Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2571(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0190/2018

Predložena besedila :

B8-0190/2018

Razprave :

PV 19/04/2018 - 5
CRE 19/04/2018 - 5

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.19
CRE 19/04/2018 - 10.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0190

Sprejeta besedila
PDF 253kWORD 49k
Četrtek, 19. april 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje
P8_TA(2018)0190B8-0190/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018 o izvajanju bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje (2018/2571(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o prispevku Evropskih institucij h konsolidaciji in napredku bolonjskega procesa(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. in 26. novembra 2013 o svetovni razsežnosti evropskega visokega šolstva(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o posodobitvi visokošolskega izobraževanja(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

–  ob upoštevanju priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(4),

–  ob upoštevanju skupne deklaracije, ki so jo 19. junija 1999 v Bologni podpisali ministri za šolstvo iz 29 evropskih držav (bolonjska deklaracija),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o izvajanju bolonjskega procesa – stanje in nadaljnje ukrepanje (O-000020/2018 – B8-0014/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bolonjski proces medvladna pobuda, s katero si države prizadevajo z odprtim in vključujočim dialogom in na podlagi mednarodno sprejetih obvez doseči skupne cilje in s tem prispevati k vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora; ker je visokokakovostno visokošolsko izobraževanje bistvenega pomena za razvoj široke in napredne, na znanju temelječe družbe, ki navsezadnje prispeva k izgradnji stabilne, mirne in strpne skupnosti z zagotavljanjem enakih možnosti in vsem dostopnega kakovostnega izobraževanja;

B.  ker bolonjski proces spodbuja mobilnost s povečevanjem internacionalizacije visokošolskega izobraževanja ter z izboljševanjem kompatibilnosti in primerljivosti standardov v različnih visokošolskih sistemih, obenem so spoštovana načela akademske svobode in avtonomije institucij, posebna pozornost pa je namenjena izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja in zagotavljanju enakih možnosti državljanom;

C.  ker je bil evropski visokošolski prostor oblikovan z namenom vzpostavitve treh študijskih ciklov (dodiplomski, magistrski in doktorski) in da bi bili evropski visokošolski sistemi bolj primerljivi in privlačni na svetovni ravni;

D.  ker je izobraževanje eden od glavnih stebrov naše družbe in ker ima visokošolsko izobraževanje pomembno vlogo pri spodbujanju osebnega razvoja ter razvoja znanj in spretnosti, povečanju zaposljivosti in konkurenčnosti, krepitvi državljanskega udejstvovanja, aktivnemu državljanstvu in medkulturnemu razumevanju, spodbujanju skupnih vrednost ter pri obravnavanju izzivov hitro spreminjajočega se sveta;

E.  ker je Komisija pripravila obnovljeno agendo EU za visokošolsko izobraževanje, da bi podprla visokošolske ustanove in nacionalne organe, pristojne za izobraževanje; ker bi bile lahko druge države v evropskem visokošolskem prostoru s posvetovanji in izmenjavo dobre prakse postopoma vključene v ta proces;

F.  ker so prizadevanja za odprt in vključujoč evropski visokošolski prostor, ki temelji na kakovosti in medsebojnem zaupanju, temelj bolonjskega procesa;

G.  ker bolonjski proces in evropski visokošolski prostor vključujeta 48 držav, med drugim številne pomembne sosede in partnerice EU; ker bolonjski proces krepi učinkovitost partnerstev z državami, ki niso članice EU, na področju visokošolskega izobraževanja in zagotavlja spodbude za reformo izobraževanja in drugih področij v teh državah;

H.  ker sta ob upoštevanju neenakomernega napredka pri izvajanju bolonjskega procesa v evropskem visokošolskem prostoru in težav pri izvajanju sprejetih strukturnih reform v številnih primerih, večja in lažja mobilnost študentov ter skupne diplome dva velika dosedanja dosežka bolonjskega procesa;

I.  ker je bila leta 2015 v evropski visokošolski prostor sprejeta Belorusija pod pogojem, da bo izpolnila zahteve iz beloruske agende za reformo visokošolskega izobraževanja; ker beloruske oblasti do konca leta 2017 še niso izpolnile svojih obveznosti in se morajo ponovno lotiti reform;

1.  poziva sodelujoče države, naj povečajo politično udejstvovanje in okrepijo medsebojno sodelovanje pri izvajanju skupno dogovorjenih ciljev v celotnem evropskem visokošolskem prostoru, naj po potrebi oblikujejo ustrezne zakonodajne okvire, s katerimi bi utrdili njegov razvoj, okrepili njegovo verodostojnost in zagotovili, da evropski visokošolski sistem postane referenca za akademsko odličnost v svetovnem merilu, obenem pa se povečajo priložnosti za mobilnost, da bo vključeno kar največje število študentov;

2.  poziva sodelujoče države, naj zagotovijo pregledne, dostopne in pravične mehanizme za dodeljevanje štipendij in nadomestil za mobilnost; poziva EU in države članice, naj povečajo proračunska sredstva za izobraževanje, da bi zagotovile brezplačno in vsem dostopno visokošolsko izobraževanje in s tem spodbudile vseživljenjsko učenje;

3.  poziva Komisijo in sodelujoče države, naj omogočijo lažje priznavanje obdobij akademskega študija in kreditnih točk, pridobljenih v tujini, ter kvalifikacij za akademske in poklicne namene in predhodnega učenja ter naj oblikujejo sisteme za zagotavljanje kakovosti; vztraja, da bi morale Unija, države članice in univerze določiti ureditve za zagotavljanje finančne in upravne podpore študentom, akademikom in osebju iz prikrajšanih okolij s pomočjo ustreznega financiranja, med drugim, da bi sodelovali v programih mobilnosti, in dodatno odpreti dostop do visokošolskega izobraževanja z razširitvijo možnosti za vseživljenjsko učenje na akademski ravni, spodbujati dopolnilne oblike učenja, kot sta neformalno in priložnostno izobraževanje, ter vzpostaviti bolj odprte učne poti z odstranitvijo obstoječih ovir med različnimi stopnjami izobraževanja;

4.  poziva ustrezne deležnike in institucije, naj zagotovijo rešitev za težavo kratkih ciklov, kjer je test za vpis na univerzo potreben za dostop in sprejem v dodiplomski študijski program;

5.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj spodbujajo bolj vključujočo mobilnost študentov, učiteljev, raziskovalcev in administrativnega osebja, saj mobilnost prispeva k osebnemu in poklicnemu razvoju ter k večji kakovosti učenja, poučevanja, raziskovanja in opravljanja administrativnih nalog; se zavzema za vključitev mobilnosti v izobraževalne programe in izboljšanje učenja tujih jezikov; poziva države članice, naj priskrbijo ustrezna javna sredstva in zagotovijo učinkovitejšo uporabo teh sredstev, da bodo imeli študenti in raziskovalci sredstva, ki jih potrebujejo za študij v tujini, ter da njihovo socialno in ekonomsko ozadje ne bo pomenilo ovire;

6.  poudarja, da je širjenje znanja, raziskav in znanosti v državah evropskega visokošolskega prostora ključni del strategije EU za obdobje po letu 2020 in močno prispeva k spodbujanju evropskega državljanstva;

7.  poziva Komisijo, naj oceni izvajanje ciljev ministrske konference, ki je potekala leta 2015 v Erevanu, v zvezi s kakovostjo poučevanja in učenja ter spodbujanjem zaposljivosti diplomantov v celotnem delovnem življenju;

8.  poudarja pomen izboljšanja socialne razsežnosti visokošolskega izobraževanja; poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj učinkovito izvajajo strategijo družbene razsežnosti prostora ter naj invalidnim študentom in študentom iz prikrajšanih okolij zagotovijo konkretne priložnosti za dostop do visokošolskega izobraževanja in njegovo dokončanje;

9.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj zagotovijo, da bodo posvetovanja in kritične ocene njihovih visokošolskih institucij izvedene na mednarodni ravni, in naj si prizadevajo za bolj usklajen pristop k izvajanju skupno dogovorjenih reform, da bi dosegle cilje bolonjskega procesa in da bi bilo neformalno in priložnostno izobraževanje dejansko priznano ter bi se s tem povečala zaposljivost študentov in državljansko udejstvovanje;

10.  poudarja, da je treba povečati dostop za slabo zastopane skupine, predvsem z določitvijo opredeljenih kvantitativnih ciljev, povezanih z dostopom in dokončanjem študija; poudarja, da je treba zagotoviti in spodbujati dostop beguncev in prosilcev za azil do vseh institucij v evropskem visokošolskem prostoru, ter opozarja, da je visokošolska izobrazba v Evropi privlačna tudi zato, ker je na voljo vsem študentom brez diskriminacije;

11.  poziva Komisijo, naj spremlja napredek pri uresničevanju ciljev socialne razsežnosti bolonjskega procesa ter širših ciljev vključevanja;

12.  poziva, naj se na ministrski konferenci, ki bo potekala letos v Parizu, poroča o izvajanju ciljev, ki so bili določeni na zadnji ministrski konferenci (Erevan, maj 2015), o dokončni vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora;

13.  poziva, naj se na naslednji ministrski konferenci, ki bo potekala leta 2018 v Parizu, oblikuje kritična ocena bolonjskega procesa, da bi a) opredelili preostale ovire in morebitne rešitve ter zagotovili ustrezno izvajanje obvez, b) podprli države, ki zaostajajo pri izvajanju ključnih zavez bolonjskega procesa z boljšim razvojem zmogljivosti, in oblikovali postopke za obravnavanje primerov neskladnosti ter c) preučili nove cilje evropskega visokošolskega prostora za obdobje po letu 2020 in okrepili dialog med vladami, visokošolskimi institucijami in raziskovalnimi inštituti ter s tem prispevali k vzpostavitvi bolj integriranega, visokokakovostnega, vključujočega, privlačnega in konkurenčnega evropskega visokošolskega prostora;

14.  poziva države evropskega visokošolskega prostora, naj Belorusijo ohranijo na dnevnem redu; poziva Komisijo, naj zagotovi sredstva za operacije, ki so potrebne za izvajanje beloruskega načrta za reformo visokošolskega izobraževanja;

15.  poziva, naj sekretariat skupine za spremljanje bolonjskega procesa spremlja poročila o tem, da se nekatere smernice v različnih državah evropskega visokošolskega prostora različno izvajajo ter da so različna ozadja in razlike v obsegu sredstev povzročile velike razlike med institucijami v tem prostoru;

16.  poudarja pomen krepitve in ustvarjanja priložnosti za družbeno razpravo o sektorju visokošolskega izobraževanja in izzivih, s katerimi se soočajo deležniki; poudarja, da moramo spodbujati udeležbo študentov, raziskovalcev, učiteljev in neučiteljskega osebja pri upravljanju visokega šolstva;

17.  poudarja, da je treba povečati javna sredstva za izobraževanje in upoštevati krovni cilj EU, ki predvideva 3 % BDP Unije za raziskave in razvoj do leta 2020;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 24.
(2) UL C 28, 31.1.2014, str. 2.
(3) UL C 372, 20.12.2011, str. 36.
(4) UL L 64, 4.3.2006, str. 60.
(5) UL C 346, 21.9.2016, str. 2.

Zadnja posodobitev: 4. december 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov