Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1) in zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2017 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je odobril spravni odbor v proračunskem postopku(7),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 16. aprila 2018 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 96 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0146/2018),

A.  ker je to četrti celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in šesti v večletnem finančnem okviru 2014–2020;

B.  ker se proračun za leto 2019, kot je predlagan v poročilu generalnega sekretarja, pripravlja ob povišanju zgornje meje razdelka V, tako zaradi inflacije kot zaradi realnega povečanja, kar omogoča več prostora za rast in naložbe, poleg tega pa bo tako mogoče še naprej izvajati politike varčevanja in izboljšanja učinkovitosti ter se usmeriti v oblikovanje proračuna glede na uspešnost;

C.  ker je generalni sekretar za proračun za leto 2019 predlagal naslednje prednostne cilje: kampanja za volitve v Evropski parlament leta 2019, varnostni projekti, večletni nepremičninski projekti, razvoj IT, izboljšanje storitev za poslance in spodbujanje okolju prijaznega pristopa do prevozov;

D.  ker je generalni sekretar v predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2019 predlagal proračun v znesku 2 016 644 000 EUR, kar predstavlja splošno povečanje za 3,38 % glede na proračun za leto 2018 (vključno s 37,3 milijona EUR za prehod v novo parlamentarno obdobje in 34,3 milijona EUR za druge izredne odhodke) in povečanje za 18,79 % v razdelku V večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

E.  ker skoraj dve tretjini proračuna predstavljajo odhodki, odvisni od indeksacije, večinoma plače, pokojnine, zdravstveni stroški in nadomestila sedanjih in upokojenih poslancev (23 %) in uslužbencev (34 %), pa tudi odhodki za stavbe (13 %), ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi ali statutom poslancev, posebno sektorsko indeksacijo ali stopnjo inflacije;

F.  ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(8) poudaril, da bi bilo treba proračun za leto 2016 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

G.  ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa odvisna od njegove sposobnosti upravljanja lastnih odhodkov in razvijanja demokracije na ravni Unije;

H.  ker je bil sklad za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ustanovljen leta 1990 s pravilnikom predsedstva o dodatni (prostovoljni) pokojninski shemi(9);

Splošni okvir

1.  poudarja, da bi moral delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2019 znašati manj kot 20 % razdelka V; ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2019 znaša 18,53 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2018 (18,85 %) in najnižji v več kot petnajstih letih;

2.  poudarja, da je največji del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi in da se zanj uporablja letna indeksacija;

3.  je seznanjen, da bodo zaradi volitev v Evropski parlament leta 2019 odhodki na nekaterih področjih občutno višji, zlasti kar zadeva poslance, ki ne bodo ponovno izvoljeni, in njihove pomočnike, prihranki, ki bodo sicer manjši, pa bodo ustvarjeni na drugih področjih spričo zmanjšanja obsega parlamentarnih dejavnosti v volilnem letu;

4.  sprejema sporazum, dosežen v spravnem postopku med predsedstvom in Odborom za proračun 26. marca 2018 in 10. aprila 2018, da se proračun za leto 2018 poveča za 2,48 % oziroma na 1 999 144.000 EUR, kar ustreza skupni ravni načrta odhodkov za leto 2019, da se raven odhodkov predhodnega načrta, ki ga je predsedstvo sprejelo 12. marca 2018, zmanjša za 17,5 milijona EUR in da se ustrezno zmanjšajo predlagana proračunska v naslednjih proračunskih vrsticah: 1004 – redni potni stroški, 105 – jezikovno in računalniško izobraževanje za poslance, 1404 – pripravništvo diplomantov, štipendije in izmenjava uradnikov, 1612 – nadaljnje usposabljanje, 1631 – mobilnost, 2000 – najemnine, 2007 – gradnja nepremičnin in opremljanje prostorov, 2022 – vzdrževanje, obratovanje in čiščenje stavb, 2024 – poraba energije, 2100 – računalništvo in telekomunikacije, 2101 – računalništvo in telekomunikacije – tekoče dejavnosti – infrastruktura, 2150 – računalništvo in telekomunikacije – naložbe in projekti, 212 – pohištvo, 2014 – stroški najema tehničnih naprav in opreme, 230 – pisalne potrebščine, pisarniški material in drug potrošni material, 238 – drugi upravni odhodki, 300 – stroški službenih potovanj in potovanj med tremi kraji dela, 302 – stroški za sprejeme in reprezentanco, 3040 – razni odhodki za interne seje, 3042 – seje, kongresi, konference in delegacije, 3049 – izdatki za storitve potovalnih agencij, 3243 – središče Evropskega parlamenta za obiskovalce, 3248 – odhodki za avdiovizualno informiranje, 325 – odhodki za informacijske pisarne, 101 – varnostna rezerva; zagotavlja 50 000 EUR za postavko 1400 – drugi uslužbenci – generalni sekretariat in politične skupine, 50 000 EUR za postavko 320 – pridobivanje izvedenskih mnenj in 800 000 EUR za postavko 3211 – vozlišče za znanstvene medije; pozdravlja, da je predsedstvo 16. aprila 2018 te spremembe sprejelo;

5.  poudarja, da so glavne naloge Parlamenta, da skupaj s Svetom sprejema zakonodajo in odloča o proračunu Unije, zastopa državljane in nadzoruje delo drugih institucij;

6.  poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

7.  opozarja na pozno prejetje predhodnega načrta prihodkov in odhodkov ter spremljajočih dokumentov, šele po 12. marcu 2018, ko jih je sprejelo predsedstvo; poziva, da se mu v prihodnjih letih poročilo generalnega sekretarja predsedstvu o predhodnem načrtu prihodkov in odhodkov, vključno s prilogami, posreduje pravočasno;

Preglednost in dostopnost

8.  pozdravlja odziv na zahtevo, ki jo je Odbor za proračun postavil v več resolucijah o proračunu, in sicer glede dodatnih informacij o srednjeročnem in dolgoročnem načrtovanju, naložbah, zakonskih obveznostih, operativnih odhodkih in metodologiji, ki bo temeljila sedanjih potrebah, in ne na koeficientih; je seznanjen, da so pavšalni zneski koristno in priznano orodje za povečanje prožnosti in preglednosti;

9.  je seznanjen, da se – kot že v proračunih za pretekla leta – predlaga rezervacija sredstev za „izredne“ naložbe in odhodke, tj. naložbe in odhodke, ki so neobičajni ali netipični za Parlament in se redko pojavijo; je seznanjen, da bodo v letu 2019 te naložbe in odhodki znašali 71,6 milijona EUR, vključno s 37,3 milijona EUR za prehod v novo parlamentarno obdobje in 34,3 milijona EUR za druge izredne odhodke; opominja, da je bilo razlikovanje med rednimi in izrednimi odhodki, prvič uporabljeno v proračunu za leto 2016 in nato v vseh naslednjih proračunih, uvedeno izključno zaradi izvajanja nujnih ukrepov v zvezi z varnostjo stavb in kibernetsko varnostjo po terorističnih napadih; meni, da pretirana raba tega razlikovanja, namreč vključitev drugih odhodkov v izredne odhodke, daje napačen vtis o gibanju razlike do proračunske zgornje meje in je tako v nasprotju z načelom preglednosti odhodkov Parlamenta;

10.  pričakuje, da bo proračun Parlamenta za leto 2019 stvaren in natančen pri usklajevanju potreb in stroškov, da bi se čim bolj izognili načrtovanju nepotrebnih sredstev;

Brexit

11.  ugotavlja, da so pogajalci Unije in Združenega kraljestva 8. decembra 2017 dosegli načelni dogovor o finančni poravnavi, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, ki vključuje določbo, da bo Združeno kraljestvo sodelovalo pri letnih proračunih Unije za leti 2019 in 2020, kot če bi bilo še vedno država članica Unije, in da bo prispevalo svoj delež financiranja za obveznosti, ki jih bo Unija prevzela pred 31. decembrom 2020; je seznanjen, da je prostovoljna pokojninska shema za poslance vključena v bilanco stanja EU kot obveznost in da bo prispevek za neporavnane obveznosti, potrebne za kritje pokojninskih obveznosti, ki so nastale pred letom 2020, vendar se bodo nadaljevale po letu 2020, predmet pogajanj;

12.  je seznanjen, da je bilo z glasovanjem na plenarnem zasedanju februarja 2018 potrjeno samoiniciativno poročilo Odbora za ustavne zadeve o sestavi Parlamenta in zlasti zmanjšanju števila poslancev na 705 po izstopu Združenega kraljestva iz Unije; ugotavlja, da je predsednik Tusk po neformalnem srečanju 27 vodij držav oziroma vlad 23. februarja 2018 nakazal, da je podpora za ta predlog široka; je seznanjen, da bo število poslancev v primeru, da bo Združeno kraljestvo na začetku zakonodajnega obdobja 2019–2024 še vedno država članica, ostalo 751, dokler njegov izstop iz Unije ne začne pravno učinkovati; vseeno poudarja, da je za ta postopek potreben soglasen sklep Evropskega sveta po tem, ko Evropski parlament poda soglasje; poudarja, da ocene Parlamenta trenutno temeljijo na nespremenjenih okoliščinah, ko Parlament od 30. marca 2019 do konca osmega zakonodajnega obdobja sestavlja 678 poslancev iz 27 držav članic, od začetka devetega zakonodajnega obdobja do konca proračunskega leta 2019 pa 705 poslancev iz 27 držav članic; iz tega razloga se z zadovoljstvom seznanja s prilagoditvami, ki jih je predlagal generalni sekretar, predsedstvo pa 12. marca 2018 sprejelo;

Evropske volitve leta 2019

13.  pozdravlja komunikacijsko kampanjo, ki bo državljanom na koristen način pojasnila namen Unije in Parlamenta; poudarja, da bi morala biti ta kampanja med drugim namenjena pojasnjevanju vloge Unije in pristojnosti Parlamenta, njegovih funkcij, kot je izvolitev predsednika Komisije, ter njegovega vpliva na življenja državljanov;

14.  spominja, da skupni proračun kampanje, kot je bilo potrjeno v proračunskem postopku za leto 2018, znaša 33,3 milijona EUR za dve leti, od tega 25 milijonov EUR za leto 2018 (zaradi časa, potrebnega za postopke javnih naročil in sklenitev pogodb) in 8,33 milijona EUR za leto 2019; je seznanjen, da je predsedstvo novembra 2017 odobrilo strategijo za kampanjo, ki temelji na analizi izkušenj, pridobljenih med zadnjimi volitvami;

15.  poudarja, da so za komunikacijske procese za evropske volitve značilne tri ravni: najvidnejša raven so nacionalne in evropske politične stranke in njihovi kandidati, drugo raven predstavlja proces v zvezi z vodilnimi kandidati, prvič uveden leta 2014, tretja raven pa je institucionalna kampanja, ki opominja na to, kaj Parlament je, kaj počne, kako vpliva na življenja državljanov ter zakaj je pomembno udeležiti se volitev;

16.  poudarja, da Parlament sam nima potrebnih virov, s katerimi bi dosegel 400 milijonov volilnih upravičencev, zato mora čim bolje uporabiti svoje mreže oblikovalcev javnega mnenja; meni, da bi morala komunikacija prek spletnih mest družbenih medijev prav tako odigrati pomembno vlogo; poudarja, da bo na evropski ravni v letu 2018 organizirana vrsta konferenc za državljane in deležnike, na nacionalni ravni pa bo ključna vloga pisarn za stike; namerava v pristop mreženja tudi v prihodnje vključevati Evropski odbor regij ter njegove lokalne in regionalne predstavnike; meni, da bodo imele evropske politične stranke in nacionalne stranke v zadnjih tednih pred volitvami ključno vlogo, zlasti v procesu vodilnih kandidatov; zato predlaga, da se jim omogoči opravljanje tega poslanstva s financiranjem, ki bo v letu 2019 v ta namen posebej povečano;

Varnost in kibernetska varnost

17.  je seznanjen, da bo proračun za leto 2019 vključeval nadaljnje obroke večjih naložb, ki so se začele leta 2016 in katerih namen je znatno povečati varnost Parlamenta; poudarja, da so v te projekte zajeta različna področja, ki zadevajo predvsem stavbe, kot na primer projekt iPACS za izboljšanje varnosti vhodov ter varnostno opremo in osebje, a tudi izboljšave na področjih kibernetske varnosti in varnosti komunikacij;

18.  pozdravlja, da je v letu 2017 začel veljati memorandum o soglasju, ki so ga podpisali belgijska vlada ter Evropski parlament, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in druge institucije s sedežem v Bruslju, o varnostnem preverjanju zaposlenih vseh zunanjih izvajalcev, ki želijo dostop do institucij Unije; spominja na svoj poziv generalnemu sekretarju iz načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2018, naj razmisli, ali bi bilo priporočljivo uporabo tega memoranduma razširiti na uradnike, parlamentarne pomočnike in praktikante, da jih bo mogoče pred zaposlitvijo ustrezno varnostno preveriti; zato generalnega sekretarja poziva, naj Odbor za proračun obvesti o napredovanju te zadeve;

19.  meni, da so orodja IT pomemben instrument, s katerim poslanci in zaposleni opravljajo svoje delo, ki pa je hkrati ranljiv za kibernetske napade; zato pozdravlja rahlo povečanje odobritev, da bo lahko institucija nadaljevala akcijski načrt za kibernetsko varnost in tako bolje zaščitila svoje premoženje in informacije;

Nepremičninska politika

20.  ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi zgodnjih informacij in ob ustreznem upoštevanju člena 203 finančne uredbe;

21.  je seznanjen s procesom izboljšanja delovnega okolja poslancev in zaposlenih, o katerem se je predsedstvo odločilo decembra 2017 in ki se bo nadaljeval v letu 2019, da bi se tako zagotovili prilagodljiv delovni prostori za zadovoljevanje potreb poslancev, ki izhajajo iz spreminjajočih se delovnih vzorcev, ter da se jim po volitvah leta 2019 zagotovijo tri pisarne v Bruslju in dve v Strasbourgu; vseeno poudarja, da bi bilo bolj koristno, če bi v Strasbourgu zagotovili prilagodljive prostore za seje; je seznanjen s stroški vzdrževanja stavb Parlamenta v letu 2019, vključno z varnostnimi in okoljskimi zahtevami; postavlja pod vprašaj zelo visoke stroške nekaterih predlaganih projektov, namreč: odstranitve knjižnice in z njo povezanih pisarn ter prenove restavracije za poslance (stavba ASP) in restavracije v stavbi Churchill; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2018 predstavi več informacij o teh odločitvah, glede na to, da se bodo nekateri projekti preložili;

22.  izraža pomisleke glede 1,58 milijona EUR za študije o prenovi stavbe Spaak, saj je bilo v ta namen že v proračunu za leto 2018 predvidenih 14 milijonov EUR; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2018 predstavi več informacij o tej odločitvi;

23.  zahteva nadaljnje informacije o stanju pohištva v stavbi ASP v Bruslju, ki naj bi upravičilo njegovo zamenjavo, in o postopku izbire novega pohištva, zlasti o razmerju med ceno in nujnostjo zamenjave;

24.  je seznanjen s posodobljeno izjavo o poslanstvu informacijskih pisarn, ki se bodo odslej imenovale „pisarne za stike“ v skladu s sklepom predsedstva, sprejetim novembra 2017; je seznanjen, da je glavna funkcija pisarn za stike lokalno obveščanje in komuniciranje v imenu Parlamenta na politično nevtralen način, da bi se zagotavljale informacije o Uniji in njenih politikah prek dejavnosti zunanjih deležnikov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, vključno s člani Evropskega odbora regij;

25.  opaža, da bodo pred koncem leta 2018 predani v uporabo in vseljeni prvi deli vzhodnega krila nove stavbe KAD, ostale pisarne in konferenčne dvorane v vzhodnem krilu pa bodo postopoma vseljene v letu 2019; je seznanjen, da se bo takoj zatem začela dela na zahodnem krilu;

26.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; poleg tega je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(10), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11 000 in 19 000 ton izpustov CO2; poudarja, da bi lahko Parlament na račun enega samega sedeža prihranil veliko proračunskih sredstev, zato poziva k pripravi načrta za en sam sedež;

27.  opozarja Parlament na zavezo iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti(11), da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavb; poudarja, da mora nujno zagotoviti skladnost s to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri potekajočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

Zadeve, povezane s poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki

28.  pozdravlja prizadevanja sekretariata Parlamenta, sekretariatov političnih skupin in pisarn poslancev za krepitev položaja poslancev v okviru njihovega mandata; spodbuja nadaljnji razvoj teh storitev, s pomočjo katerih lahko poslanci še bolje nadzirajo delo Komisije in Sveta ter zastopajo državljane;

29.  zlasti pozdravlja vse večjo kakovost svetovanja in raziskav za poslance in odbore v okviru Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in tematskih sektorjev; je seznanjen z vmesno oceno sodelovanja med tema službama, ki jo je generalni sekretar predložil oktobra 2017; poziva generalnega sekretarja, naj predloži nadaljnje informacije o tem, kako službi usklajujeta svoje delo, da bi preprečili podvajanje in izpolnili potrebe strank; pozdravlja nove in obstoječe posebne projekte na področju aplikacij IT, ki se bodo v celoti ali delno izvajali v letu 2019: projekt e-Parlament, sistem za upravljanje elektronskih evidenc (ERMS), program odprte digitalne knjižnice, novi projekt za raziskave in razvoj na področju strojnega učenja na podlagi prevajalskih pomnilnikov ter orodje za registracijo udeležencev konferenc in prireditev;

30.  spominja na omenjeni resoluciji Parlamenta z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2018 ter z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018; znova poziva k preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo Parlamenta, naj si prizadeva za boljše usmerjanje, kar zadeva odgovornost za izdatke, za katere je dovoljeno uporabiti to nadomestilo, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški ali upravne obremenitve za upravo Parlamenta; je seznanjen, da bi celovit sistem za nadzor porabe tega nadomestila za parlamentarni mandat poslancev zahteval od 40 do 75 novih delovnih mest v upravi(12), kar je v nasprotju z načrtom za zmanjševanje števila zaposlenih;

31.  želi spomniti na načelo neodvisnosti mandata; poudarja, da so izvoljeni poslanci odgovorni za porabo izdatkov za parlamentarne dejavnosti in da lahko poslanci, ki to želijo, evidenco svoje porabe splošnega nadomestila stroškov objavijo na svojih osebnih spletnih straneh; poudarja, da se v državah članicah pogosto uporabljajo pavšalni zneski in da se nanje gleda kot na koristno orodje; poudarja, da uporaba pavšalnih zneskov zdaj ne zahteva dodatnih zaposlenih in dodatnih stroškov v upravi Parlamenta, prav tako pa ne ustvarja obveznih dodatnih stroškov in upravnega bremena za poslance in njihove pisarne; ponovno poudarja, da izboljšanje učinkovitosti in preglednosti nadomestila splošnih stroškov ne pomeni poseganja v zasebnost;

32.  poziva delovno skupino za nadomestilo splošnih stroškov pri predsedstvu, naj dokonča svoje delo, da bo mogoče še pred začetkom devetega zakonodajnega obdobja oblikovati priporočila na osnovi stališča Parlamenta, izraženega oktobra 2017;

33.  ponovno poziva predsedstvo, naj zagotovi spoštovanje socialnih in pokojninskih pravic poslancev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ter razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev; glede na to znova poziva, da je treba poiskati izvedljivo rešitev za tiste akreditirane parlamentarne pomočnike, ki ob izteku sedanjega zakonodajnega obdobja ne bodo pridobili pravice, da ob dopolnitvi upokojitvene starosti zaprosijo za evropsko pokojnino, čeprav so bili brez prekinitve zaposleni dva parlamentarna mandata, saj jim bo zaradi predčasnih volitev leta 2014 in zamud pri potrjevanju novih pogodb o delu zaradi velikih delovnih obremenitev po volitvah v letih 2009 manjkalo nekaj časa do zahtevanih desetih let službe, kot določajo kadrovski predpisi; želi spomniti, da člen 27(2) statuta poslancev Evropskega parlamenta določa, da „[p]oslanci ohranijo pridobljene pravice v polnem obsegu“; vendar je seznanjen z dolgotrajnimi težavami s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem ter poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj preučita vse možnosti, da bi čim manj obremenili proračun Parlamenta;

34.  meni, da so sredstva v proračunski vrstici 422 (Odhodki za parlamentarno pomoč) zadostna;

35.  je seznanjen z revizijo stopenj nadomestila za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki se izplača za njihova službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta; želi spomniti na svojo zahtevo predsedstvu, naj ukrepa, da bo nadomestilo uradnikov, drugih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov z novim zakonodajnim obdobjem povsem usklajeno;

36.  znova poziva konferenco predsednikov, naj še pred novim parlamentarnim obdobjem revidira izvedbene določbe o delu delegacij in misij zunaj Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;

37.  poziva predsedstvo, naj spremeni svoj sklep z dne 19. aprila 2010 o pravilih za praktikante poslancev, da se zagotovi dostojno plačilo praktikantov; poudarja, da bi moralo plačilo praktikantov v pisarnah poslancev ali pri političnih skupinah pokriti vsaj življenjske stroške v Bruslju oziroma kraju, kjer opravljajo prakso;

38.  meni, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za izvajanje časovnega načrta o spremembi preventivnih ukrepov in ukrepov za zgodnjo podporo v primeru konfliktov in nadlegovanja med poslanci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki ali drugim osebjem;

Zadeve, povezane z zaposlenimi

39.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2019 za 59 delovnih mest (cilj zmanjšanja števila zaposlenih za 1 %) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom in določa, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

40.  meni, da je pomembno, da imajo institucije Unije v obdobju, ko bodo finančni in kadrovski viri, ki so jim na voljo, najverjetneje čedalje bolj omejeni, same možnost zaposlovati in obdržati najbolj sposobno osebje, da bodo kos kompleksnim izzivom v prihodnosti na način, ki bo upošteval načela oblikovanja proračuna na podlagi uspešnosti;

41.  ugotavlja, da se bo Parlament do volilnih počitnic soočal z izjemnimi okoliščinami, saj se bo običajnim delovnim obremenitvam ob koncu zakonodajnega obdobja s kompleksnim svežnjem zakonodajnih predlogov o novem večletnem finančnem okviru pridružil še brexit, pa tudi vse večje število trialogov; meni, da bo treba tudi v prihodnje nujno zagotavljati ustrezno raven logističnih in kadrovskih virov, da bodo lahko Parlament in njegovi odbori opravljali svoje glavne dejavnosti;

42.  poziva generalnega sekretarja, naj nadgradi obstoječe sporazume o sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, za katere je Služba Evropskega parlamenta za raziskave pozitiven zgled; zahteva, naj se opredelijo področja, med njimi tudi storitve in varnost IT, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo izkušenj Parlamenta in obeh organov ter ob upoštevanju težav pri upravljanju in razlik v obsegu povečati sinergije med upravnimi storitvami, da bi se tako pripravili pravični sporazumi o sodelovanju; poleg tega poziva generalnega sekretarja, naj pripravi študijo o morebitnih sinergijah – pri upravnih storitvah in službah –, ki bi jih bilo mogoče doseči z drugimi institucijami;

43.  poziva k pripravi ocene o prihrankih za vsako od strani, doseženih zaradi medinstitucionalnega sporazuma o upravnem sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, tako na področjih, kjer obstajajo skupne službe, kot na področjih, kjer obstaja samo sodelovanje, ter o potencialnih prihrankih in koristih morebitnih prihodnjih sporazumov z drugimi institucijami in agencijami;

44.  pozdravlja resolucijo Parlamenta o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(13); meni, da gre za pomemben korak k uspešnejšemu boju proti spolnemu nadlegovanju in vsem vrstam neprimernega vedenja v Uniji in njenih institucijah, tudi Parlamentu; poziva, naj se za uresničevanje zahtev iz resolucije namenijo zadostna sredstva;

Druga vprašanja

45.  je seznanjen z običajno prakso prerazporejanja neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za tekoče nepremičninske projekte; na osnovi podatkov za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 opozarja, da se prerazporeditev neizkoriščenih sredstev ob koncu leta sistematično izvaja v istih poglavjih in naslovih ter z nekaterimi izjemami celo v istih vrsticah; se zato sprašuje, ali se morda potrebe v teh poglavjih in vrsticah načrtno ocenijo previsoko, da se pridobijo sredstva za financiranje proračunske politike;

46.  se sprašuje, ali je res treba za vse parlamentarne pomočnike v pisarnah v Bruslju in Strasbourgu namestiti slušalke z mikrofonom in spletne kamere, čeprav jih večina niti ni zahtevala; zato izraža pomisleke glede stroškov, ki jih bo imela ta odločitev, in razlogov zanjo; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun predstavi vse informacije o tej odločitvi;

47.  ugotavlja, da so bile omejitve vstopa v gostinske prostore Parlamenta odpravljene 1. januarja 2017; se strinja s prakso, da lahko vsakdo, ki dela v poslopjih Parlamenta ali je tam na medinstitucionalnem sestanku, obeduje v menzah in restavracijah Parlamenta; vseeno ugotavlja, da sta samopostrežni restavraciji v stavbi ASP v Bruslju in stavbi LOW v Strasbourgu zelo obremenjeni zaradi vsakodnevne navzočnosti skupin obiskovalcev; zato poziva, naj se hitro znova uvede preverjanje na vhodih v ti dve menzi, in sicer ne za poslance in uradnike iz drugih institucij, temveč zato, da bi skupine obiskovalcev sistematično preusmerjali v restavracije, ki so jim namenjene;

48.  je seznanjen z dialogom, ki trenutno poteka med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti; poudarja, da je treba preseči obstoječi okvir evropskih parlamentarnih tednov, da se v odnosih med Parlamentom in nacionalnimi parlamenti omogočijo trajne sinergije; poziva, naj se ta dialog okrepi za boljše razumevanje prispevka Parlamenta in Unije v državah članicah;

49.  poziva, naj se posodobi Evropsko vozlišče za znanstvene medije, odobreno v proračunu za leto 2018, za sodelovanje s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji za usposabljanje mladih novinarjev, zlasti v povezavi z znanstvenim in tehnološkim napredkom in novicami, ki temeljijo na dejstvih in so strokovno pregledane;

50.  pozdravlja prizadevanja Parlamenta za spodbujanje trajnostne mobilnosti;

51.  poziva Parlament, naj sprejme ekološko trajnostni pristop in poskrbi, da je večina vseh dejavnosti, ki se izvajajo v Parlamentu, prijaznih okolju;

52.  je seznanjen z ustanovitvijo delovne skupine za mobilnost, ki bi morala delovati vključujoče in imeti jasne naloge; poudarja, da mora Parlament spoštovati vso veljavno regionalno zakonodajo v krajih dela, tudi na področju mobilnosti; se zavzema za to, da se spodbuja uporaba direktnega vlaka med poslopji Parlamenta v Bruslju in letališčem; poziva odgovorne službe, naj ob upoštevanju tega dejstva znova ocenijo sestavo in velikost voznega parka Parlamenta; poziva predsedstvo, naj takoj sprejme program spodbud za uporabo koles za pot med domom in službo; je seznanjen, da druge institucije tak program že imajo, zlasti Evropski ekonomsko-socialni odbor;

53.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo oblikovanja proračuna glede na uspešnost in pristop preudarnega upravljanja, da se spodbudi učinkovitost ter zmanjša število upravnih formalnosti in birokratskih postopkov v internem delu institucije; poudarja, da je rezultat preudarnega upravljanja nenehno izboljševanje delovnih postopkov na račun poenostavitev in z upoštevanjem izkušenj upravnega osebja;

o
o   o

54.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2019;

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0114. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0408. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0458. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172. (9) Sprejeta besedila predsedstva, PE 113.116/BUR./rev. XXVI/01-04-2009. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498. (11) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1). (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0150. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.