Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2117(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0064/2018

Predložena besedila :

A8-0064/2018

Razprave :

PV 02/05/2018 - 32
CRE 02/05/2018 - 32

Glasovanja :

PV 03/05/2018 - 7.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0203

Sprejeta besedila
PDF 402kWORD 69k
Četrtek, 3. maj 2018 - Bruselj
Trenutne razmere v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obeti zanju
P8_TA(2018)0203A8-0064/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o trenutnih razmerah v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obetih zanju (2017/2117(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočil Evropskega foruma za ovčje meso, ki je pod pokroviteljstvom Komisije potekal leta 2015 in 2016,

–  ob upoštevanju študije o prihodnosti sektorjev ovčjega in kozjega mesa v Evropi, ki jo je naročil tematski sektor B Parlamenta na zahtevo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o prihodnosti sektorjev ovčjereje in kozjereje v Evropi(1),

–  ob upoštevanju ocene ukrepov SKP za sektor ovc in koz, ki jo je leta 2011 izvedla Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu za naravo, ljudi in gospodarstvo(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom“ (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi,

–  ob upoštevanju sklepov nizozemskega varuha človekovih pravic v poročilu iz leta 2012 o pristopu državnih organov do mrzlice Q(3) in ob upoštevanju njegove preiskave iz leta 2017 o izkušnjah, ki jih je nizozemska vlada pridobila z epidemijo mrzlice Q(4),

–  ob upoštevanju člena 52 svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0064/2018),

A.  ker sta ovčjereja in kozjereja sektorja z nizkim dobičkom v večini EU s prihodki, ki so med najnižjimi v EU, v veliki meri zaradi visokih operativnih in regulativnih stroškov, ki včasih presegajo prodajne cene, in velikega upravnega bremena, kar številne rejce vse pogosto vodi v opuščanje teh rej;

B.  ker neravnovesja v prehranski verigi povečujejo ranljivost teh sektorjev in ker Komisija še ni sprejela potrebnih regulativnih ukrepov, h katerim jo je Parlament v zvezi s tem pozval;

C.  ker ni mogoče vzpostaviti in ohranjati ovčjereje in kozjereje, če rejci nimajo zagotovljenih stalnih prihodkov;

D.  ker sta ovčjereja in kozjereja v Evropi sezonski dejavnosti, kar pa ne velja za nekatere druge svetovne regije, kjer lahko celotni cikel vzreje in proizvodnje poteka vse leto; ker lahko velika stopnja sezonskosti povzroči gospodarsko negotovost kmetov in proizvajalcev;

E.  ker imata oba sektorja možnost za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest na območjih z neugodnimi razmerami, kot so oddaljene in gorske regije;

F.  ker imata ovčjereja in kozjereja velik potencial za razvoj in zaposlovanje na številnih občutljivih podeželskih in primestnih območjih, zlasti na področjih prodaje ovčjega in kozjega mesa in kakovostnih mlečnih izdelkov, ki se lahko prodajajo prek kratkih in lokalnih dobavnih verig;

G.  ker imajo rejci ovc težave pri iskanju kvalificiranih ali včasih celo nekvalificiranih delavcev;

H.  ker je reja ovc in koz del kulturne dediščine številnih držav članic in zagotavlja visokokakovostne tradicionalne proizvode;

I.  ker morata sektorja ovčjereje in kozjereje izpolnjevati najvišje standarde na svetu glede varnosti hrane, zdravja in dobrobiti živali ter varstva okolja;

J.  ker imata ovčjereja in kozjereja, zlasti tam, kjer se ovce in koze pasejo, pomembno vlogo pri zagotavljanju okoljske trajnosti, saj so prisotne na 70 % območij z neugodnimi naravnimi razmerami, vključno z oddaljenimi in relativno nedostopnimi območji, in prispevajo k ohranjanju pokrajine, biotske raznovrstnosti (vključno z lokalnimi domorodnimi vrstami) ter boju proti eroziji, neželenem kopičenju biomase, poškodbam obrežnih nasipov in jezov, plazovom in gozdnim požarom ter požarom v grmičevju;

K.  ker lahko reja ovc in koz s socialno-ekonomskega vidika pomembno prispevata k podeželskim območjem Evrope z ohranjanjem kmetovanja in zaposlovanja na območjih z omejenimi možnostmi in zagotavljanjem visokokakovostnih tradicionalnih proizvodov;

L.  ker je treba povečati generacijsko obnavljanje kmetov, da se zagotovi preživetje tovrstnih oblik živinoreje in se prispeva k zmanjšanju hitrega odseljevanja s številnih podeželskih območij s pomanjkljivimi osnovnimi storitvami in storitvami za podporo družinam, kar ima posledice zlasti ženske, ki opravljajo pomembna, pogosto nevidna opravila v tem sektorju;

M.  ker ti sektorji nudijo ugodno okolje in priložnosti za mlade, ki so se pripravljeni lotiti kmetovanja v kmetijskih gospodarstvih po meri človeka, vključno z nizko ravnjo kapitalizacije, dobro razvito kolektivno organizacijo, vzajemno pomočjo in zadrugami, ki imajo opremo za skupno uporabo, ali za ustanovitev gospodarskih družb;

N.  ker se povprečna starost rejcev ovc in koz povečuje in se znanje med generacijami ne prenaša v zadostni meri, kar ovira nemoteno delovanje teh dveh sektorjev in jih bo v prihodnosti izpostavilo pomanjkanju spretnosti in znanja; ker rejci in proizvajalci kakovostnih predelanih proizvodov, kot so obrtni siri, pogosto nimajo ustreznih tržnih in prodajnih veščin, potrebnih za privlačno dajanje proizvodov na trg;

O.  ker se večina ovc in koz v EU redi v ekstenzivni reji, kot so pašniki; ker v nekaterih državah članicah sektorja temeljita na modelih intenzivne kozjereje in ovčjereje;

P.  ker ta dva sektorja prispevata k ohranitvi območij z visoko ekološko ali naravno vrednostjo, kot so pašniki in površine, primerne za pašo, gozdnati pašniki in druge vrste drevesno-travnate ali gozdnate pašne površine, pa tudi manj rodovitne zemlje, prav tako pa opravljata bistveno opravilo čiščenja podrasti;

Q.  ker opredelitev trajnih pašnikov pred uveljavitvijo Uredbe (EU) 2017/2393(5) ni ustrezno vključevala sredozemskih pašnikov s trajnimi lesnatimi vrstami, kot so zemljišča gozdnatih pašnikov in drugi ekosistemi, povezani s kmetijsko-gozdarskim sistemom, kar je zmanjševalo površine, ki bi lahko bile upravičene do neposredne pomoči, zaradi česar so bili rejci s teh območij prikrajšani;

R.  ker je pašništvo tradicionalna dejavnost ekstenzivne živinoreje, ki se izvaja zlasti na gorskih območjih, s čimer se omogoča razvoj območij, ki so težko dostopna ali se težko opremijo s stroji in imajo nizko kmetijsko vrednost, tako pa se jim omogoča ohranitev gospodarske dejavnosti;

S.  ker je sezonska paša del kmetijskih praks v nekaterih državah članicah;

T.  ker je v sedanji skupni kmetijski politiki (SKP) predvidena podpora za različne avtohtone pasme ovc in koz;

U.  ker so te pasme dobro prilagojene lokalnemu okolju in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja svojih habitatov;

V.  ker so avtohtone pasme veliko bolje prilagojene lokalnim pogojem in značilnostim;

W.  ker se je od osemdesetih let število ovc zmanjšalo za več kot 25 milijonov, v zadnjih sedemnajstih letih pa se je vzreja zmanjšala za več kot 20 %;

X.  ker je poraba ovčjega in kozjega mesa v zadnjih letih znatno upadla, in sicer v primeru ovčjega s 3,5 kilograma na osebo leta 2001 na 2 kilograma danes, in je bil trend upadanja ponovno zaznan leta 2017, zlasti med mladimi;

Y.  ker je trg kozjega mesa v Evropi poseben, saj je proizvodnja zgoščena v Grčiji, Španiji in Franciji, medtem ko je poraba zlasti velika na Portugalskem, v Italiji in Grčiji;

Z.  ker je proizvodnja kozličjega mesa in mesa odraslih živali za zakol sezonska in je stranski proizvod proizvodnje mleka, ki jo nadzoruje nekaj kmetov, pri čemer prodajna cena mesa ne zadošča za zagotovitev zadostnega dohodka za rejce;

AA.  ker je zaradi omejene prisotnosti kozjega mesa v trgovinah proizvod manj prepoznaven in ga potrošniki manj uporabljajo;

AB.  ker sektorja ovčjereje in kozjereje predstavljata 3 % evropske proizvodnje mleka in 9 % evropske proizvodnje sira, pri čemer skupaj zaposlujeta 1,5 milijona ljudi v Uniji;

AC.  ker se je poraba kozjega mleka in sira v zadnjih letih v več državah članicah znatno povečala;

AD.  ker ovčjereja v Uniji pokriva le približno 87 % povpraševanja trga in ker uvoz iz tretjih držav, zlasti Nove Zelandije, spodkopava konkurenčnost evropske ovčjereje v bolj občutljivih (velika noč in božič) in tudi drugih obdobjih leta, saj sta Nova Zelandija in Avstralija vodilni izvoznici ovčjega mesa;

AE.  ker je v zadnjih letih Nova Zelandija povečala izvoz svežega ali ohlajenega mesa in zmanjšala tradicionalni izvoz zamrznjenega mesa, kar povečuje njen vpliv na trg svežega mesa Unije in povzroča zniževanje cen, ki se plačajo evropskim proizvajalcem; meni, da je treba to upoštevati v prihodnjih pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini z Novo Zelandijo;

AF.  ker evropski rejci uvozu iz tretjih držav pogosto konkurirajo pod neenakimi pogoji, saj zanj pogosto veljajo nižji kakovostni standardi, regulativne zahteve in okoljski standardi, ki jih je treba upoštevati;

AG.  ker je treba v okviru tekočih pogajanj o trgovinskih sporazumih med Evropsko unijo ter Novo Zelandijo in Avstralijo sektorja ovčjereje in kozjereje zaščititi kot občutljiva sektorja oziroma ju popolnoma izključiti iz teh trgovinskih sporazumov;

AH.  ker se nekatere regije v sosedstvu EU zanimajo za ovčje in kozje proizvode iz EU, kar je priložnost za evropske rejce, ki žal ni v celoti izkoriščena;

AI.  ker bi lahko izstop Združenega kraljestva iz EU povzročil znatne spremembe v trgovini z ovčjim mesom v EU, saj je ta država največja proizvajalka in glavna vstopna točka za uvoz iz tretjih držav;

AJ.  ker Združeno kraljestvo uvozi približno polovico svoje tržne kvote za ovčje meso iz Nove Zelandije in skoraj dve tretjini tržne kvote za ovčje meso iz Avstralije in ker Unija svojih mednarodnih obveznosti ne more razveljaviti čez noč, kar poglablja negotovost, ki jo je povzročil brexit;

AK.  ker je ovčja in kozja volna trajnosten, obnovljiv in biorazgradljiv vir za tekstilni sektor;

AL.  ker volna ni priznana kot kmetijski proizvod v skladu s Prilogo I k PDEU, ampak je razvrščena le kot živalski stranski proizvod v skladu z Uredbo (EU) št. 142/2011;

AM.  ker so zaradi tega nepriznavanja rejci ovc v prikrajšanem položaju v primerjavi z drugimi rejci, ker za volno pri prevozu veljajo strožje zahteve kot za priznane kmetijske proizvode, poleg tega pa posredovanje na trgu prek skupne ureditve trga za ovčjo volno ni mogoče;

AN.  ker sta ovčjereja in kozjereja večinoma ekstenzivni dejavnosti, zaradi česar prihaja do neposrednih stikov s prostoživečimi živalmi, katerih zdravstvenega stanja ni mogoče zagotoviti;

AO.  ker je v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001 načrt za izkoreninjenje praskavca privedel do 100-odstotne omejitve izmenjave živine za razplod in da se je pri manjših, avtohtonih pasmah zaradi genotipizacije praskavca število plemenskih samcev zmanjšalo za do 50 %;

AP.  ker se je med nedavnimi izbruhi bolezni živali pokazalo, da lahko izbruh v eni državi članici pomeni grožnjo za ves evropski kmetijski trg, ob upoštevanju več epidemij, ki so prizadele Evropsko unijo, od katerih so imele nekatere, kot je bila doslej največja epidemija mrzlice Q, do katere je prišlo na kozjih farmah med letoma 2007 in 2011, posledice za zdravje ljudi;

AQ.  ker cepljenje ovc in koz ščiti črede držav članic pred čezmejnimi boleznimi tako, da omejuje tveganje širitve okužbe med državami članicami in pomaga blažiti učinke odpornosti proti antimikrobikom;

AR.  ker je v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom imunizacija s cepljenjem stroškovno učinkovit javnozdravstveni poseg za boj proti odpornosti na antimikrobike, kljub temu, da je uporaba antibiotikov kratkoročno cenejša, v načrtu pa je tudi, da se predvidijo spodbude za okrepitev diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv;

AS.  ker sistem elektronske identifikacije za ovce in koze učinkovito zagotavlja sledljivost živali, vendar lahko zaradi nenamerne napake pri branju ušesnih znamk ali njihove izgube nastanejo včasih nesorazmerne kazni;

AT.  ker imajo rejci težave tudi pri izvajanju sedanjih pravil o identifikaciji kozličkov;

AU.  ker so zaščita nekaterih živalskih vrst, zlasti velikih zveri, v okviru direktive o habitatih (92/43/EGS) ter uničevanje in slabšanje stanja naravnih habitatov, zmanjšanje številčnosti in kakovosti njihovega naravnega plena, upadanje števila prebivalcev na podeželju ter pomanjkanje naložb držav članic v preventivne ukrepe prispevali k povečanju napadov na črede ovc in koz v vseh regijah, kar je še poslabšalo težaven položaj nekaterih kmetij ter na številnih območjih ogrozilo tradicionalno kmetijstvo in pašništvo;

AV.  ker so plenilci in velike zveri v nekaterih regijah Evropske unije dosegli dobro stanje ohranjenosti;

AW.  ker bi bilo treba upoštevati uvedbo možnosti spremembe stanja ohranjenosti vrst v posameznih regijah takoj, ko se doseže želeno stanje ohranjenosti;

AX.  ker se morajo rejci ovc in koz spopadati z obsežno birokracijo in upravnimi bremeni, ki ne izvirajo samo iz skupne kmetijske politike, temveč tudi iz drugih predpisov EU, kot so pravila o ravnanju z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

AY.  ker se trg ovčjega in kozjega mesa sooča z močno razdrobljenostjo in pomanjkanjem preglednosti pri prenosu tržnih cen;

AZ.  ker je v nekaterih državah članicah zelo malo klavnic, kar ovira razvoj teh sektorjev v njih;

BA.  ker so prestrukturiranje klavniške industrije, usklajevanje s sanitarnimi standardi in manjše število zakolov, povezano z zmanjševanjem obsega vzrejnih dejavnosti, v številnih regijah povzročili izginotje ekonomskih orodij, potrebnih za zagotavljanje dodane vrednosti in trajnosti lokalnih dobavnih verig;

BB.  ker so bili v številnih državah zaradi prestrukturiranja klavniške industrije, ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi pojava bolezni norih krav, higiensko-sanitarnega svežnja in drugih razlogov odpravljeni številni instrumenti, potrebni za obstoj neposredne in lokalne prodaje, pri čemer so se zvišali stroški klanja;

BC.  ker so mobilni obrati za molžo in klavnice ali ukrepi za vzpostavitev takih obratov na kraju samem pomembni in potrebni za spodbujanje produktivnosti v sektorjih ovčjereje in kozjereje;

BD.  ker je raznolikost končnih proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa pogosto manjša kot pri drugih vrstah mesta, zaradi česar so ti proizvodi za potrošnike manj privlačni in je posledično tudi povpraševanje po njih manjše;

BE.  ker je treba povečati dodano vrednost proizvodnje mesa in uvesti nove formule, ki bi bile bolj prilagojene potrošniškim navadam mladih;

BF.  ker ovčjereja in kozjereja poleg tega, da zagotavljata raznolike mesne, mlečne in volnene izdelke potrošnikom po vsej EU, imata v številnih skupnosti tudi ključno kulturno vlogo, kot sta med drugim običaja kukeri v Bolgariji in capra v Romuniji;

BG.  ker v številnih državah Evropske unije raste trg lokalnih in ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov kot odgovor na zahteve potrošnikov po preglednosti in kakovosti;

BH.  ker lahko države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 665/2014 uporabijo neobvezno navedbo kakovosti „gorski proizvod“ za večjo prepoznavnost proizvodov ovčjereje in kozjereje, ki izvirajo iz gorskih regij;

BI.  ker sheme kakovosti EU, zlasti ZGO (zaščitena geografska označba) in ZOP (zaščitena označba porekla), zagotavljajo orodja za večjo prepoznavnost in posledično večje možnosti za trženje proizvodov iz ovčjereje in kozjereje;

BJ.  ker nekatere države članice nimajo strukturnih politik za razvoj posameznega ali obeh sektorjev, kar ovira njun razvoj;

BK.  ker bi lahko take politike vključevale priporočila za različne faze, kot sta vzreja (izbira pasme, vzreja ovnov itd.) in trženje;

Boljša podpora

1.  podpira priporočila, ki jih je leta 2016 objavil forum za ovčje meso, ki je potekal na pobudo Komisije, zlasti potrebo po uvedbi nadomestila za vlogo, ki jo imata sektorja ovčereje in kozjereje pri zagotavljanju javnih dobrin, zlasti kjer temelji na ekstenzivni paši, in sicer glede: izboljšanja zemljišč in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemov, območij, dragocenih za okolje, in kakovosti vode; preprečevanja podnebnih sprememb, poplav, plazov, gozdnih požarov in s tem povezane erozije; ter glede ohranjanja podeželja in delovnih mest; poudarja, da bi morala ta priporočila veljati tudi za kozje meso in proizvodnjo mlečnih izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o spodbudah za kmete, ki izvajajo sezonsko pašo;

3.  pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike (SKP) podpira ohranitev ali, kjer je ustrezno, okrepitev prostovoljne vezane podpore za ovčerejo in kozjerejo ter drugih ustreznih ukrepov, usmerjenih v oba sektorja, z različnimi subvencijami za črede na paši, da bi zaustavili opuščanje teh dejavnosti v Evropski uniji, saj so rejci ovc in koz zelo odvisni od neposrednih plačil;

4.  poudarja, da je v okviru doseženega dogovora na pogajanjih o Uredbi (EU) 2017/2393 prostovoljna shema vezane podpore poenostavljena in razjasnjena, saj so bile črtane navedbe v zvezi s količinskimi omejitvami in vzdrževanjem proizvodnje in dodana določba, da države članice lahko letno pregledajo nekatera merila za upravičenost in skupni proračun;

5.  poziva države članice, naj kmetijsko-okoljska plačila razširijo na pašnike, ki se uporabljajo za pašo ovc in koz, ter podprejo kmete, ki zagotavljajo okrepljeno dobrobit živali;

6.  pozdravlja dogovor, dosežen pri pogajanjih o Uredbi(EU) 2017/2393, ki priznava posebnosti sredozemskih pašnikov, kot so gozdnati pašniki (dehesa), da bi našli pravičnejšo ureditev za zemljišča, upravičena do neposrednih plačil, ter odpravili notranjo diskriminacijo ekstenzivnih prašnikov in gozdno-pašnih sistemov;

7.  poudarja pomen te vrste pašnikov za preprečevanje požarov, vendar ugotavlja, da so te izboljšave za države članice še vedno izbirne;

8.  meni, da pri tem ne bi smeli diskriminirati drugih ekosistemov, povezanih z gozdnim kmetijstvom, ter poziva, naj se merilo 50 % trave na gozdnih območjih, ki mora biti izpolnjeno za pridobitev neposrednega plačila na hektar, ne uporablja za rejce koz in ovc;

9.  zagovarja odobritev ustrezne paše na površinah z ekološkim pomenom, tudi na suhih in nizkokakovostnih pašnikih na nekaterih območjih z omejenimi možnostmi;

10.  poudarja, da paša ne bi smela dovoljena, kadar bi lahko povzročila škodo na občutljivih naravnih območjih; v zvezi s tem poudarja velik pomen prežvekovalcev pri izkoriščanju surovih vlaken;

11.  meni, da je treba bolj podpreti mlade kmete in nove udeležence z neposredno pomočjo in s politiko razvoja podeželja v skladu z nacionalno politiko, da bi zagotovili spodbude za ustanovitev ali prevzem ovčerejskih ali kozjerejskih gospodarstev, saj je visoka povprečna starost kmetov v živinoreji, ki zaradi slabe donosnosti tega sektorja močno presega tudi druge kmetijske sektorje, eden najpomembnejših izzivov pri ohranjanju življenja na podeželju in prehranske varnosti v Uniji;

12.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj upoštevajo posebne težave, na katere opozarjajo organizacije žensk, zaposlenih v tem sektorju, da bi z ukrepi med drugim izboljšali njihovo prepoznavnost in spodbujali lastništvo in solastništvo ter uvajanje potrebnih storitev za pomoč družinam;

13.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj pripravijo posebne programe, s pomočjo katerih bi lahko tudi ženske našle svoje mesto v teh sektorjih, kar bi lahko močno prispevalo k potrebni generacijski obnovi v sektorjih ter pripomoglo k ohranjanju reje ovc in koz kot družinskega podjetja;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo raznolikosti genetskih virov v ovčereji in kozjereji glede na njihov pomen za produktivnost (plodnost, sposobnost razmnoževanja ...), kakovost proizvodov in prilagajanje živali na okolje;

15.  pozdravlja podporo, trenutno na voljo za promocijo avtohtonih pasem in diferencirane kakovosti, na primer s potrdili o ekološki reji;

16.  v zvezi s tem poudarja, da je treba pri rejskih shemah živali upoštevati ohranjanje lokalnih in trpežnih pasem;

17.  poudarja, kako pomembne so avtohtone pasme ovc in koz za pašo na alpskih območjih, saj drugih pasem ni mogoče uporabljati;

18.  poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za povečanje podpore za ohranjanje takih ovčjih in kozjih pasem;

19.  poziva k večji podpori za organizacije proizvajalcev v ovčereji in kozjereji;

20.  upošteva razvoj subvencij v sektorju, kar je zelo pomembno za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti pri proizvodnji, izboljšanje kakovosti proizvodov in večji samozadostnosti oskrbe z ovčjim mesom v EU, vsi ti cilji pa so skladni s cilji EU za razvoj učinkovitosti in izboljšanje kakovosti;

Spodbude in inovacije

21.  poziva Komisijo, naj poveča podporo za raziskave o inovativnih proizvodnih metodah in tehnologijah, da bi okrepili konkurenčnost ovčereje in kozjereje ter promocijo mesnih, mlečnih in volnenih izdelkov na notranjem trgu, s poudarkom ne le na tradicionalnih proizvodih, kot je sir, ampak tudi na novejših vrstah kosov mesa, da bi ponudili proizvode, ki ustrezajo pričakovanjem potrošnikov in povpraševanju na trgu; ravno tako poziva Komisijo, naj bolj redno uživanje spodbuja prek informacijskih kampanj o kuhanju in načinih priprave, prilagojenih novim potrošnikom, tudi v novih rastočih sosednjih državah in na vzhodnih trgih, pri čemer naj poudarja prehranske in zdravstvene prednosti ovčjega in kozjega mesa;

22.  meni, da je treba spremeniti mišljenje, da je jagnjetino težko pripraviti in sedanji trend izogibanja rdečemu mesu;

23.  poudarja, da so prizadevanja za večje uživanje ovčjega in kozjega mesa bistvenega pomena, da bi povečali proizvodnjo v EU;

24.  pozdravlja namero Komisije, da za te proizvode določi namensko proračunsko vrstico za ovčje in kozje meso ter mlečne proizvode v prihodnjih promocijskih kampanjah, ki jih sofinancira Unija;

25.  poudarja, da je treba za promocijske kampanje za večjo porabo proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa v EU, nameniti dovolj finančnih sredstev;

26.  poziva k vključitvi kož in volne med upravičene proizvode;

27.  poziva Komisijo, naj uskladi promocijske kampanje za zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in zaščiteno označbo porekla (ZOP) za proizvode iz ovčjega in kozjega mesa, da bi bili bolj privlačni; poziva k poglobljeni študiji prodajnih možnosti za volno, da bi proizvajalcem zagotovili večji gospodarski donos;

28.  spodbuja, naj več držav članic uporablja neobvezno navedbo kakovosti „gorski proizvod“, kot je določeno v veljavni zakonodaji EU, ki je orodje za večjo prepoznavnost proizvodov in bolj ozaveščeno izbiro potrošnikov;

29.  poudarja, da je treba med možne upravičence pomoči za diferencirano kakovost vključiti oznake kakovosti za jagnjetino in kozličje meso za posamezne proizvajalce in združenja proizvajalcev; poudarja, da mora take oznake odobriti pristojni lokalni organ v skladu z ustreznimi predpisi in določbami o uporabi takih oznak;

30.  poziva k podpiranju promocijskih dogodkov za ovčerejo in kozjerejo na ravni EU, kot so festivali in podobni letni dogodki, in sicer kot orodja za večjo ozaveščenost javnosti o koristih teh sektorjev za EU, okolje in njene državljane;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo izkoriščanje velikega potenciala tradicionalnih praks ovčereje in kozjereje prek podeželskega turizma;

Dobra praksa

32.  poziva Komisijo, naj ustvari pogoje za razvoj sektorjev ovčjega in kozjega mleka, s čimer bo zagotovila čim večjo dodano vrednost na kmetijah, in sicer s politikami kakovosti, ki spodbujajo proizvodnjo mlečnih izdelkov na kmetijah, ki se prodajajo večinoma prek kratkih ali lokalnih dobavnih verig; pri tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti boljše izvajanje higienskih predpisov v vseh državah članicah, zlasti z evropskim priročnikom o dobri higienski praksi pri proizvodnji sira, ki ga je v sodelovanju s Komisijo pripravila Evropska mreža domačih in obrtniških sirarjev (FACE);

33.  poziva Komisijo, naj vzpostavi spletno platformo, osredotočeno na ovčerejo in kozjerejo, z glavnim namenom izmenjave ustreznih dobrih praks in podatkov iz držav članic;

34.  poziva Evropsko komisijo, naj pripravi osnutek smernic dobre prakse za trženje proizvodov iz sektorjev ovčereje in kozjereje, ki jih bo nato mogoče posredovati državam članicam in poklicnim organizacijam;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo proizvodnji in predelavi volne, tako da podprejo izvajanje programov za izmenjavo informacij in dobrih praks med udeleženci v verigi predelave volne;

36.  poziva Komisijo, naj preuči možnost odstopanj za volno pri uporabi Uredbe (ES) št. 1069/2009 in Uredbe (EU) št. 142/2011 o ravnanju z živalskimi stranskimi proizvodi, saj gre za proizvod, ki ni namenjen prehrani ljudi;

Izboljšanje trgov

37.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge o preglednosti cen v sektorjih, da bi potrošnikom in proizvajalcem zagotovili informacije o cenah proizvodov;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o harmonizaciji ureditve za razvrščanje trupov, da bo odražala dejanske stroške, ne da bi pri tem ogrozili biotsko raznovrstnost, ki jo zagotavljajo lokalne pasme, in o ustanovitvi evropske opazovalnice, ki spremljala cene in proizvodne stroške ovčjega in kozjega mesa; poudarja pomen spremljanja marž v celotni verigi preskrbe s hrano, vključno z veleprodajnimi cenami;

39.  opozarja, da lahko enako ali upadajoče povpraševanje in večja proizvodnja povzročita nižje cene za proizvajalce;

40.  opozarja, da lahko proizvajalci ovčjega ali kozjega mleka, združeni v organizacijo proizvajalcev, v skladu s členom 149 Uredbe (EU) št. 1308/2013 vodijo skupna pogodbena pogajanja, če količina ne presega 33 % nacionalne proizvodnje in 3,5 % evropske proizvodnje; poudarja, da so bili ti pragovi določeni predvsem za proizvodnjo surovega kravjega mleka ter so zato omejevalni in neprilagojeni proizvodnji drobnice, zlasti ker se želijo rejci povezati v združenja organizacij lokalnih proizvajalcev ali v organizacije proizvajalcev z več kupci ali za soočenje z veliko industrijsko skupino;

41.  poziva, naj se uvedejo natančni kazalniki, s katerimi bo mogoče natančneje spremljati proizvodnjo in porabo kozjega mesa ter trgovino z njim, pri čemer naj se razlikuje med odraslimi živalmi in kozlički;

42.  meni, da je treba izboljšati pogajalsko in tržno moč proizvajalcev v prehranski verigi tako, da bi predpise o pogodbenih odnosih razširili tudi na ovčerejo in kozjerejo ter mesne in mlečne izdelke, tako da bi ustanavljali organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, podobne tistim v drugih sektorjih poljedelstva in živinoreje v skladu z dogovorom, doseženim v okviru Uredbe (EU) 2017/2393, da bi izboljšali konkurenčnost in trenutno nizko produktivnost teh sektorjev;

43.  poziva, naj se kot ukrep uravnavanja ponudbe zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba za stegno razširi tudi na ovčje meso, kot določa člen 172 Uredbe (EU) št. 1308/2013, da bi na ta način povečali možnosti za uskladitev ponudbe s povpraševanjem;

44.  ugotavlja, da organizacijam proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev ovčjega ali kozjega mleka in bo treba upoštevati obveznih pragov iz člena 149 Uredbe (EU) št. 1308/2013, če skupaj opravljajo gospodarsko dejavnost (promocija, nadzor kakovosti, pakiranje, označevanje ali predelava) v skladu s členom 152, kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2017/2393;

45.  spodbuja vse države članice, ki za ovčje in kozje mleko še ne zagotavljajo finančne podpore v okviru svežnja ukrepov za mleko, naj to storijo;

46.  meni, da je treba preprečiti prodajo ovčjih in kozjih izdelkov po cenah, ki so nižje od cen proizvajalcev;

47.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami prouči dobavno verigo za ovčje in kozje meso (na primer glede razločevanja med mesom odraslih živali in mladičev), da bodo kmetje na trgu prejemali pravično povračilo;

48.  v zvezi s tem poudarja tudi velik pomen neposredne prodaje ovčjih in kozjih izdelkov;

49.  poziva Komisijo, naj spodbuja naklonjenost neposredni prodaji pri proizvajalcih in organizacijah proizvajalcev, da bi omejili umetno višanje cen;

50.  podpira razvoj lokalnih dobavnih verig v ovčereji kot način za povečanje prihodkov ovčerejskih kmetij ter uskladitev ponudbe in povpraševanja ter poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo svojim javnim politikam v zvezi z lokalnimi klavnicami, ki so bistvene za razvoj teh lokalnih dobavnih verig;

51.  opozarja, da lahko proizvajalci uvedejo ukrepe za uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, tudi iz ovčjega ali kozjega mleka, v skladu s členom 150 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

52.  pozdravlja, da se bodo ti instrumenti ohranili tudi po letu 2020 kot del dogovora, doseženega pri pogajanjih o Uredbi (EU) 2017/2393;

53.  meni, da je treba spodbujati združevanje ponudbe živinorejcev v podjetja, kot so zadruge, da bi se povečala njihova pogajalska moč v prehranski verigi in vrednost proizvodov njihovih članov ter da bi ta podjetja izvajala dejavnosti za znižanje stroškov ali druge ukrepe, ki jih je na individualni ravni težko uresničiti, kot so inovacije in svetovanje o živinoreji;

54.  spodbuja organe v državah članicah, kjer obstaja dokazano zanimanje poklicnih organizacij v ovčereji in kozjereji, da pripravijo srednje- in dolgoročne strategije za razvoj teh sektorjev, naj pripravijo predloge, kako izboljšati pasemsko selekcijo in trženje proizvodov;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo programe, da bi proizvajalce spodbudile k ustanavljanju skupin proizvajalcev in tržnih skupin, k neposrednemu trženju ter k proizvodnji in označevanju posebnosti proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa ter ovčjega in kozjega mleka (na primer ekoloških proizvodov ali regionalnih posebnosti);

56.  poziva Komisijo, naj zmanjša upravne zahteve za odprtje malih sirarn na ovčerejskih in kozjerejskih kmetijah, s čimer bi kmetje lahko povečali dodano vrednost svojih kmetij;

57.  poziva Komisijo, naj razmisli o dodatnih orodjih in instrumentih, ki lahko sektorjema pomagajo pri spopadanju s krizami in svetovnimi izzivi ter jima zagotavljajo trajnostni razvoj;

58.  meni, da so potrebni instrumenti za preprečevanje in upravljanje kriz v sektorjih ovčereje in kozjereje, da bo mogoče omejiti nihanje cen in zagotoviti pravično plačilo proizvajalcem ter vzpostaviti okolje, spodbudno za naložbe in prevzem kmetij s strani mladih;

59.  opozarja, da je kakovost ovčjega in kozjega mesa močno odvisna od virov hrane, zaradi česar se konkurenčni pogoji v ovčereji in kozjereji v EU med regijami zelo razlikujejo;

60.  poziva nacionalne organe, naj proizvajalcem omogočijo dostop do trgov in ustanovitev specializiranih trgovin;

Brexit in trgovinski sporazumi

61.  poziva Komisijo, naj prouči, kakšne bodo razmere na trgu ovčjega mesa po izstopu Združenega kraljestva iz EU, in naj uvede ukrepe, da bi preprečili velike motnje na trgu, vključno z vzpostavitvijo bolj učinkovite varnostne mreže za cene in trge, da bi sektor zaščitili pred učinki izstopa Združenega kraljestva iz EU;

62.  poziva Komisijo, naj bo v okviru pogajanj o novem sporazumu o prosti trgovini z Novo Zelandijo in Avstralijo preudarna in počaka do analize učinka izstopa Združenega kraljestva iz EU na sektor ovčereje in kozjereje, zlasti v zvezi s prihodnostjo kvote 287 000 ton trupov ovčjega mesa, ki jo je Evropska unija dodelila Novi Zelandiji in ki je bila v povprečju skoraj 75-odstotno izpolnjena, skoraj 48 % pa je je porabilo Združeno kraljestvo, in kvote 19 200 ton trupov ovčjega mesa, ki jo je Evropska unija dodelila Avstraliji in ki je bila v povprečju skoraj 100-odstotno izpolnjena, skoraj 75 % pa je je porabilo Združeno kraljestvo;

63.  meni, da bi moral novi sporazum o prosti trgovini vsebovati razdelitev kvote, dodeljene tema državama za izvoz jagnjetine v Unijo, da bi ločili sveže ali ohlajeno meso od zamrznjenega mesa; opozarja, da se v Evropski uniji jagnjeta zelo pogosto tržijo v starosti 6 ali 9 mesecev, medtem ko se na Novi Zelandiji pogosto tržijo v starosti 12 mesecev; poudarja, da prednostnega dostopa do trga ne bi smeli povečati nad obstoječe tarifne kvote;

64.  opozarja, da je Parlament ovčje meso opredelil kot posebej občutljivo v pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Novo Zelandijo in je v svoji resoluciji z dne 26. oktobra 2017 s priporočilom Parlamenta Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Novo Zelandijo(6) podprl morebitno izključitev najobčutljivejših sektorjev;

65.  ponavlja, da morajo vsi sporazumi o prosti trgovini v celoti spoštovati visoke standarde EU s področja dobrobiti živali, okolja in varnosti hrane; ugotavlja, da obstoječe tarifne kvote za Novo Zelandijo vplivajo na proizvodnjo ovčjega mesa v EU;

66.  je zaskrbljen zaradi dopisa, ki so ga Združene države Amerike in šest drugih velikih kmetijskih izvoznic (Argentina, Brazilija, Kanada, Nova Zelandija, Tajska in Urugvaj) 26. septembra 2017 poslale predstavnikom Združenega kraljestva in Unije pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) o notranji razpravi o morebitni prerazporeditvi uvoznih tarifnih kvot med Združenim kraljestvom in preostalimi državami članicami EU;

67.  poudarja, da je pomembno, da Združeno kraljestvo ohrani svoj trenutni delež tarifnih kvot po izstopu iz Unije in da se doseže dogovor, v okviru katerega trgi Združenega kraljestva in EU ne bodo prenasičeni z uvoženim ovčjim mesom, da bi preprečili negativne posledice za rejce iz Združenega kraljestva in EU;

68.  razume odvisnost britanskega sektorja ovčjega mesa od trga EU, vendar meni, da ta situacija predstavlja tako izzive kot priložnosti;

69.  meni, da bi moral biti izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije priložnost za nadaljnji razvoj ovčereje in kozjereje v EU, da bo Unija manj odvisna od uvoza ovčjega in kozjega mesa z Nove Zelandije;

70.  obžaluje, da več kot 1400 evropskih kmetijskih proizvodov z zaščiteno geografsko označbo ni samodejno upravičenih do enakovredne zaščite na trgih tretjih držav v okviru mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih sklenila EU;

71.  poziva, naj se pri sklepanju drugih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami upošteva težaven položaj rejcev ovc in koz, naj se sektorja vključi med občutljive sektorje ali se ju izključi iz pogajanj, da ne bi prišlo do določb, ki bi lahko kakor koli ogrožale evropski proizvodni model ali škodile lokalnemu ali regionalnemu gospodarstvu;

72.  poudarja, da so v glavnih državah izvoznicah ovčjega in kozjega mesa proizvodni stroški in standardi precej nižji kot v Evropi;

73.  poudarja, da bi morala biti ta sektorja ustrezno obravnavana, na primer z uvedbo tarifnih kvot ali ustreznih prehodnih obdobij in bi bil upoštevan skupni učinek trgovinskih sporazumov na kmetijstvo, ali bi bila celo izključena iz pogajanj;

74.  v zvezi s tem zlasti poudarja tudi resne težave, povezane z dobrobitjo živali na dolgih transportnih poteh iz zelo oddaljenih držav ali v take države ter s posledicami teh poti za okolje;

75.  poziva Komisijo, naj uvede obvezen sistem za urejanje označevanja v EU za proizvode iz ovčjega mesa, po možnosti z uporabo skupne oznake na ravni EU, ki bi potrošnikom omogočala razlikovanje med proizvodi iz EU in proizvodi iz tretjih držav, predlaga, naj se taka oznaka izdaja na podlagi številnih meril, vključno s sistemom zagotavljanja kmetijskega gospodarstva in oznako države porekla, s čimer bi zagotovili popolno obveščanje potrošnikov o kraju porekla proizvoda;

76.  meni, da mora biti tak sistem zasnovan tako, da bi se izognili ogrožanju obstoječih promocijskih shem označevanja na ravni držav članic in na regionalni ravni;

77.  poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč pri odpiranju izvoznih trgov za ovčje meso in drobovino iz EU v države, v katerih se zdaj uporabljajo nepotrebne omejitve;

78.  poziva Komisijo, naj prouči povečanje izvoza Unije v Severno Afriko, ki je rastoči trg ter ceni kakovost in varnost hrane, ki ju zagotavlja Evropska unija;

79.  poziva Komisijo, naj pripravi poročila o morebitnih ciljnih trgih za kozje in ovčje mesne in mlečne izdelke iz EU;

80.  poziva Komisijo, naj promovira kakovost izdelkov, ki jih izvaža Evropska unija, zlasti s sledljivostjo in strogimi sanitarnimi standardi, ki zagotavljajo, da je ovčje in kozje meso bolj kakovostno kot meso, uvoženo iz Nove Zelandije in Avstralije; poudarja, da je treba posebej izpostaviti poudarek EU glede kakovosti, da se spodbuja poraba evropskega ovčjega in kozjega mesa;

Sistem elektronske identifikacije

81.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo poenotenje stopenj tolerance pri uvedbi kazni za živinorejce zaradi nenamernih napak pri uporabi sistema elektronske identifikacije, pod strogim pogojem, da to ne vodi v dopuščanje višje stopnje napak, kot je utemeljeno z vidika zdravstvenega varstva živali in v luči pristopa „eno zdravje“;

82.  priznava pomen usklajenega pristopa in boljšega preventivnega zdravstvenega varstva živali v Uniji;

83.  podarja, da bi morale države članice izvajati zakonodajo brez izjem;

84.  poudarja, da je stopnja izgube ušesnih znamk višja pri ovcah na ekstenzivni paši na območjih z naravnimi omejitvami kot pri drugi živini v nižinskih sistemih, in Komisijo poziva, naj prizna to dejstvo;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo možnost oblikovanja poenostavljenega sistema identifikacije za majhne črede v ekstenzivni reji, namenjene lokalnim dobavnim verigam, ki ne bi ogrožal učinkovite sledljivosti proizvodov, in naj uvedejo bolj prožne in rasti prilagojene določbe o uporabi elektronskih ušesnih znamk;

86.  ugotavlja, da bi morali biti sistemi identifikacije zasnovani tako, da bi čim bolj zmanjšali birokracijo; poudarja, da proizvajalci z nizkimi dohodki potrebujejo finančno pomoč za uvedbo dragih in obveznih sistemov elektronske identifikacije;

Zdravstveni vidiki

87.  ugotavlja, da imajo izbruhi bolezni pri živalih uničujoče posledice za dobrobit živali, kmete in lokalno prebivalstvo;

88.  poudarja, da morata biti zdravje ljudi in živali vedno na prvem mestu;

89.  meni, da je potrebnih več ukrepov, da bi preprečili čezmejne izbruhe bolezni pri živalih in zmanjšali učinek odpornosti na antibiotike ter spodbujali cepljenje, s katerim bi preprečili širjenje infekcij pri ovcah in kozah;

90.  poziva Komisijo, naj predvidi spodbude in podporo za rejce ovc in koz, ki lahko dokažejo visoko stopnjo precepljenosti svojih živali v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, saj je sicer le malo tržnih spodbud za kmete na tem področju;

91.  poziva Komisijo, naj izboljša svojo zmožnost odziva na izbruhe živalskih bolezni, kot je bolezen modrikastega jezika, prek nove strategije EU za zdravstveno varstvo živali, financiranja raziskav, nadomestil za škodo, predplačil itd.;

92.  poziva k pripravi načrta za preprečevanje bolezni in pogina med kozlički samci in pri tem izhaja iz prave vrednosti živali in v ospredje postavi tako dobrobit kozličkov samcev kot koz;

93.  poziva Komisijo, da kot prvi ukrep za boj proti morebitnim izbruhom bolezni v sektorju olajša uporabo cepiv z imunsko natančnostjo;

94.  poudarja, da je treba izboljšati razpoložljivost zdravil in veterinarskih proizvodov v ovčereji in kozjereji na ravni EU, in sicer s podporo za farmacevtske raziskave in poenostavitvijo dovoljenj za trženje;

95.  poziva Komisijo in države članice, naj ponovno ocenijo raven spremljanja zdravstvenega stanja prostoživečih živali, zlasti na območjih ekstenzivne reje;

Plenilci

96.  opozarja, da je širjenje plenilcev med drugim posledica sedanje zakonodaje EU, katere cilj je ohranitev avtohtonih prostoživečih živalskih vrst;

97.  podpira pregled ustreznih prilog direktive o habitatih, da bi nadzorovali in upravljali širjenje plenilcev na nekaterih pašnih območjih;

98.  poziva Komisijo, naj pri reševanju teh problemov upošteva prožnost, ki jo omogoča ta direktiva, da ne bi ogrozili trajnostnega razvoja podeželja;

99.  poudarja, da je potreben objektiven in znanstveno utemeljen pristop, pri katerem se upoštevajo vedenje živali, odnosi med plenilci in plenom, natančna regionalna količinska opredelitev tveganja za uplenitev po vrstah iz direktive o habitatih, hibridizacija, dinamika obsega in druga ekološka vprašanja v vseh obravnavanih predlogih;

100.  poudarja, da se povečuje število napadov volkov in nezaščitenih križancev med volkom in psom, čeprav se uporablja vse več virov, ki so vse dražji za rejce in skupnost;

101.  poudarja, da se kažejo omejitve priporočenih ukrepov, ki se izvajajo za zaščito čred, saj so se znatno povečale izgube živali;

102.  poudarja, da ta neučinkovitost zdaj ogroža prihodnost okolju prijaznih načinov reje, na primer pašništvo, saj so nekateri rejci začeli zapirati svoje živali, zaradi česar bodo nazadnje opuščene zelo obsežne površine, s čimer se bo povečalo tveganje požarov in plazov, hkrati pa se bodo rejci preusmerili k intenzivnejšim oblikam kmetijstva;

103.  poziva Komisijo in države članice ter lokalne in regionalne organe, naj v posvetovanju s kmeti in drugimi deležniki razmislijo o ukrepih za razvoj podeželja, da bi zaščitili črede, ustrezno nadomestili škodo zaradi napadov velikih plenilcev, tudi plenilcev, ki niso zaščitno z direktivo o habitatih, ter prilagodili pomoč za obnovitev čred;

104.  meni, da je treba pregledati status zaščite plenilcev v okviru Bernske konvencije;

105.  poziva države članice, naj izvajajo priporočila Bernske konvencije, da se prepreči širjenje križancev med psom in volkom, ki ogrožajo ohranitev vrste Canis lupus in ki so v veliki meri odgovorni za napade na črede ovc in koz;

106.  je seznanjen z delnim uspehom shem za ponovno uvedbo pasem ovčarskih psov, ki bi pomagali odganjati volkove ali vsaj križance;

107.  predlaga uvedbo „varuha volkovih pravic“, ki bi posredoval med različnimi interesi in v sporih o statusu zaščite in potrebi po nadomestilu za izgube zaradi pokolov, ki jih zakrivijo volkovi, po vzoru uspešnega modela „varuha medvedovih pravic“ v nekaterih državah članicah;

108.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Evropskega parlamenta v resoluciji z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo;

109.  da bi izboljšali stanje zaposlenosti v tem sektorju, poziva Evropsko komisijo in države članice, naj pripravijo programe, ki bodo v večjo pomoč pri usposabljanju psov čuvajev in pastirskih psov ter bodo zagotavljali usposabljanje o njihovi ustrezni uporabi na živinorejskih kmetijah, v ta namen pa naj nujno okrepijo čezmejno sodelovanje ter izmenjavo idej in uspešnih pristopov glede velikih plenilcev med upravami, živinorejci in naravovarstveniki;

110.  poziva k vzpostavitvi območij zaščitenih pašnikov, na katerih bi se lahko vzpostavila ureditev za velike plenilce, da vračanje velikih plenilcev ne bi ogrozilo kmetijskih praks v prid dobrobiti živali (sezonska paša, odprti hlevi) ali tradicionalnega kmetijstva in pašništva (planšarstva);

Klavnice

111.  opozarja, da se povečuje koncentracija v sektorju klavnic, kar se kaže v tem, da skupine podjetij za predelavo mesa nadzorujejo celotno verigo mesne industrije, od živih živali do pakiranega svežega mesa, to pa povzroča ne le daljše poti za prevoz živih živali, ampak tudi višje stroške in nižjo donosnost za proizvajalce;

112.  poziva Komisijo, naj opredeli podporne ukrepe za vzpostavitev klavnih točk in poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj;

113.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo lokalna omrežja, ki lahko spodbudijo povečanje prihodkov, tako da pospešujejo vzpostavitev lokalnih in mobilnih klavnic, ki so bistvene za strukturiranje teh sektorjev;

Usposabljanje

114.  poziva države članice, naj uvedejo usposabljanja za predstavnike v sektorju, kako ovrednotiti proizvode, da bodo lahko konkurenčni drugim mesnim in mlečnim izdelkom;

115.  meni, da je treba v državah članicah, kjer je ta oblika kmetovanja pogostejša, ustanoviti šole za pastirje, ki bi se osredotočale na sezonsko pašo, da bi zagotovili alternativne vire zaposlovanja v živinoreji, ki bi spodbujali menjavo generacij ter obenem povečali ugled in družbeno priznanje tradicionalnega poklica v pašništvu;

116.  meni, da je nujno spodbujati inovacije (kmetijske prakse, nove proizvode ...) ter svetovanje in začetno in nadaljnje usposabljanje v ovčereji in kozjereji;

Druge postavke

117.  poziva Komisijo, naj izvaja in izvršuje ustrezno zakonodajo EU, zlasti Direktivo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom;

118.  meni, da je treba spoštovati sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da se zaščita dobrobiti živali ne konča na zunanjih mejah EU in da morajo zato prevozniki živali, ki zapuščajo ozemlje Evropske unije, ravnati skladno s predpisi EU o dobrobiti živali tudi zunaj Unije;

119.  opozarja na pomanjkanje vode v številnih ovčerejskih in kozjerejskih regijah, zlasti na območju Sredozemlja, pri čemer se bodo te razmere zaradi globalnega segrevanja le še slabšale;

120.  zato poudarja, da je nujno zagotoviti boljše upravljanje vodnih virov s prilagojeno infrastrukturo in pri tem upoštevati razporeditev padavin med letom in trajnost;

o
o   o

121.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 41.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0441.
(3) https://www.nationaleombudsman.nl/onderzoeken/2012/100
(4) https://www.nationaleombudsman.nl/onderzoeken/2017030-onderzoek-naar-de-lessen-die-de-overheid-uit-de-qkoorts-epidemie-heeft
(5) Uredba (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L 350, 29.12.2017, str. 15).
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0420.

Zadnja posodobitev: 7. november 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov