zaposlovanje, socialnimi službami, socialnimi partnerji in lokalnimi organi. Prizadevati bi si bilo treba za celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno, izvedeno čim prej, da se znatno zmanjšata in preprečita dolgotrajna in strukturna brezposelnost. Brezposelnost mladih in visoke deleže mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), bi bilo treba še naprej reševati s strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mlade1.
__________________
__________________
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1–6.
1 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 4
Davčne reforme za preusmeritev davčnega bremena z dela bi morale biti usmerjene v odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti tistih ljudi, ki so od njega najbolj oddaljeni. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi finančne podpore in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.
Davčne reforme za postopno preusmeritev davčnega bremena z dela bi morale biti usmerjene v odpravo neupravičenih ovir in čezmerne birokracije in zagotavljanje spodbud za udeležbo na trgu dela, zlasti tistih ljudi, ki so od njega najbolj oddaljeni, zagotoviti pa bi morale tudi, da preusmeritev davčnega bremena ne bi ogrozila vzdržnosti socialne države. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom in starejšim delavcem, vključno s ciljno usmerjenimi ukrepi finančne podpore in storitvami, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi na splošno. Države članice in Komisija bi morale spodbujati podprto zaposlovanje na odprtem in vključujočem trgu dela.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Priloga – smernica 6 – odstavek 5
Za enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela bi bilo treba odpraviti ovire za udeležbo in karierno napredovanje, vključno z enakim plačilom za enako delo. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti z dostopom do dolgotrajne oskrbe ter cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih delovnih ureditev, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma.
Za enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela bi bilo treba odpraviti ovire za udeležbo in karierno napredovanje, vključno z enakim plačilom za enako delo v vseh sektorjih in poklicih. Države članice bi morale razviti in izvajati politike preglednosti plač in revizij plačil, da bi zmanjšali razlike v plačah med spoloma. Države članice morajo izvrševati Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, tako da določijo učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni za delodajalce, ki enako delo plačajo različno, odvisno od tega, ali ga opravlja moški ali ženska. Zagotoviti bi bilo treba usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja za vse. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in razlogov oskrbe, do cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe in predšolske vzgoje in varstva ter prožnih delovnih ureditev, prilagojenih zaposlenim, kot so delo na daljavo in pametno delo, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma. Države članice bi morale zagotavljati podporo oskrbovalcem, ki so prisiljeni omejiti ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da lahko ustrezno skrbijo za invalide.
________________
1a Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
Sprememba 25
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 2
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela in prehode na trgu dela. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to omogočiti. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale z dohodkovno podporo, pri čemer bi se upoštevale pravice in odgovornosti brezposelnih za aktivno iskanje dela. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve, podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela in prehode na trgu dela, da bi lahko delavci napredovali na svoji poklicni poti. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to omogočiti z individualnimi podpornimi in povezanimi storitvami v okviru širšega pristopa aktivnega vključevanja. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje financirale, usmerile, povečale njihov domet in obseg ter zagotavljale ustrezno dohodkovno podporo brezposelnim med iskanjem dela ter upoštevale pravice in dolžnosti brezposelnih. To vključuje sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, s čimer bodo povečale učinkovitost in odgovornost teh politik. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše, med seboj povezane in kakovostne javne službe za zaposlovanje, ki bi zagotavljale pravočasno in prilagojeno pomoč iskalcem zaposlitve in jim omogočile iskanje zaposlitve po vsej Uniji, in sicer s podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 3
Države članice bi morale brezposelnim zagotoviti ustrezna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila ljudi ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve.
Države članice bi morale brezposelnim zagotoviti ustrezna nadomestila za brezposelnost za obdobje, ki je razumno potrebno, da poiščejo kakovostno zaposlitev, ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila bi bilo treba združiti z aktivnimi politikami trga dela in ukrepi, ki spodbujajo k ponovni hitri vključitvi v kakovostno zaposlitev.
Sprememba 27
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 4
Spodbujati bi bilo treba mobilnost učečih se oseb in delavcev, da se okrepijo znanja in spretnosti za zaposljivost ter v celoti izkoristi potencial evropskega trga dela. Odpraviti bi bilo treba ovire pri mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter pri priznavanju kvalifikacij. Države članice bi morale z ukrepi zagotoviti, da upravni postopki delavcem iz drugih držav članic ne preprečujejo ali otežujejo aktivnega zaposlovanja. Države članice bi morale tudi preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in najti rešitve za morebiten beg možganov iz nekaterih regij.
Zagotavljati bi bilo treba mobilnost učečih se oseb in delavcev kot temeljno svoboščino, da se okrepijo znanja in spretnosti ter v celoti izkoristi potencial evropskega trga dela. Prav tako bi bilo treba spodbujati notranjo mobilnost. Odpraviti bi bilo treba ovire pri mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah, pri dostopu do socialne zaščite, pri priznavanju kvalifikacij in spretnosti ter glede nesorazmernih jezikovnih zahtev. Mobilne delavce bi bilo treba podpirati, tudi z izboljšanjem njihovega dostopa do pravic pri delu in ozaveščenosti o njih. Države članice bi morale z ukrepi zagotoviti, da upravni postopki delavcem iz drugih držav članic ne preprečujejo ali otežujejo aktivnega zaposlovanja. Države članice bi morale tudi preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in najti rešitve za morebiten beg možganov iz nekaterih regij. To bi morale doseči s povečanjem in podpiranjem naložb v sektorjih s pravim potencialom za zagotavljanje visokokakovostnih zaposlitvenih priložnosti, kot sta zeleno in krožno gospodarstvo, sektor oskrbe in digitalni sektor.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Priloga – smernica 7 – odstavek 5
V skladu z nacionalnimi praksami ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih reform in politik, vključno z zagotavljanjem podpore za okrepitev zmogljivosti socialnih partnerjev. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in njihovi sklenitvi v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.
V skladu z nacionalnimi praksami in partnerskimi načeli ter za učinkovitejši socialni in civilni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno, resnično in tehtno vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih reform in politik v vseh fazah postopka, vključno z zagotavljanjem podpore za okrepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Taka vključenost bi morala presegati zgolj posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in njihovi sklenitvi v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov. Tudi delavcem z atipičnimi pogodbami o zaposlitvi in samozaposlenim delavcem bi bilo treba omogočiti, da uveljavljajo pravico do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za okrepitev vloge socialnih partnerjev.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – naslov
Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini
Smernica 8: Spodbujanje enakosti in enakih možnosti in nediskriminacije za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini
Sprememba 30
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 1
Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za spodbujanje enakih možnosti skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.
Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi vzpostaviti učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti vseh oseb za sodelovanje v družbi. Mednje bi morali spadati ukrepi, ki spodbujajo trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, vključno z ukrepi za boj proti diskriminaciji pri dostopu do trga dela in na njem, da bi podprli osebe, ki so diskriminirane, premalo zastopane ali v ranljivem položaju. Države članice bi morale zagotoviti enako obravnavo in se boriti proti vsem oblikam diskriminacije pri zaposlovanju, socialni zaščiti, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali socialno-ekonomsko okolje. V ta namen so potrebni posebni ukrepi za podporo oseb v ranljivem položaju, podprti pa morajo biti z zadostnim financiranjem, da bi preprečili morebitno tekmovanje za sredstva med zadevnimi upravičenci.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 2
Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da zagotovijo učinkovito, dobro delujočo in ustrezno socialno zaščito v vseh obdobjih posameznikovega življenja ter tako krepijo socialno vključenost in družbeno mobilnost navzgor, spodbudijo udeležbo na trgu dela in odpravijo neenakosti, med drugim z načinom oblikovanja sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. S posodobitvijo bi sistemi socialne zaščite morali postati dostopnejši, vzdržnejši, ustreznejši in kakovostnejši.
Države članice bi morale izboljšati sisteme socialne zaščite, da zagotovijo učinkovito, dobro delujočo in ustrezno socialno zaščito v vseh obdobjih posameznikovega življenja, tudi za samozaposlene, ter tako krepijo socialno vključenost in družbeno mobilnost navzgor, spodbudijo udeležbo na trgu dela in odpravijo neenakosti, med drugim z načinom oblikovanja sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. Z izboljšavami in inovacijami bi sistemi socialne zaščite morali postati dostopnejši, razpoložljivejši, vzdržnejši, ustreznejši in kakovostnejši.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 3
Države članice bi morale razviti in izvajati preventivne in integrirane strategije s kombinacijo treh razsežnosti aktivnega vključevanja, tj. ustrezne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati pravico do ustreznega minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi.
Države članice bi morale razviti in izvajati preventivne in integrirane strategije s kombinacijo treh razsežnosti aktivnega vključevanja, ustrezne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev, prilagojenih potrebam posameznikov. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezen minimalni dohodek za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 3 a (novo)
Prav tako bi morale države članice ob podpori Komisije spodbujati dejavno udejstvovanje specializiranih nevladnih organizacij v boju proti revščini ter udejstvovanje organizacij ljudi, ki živijo v revščini, pri pripravi politik za boj proti revščini in socialni izključenosti.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 4
Cenovno dosegljive, dostopne in kakovostne storitve, kot so otroško varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja, zdravstvene storitve in dolgotrajna oskrba, so bistvene za zagotavljanje enakih možnosti, tudi otrokom in mladim. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, kar zajema zmanjševanje revščine zaposlenih. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo vsi dostop do osnovnih storitev, kot so voda, sanitarije, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije. Ranljivim in ljudem v stiski bi države članice morale zagotoviti dostop do ustrezne pomoči na področju socialnih stanovanj ter pravico do primerne pomoči in zaščite pred prisilno izselitvijo. Posebej bi se morale osredotočiti na problematiko brezdomstva. Upoštevati bi morale posebne potrebe invalidov.
Dostop do in razpoložljivost cenovno dosegljivih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so otroško varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja, zdravstvene storitve, rehabilitacija in dolgotrajna oskrba, ter njihova razpoložljivost sta bistvena za zagotavljanje enakih možnosti, tudi otrokom in mladim, etničnim manjšinam in migrantom. Otroci, ki živijo v revščini, bi morali imeti dostop do brezplačnega zdravstva, izobraževanja in otroškega varstva ter do dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, kar zajema zmanjševanje revščine zaposlenih, ter diskriminaciji. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo vsi dostop do osnovnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, bivališče, voda, sanitarije, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije ter da so cenovno dostopne. Ranljivim ljudem ali ljudem v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustrezne pomoči na področju socialnih stanovanj ter pravico do primerne pomoči in zaščite pred prisilno izselitvijo. Posebej bi se morale osredotočiti na problematiko brezdomstva. Upoštevati bi morale posebne potrebe in potencial invalidov. Zato bi morale države članice med drugim pregledati svoje sisteme za ocenjevanje invalidnosti, da bi se izognile ustvarjanju ovir pri dostopu do trga dela.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 4 a (novo)
Države članice bi morale zagotoviti ustrezno podporo in svetovanje delodajalcem, ki zaposlujejo invalide. Spodbujati in podpirati bi bilo treba, da se invalidom zagotovi osebna pomoč v izobraževanju ter s strani služb za zaposlovanje.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 5
Države članice bi morale zagotoviti pravico do pravočasnega dostopa do cenovno dostopnega in kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.
Države članice bi morale zagotoviti pravico do pravočasnega dostopa do cenovno dostopnega in dosegljivega ter kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Priloga – smernica 8 – odstavek 6
Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov za ženske in moške, tako da delavcem in samozaposlenim obeh spolov omogočijo enake možnosti za pridobitev pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, ter jim zagotovijo dostojno življenje. Pokojninske reforme bi morali podpirati ukrepi, ki podaljšujejo poklicno življenje in zvišujejo dejansko upokojitveno starost, kot sta omejevanje predčasnega odhoda s trga dela in dvig zakonske upokojitvene starosti, da se upošteva daljša pričakovana življenjska doba. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.
Države članice bi morale nujno zagotoviti vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov za ženske in moške, tako da vsem delavcem in samozaposlenim omogočijo enake možnosti za pridobitev ustreznih zakonskih pokojninskih pravic ter jim zagotovijo dostojno življenje ter si prizadevajo zagotoviti ustrezen dohodek za starejše, ki presega vsaj raven revščine. Zagotoviti bi bilo treba nediskriminatoren dostop do dodatnih pokojninskih shem, ki lahko dopolnjujejo stabilne zakonsko določene pokojnine. Odvisno od institucionalnih ureditev držav članic in nacionalne zakonodaje bi morale pokojnine na osnovi samo prvega stebra ali v kombinaciji z drugim stebrom zagotavljati ustrezen nadomestni dohodek na temelju predhodne plače delavca. Države članice bi morale zagotoviti ustrezne pokojninske dobropise osebam, ki so nekaj časa preživele zunaj trga dela, ker so zagotavljale neformalno oskrbo. Pokojninske reforme, vključno z morebitnim dvigom dejanske upokojitvene starosti, bi morale biti vključene v strategije aktivnega in zdravega staranja in bi jih morali podpirati ukrepi, ki podaljšujejo poklicno življenje za osebe, ki želijo delati dlje. Delavci, ki so blizu upokojitvi, bi morali imeti možnost za prostovoljno skrajšanje delovnega časa. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo in omogočiti ustrezno postopno uvajanje vseh reform.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.
(2) UL C 265, 11.8.2017, str. 201.

Zadnja posodobitev: 4. december 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov