Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2754(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0288/2018

Razprave :

PV 14/06/2018 - 4.1
CRE 14/06/2018 - 4.1

Glasovanja :

PV 14/06/2018 - 7.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0259

Sprejeta besedila
PDF 265kWORD 55k
Četrtek, 14. junij 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Rusija, zlasti primer ukrajinskega političnega zapornika Olega Sencova
P8_TA(2018)0259RC-B8-0288/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2018 o Rusiji, zlasti primer ukrajinskega političnega zapornika Olega Sencova (2018/2754(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(1),

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 25. maja 2018 o primerih več pridržanih na nezakonito priključenem Krimu in v Sevastopolu ali pridržanih iz tega območja,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj na seji Sveta za zunanje zadeve o Rusiji z dne 16. aprila 2018,

–  ob upoštevanju sklepa Meddržavnega sodišča z dne 19. aprila 2017 o zahtevi za navedbo začasnih ukrepov, ki jo je podala Ukrajina v primeru v zvezi z uporabo Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma in Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Ukrajina proti Ruski federaciji),

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije človekovih pravic in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je njena generalna skupščina sprejela 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanju ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bil ukrajinski filmski ustvarjalec Oleg Sencov, ki je nasprotoval nezakoniti priključitvi Krimskega polotoka Rusiji, maja 2014 aretiran v zvezi z dejavnostmi, ki naj bi jih opravljal na Krimu; ker je bil obravnavan kot ruski državljan, čeprav ima ukrajinsko državljanstvo;

B.  ker naj bi v primeru Olega Sencova prišlo do mučenja in hudih zlorab, s katerimi so bile na nezakonit način pridobljene izjave, ki so nato dobile pravno veljavo;

C.  ker je Olega Sencova 25. avgusta 2015 v nasprotju z mednarodnim pravom in temeljnimi pravosodnimi standardi obsodilo sodišče, katerega pristojnosti EU ne priznava;

D.  ker je Oleg Sencov, ki prestaja kazen v najsevernejšem ruskem zaporu v kraju Labitnangi v jamalo-nenškem avtonomnem okrožju, 14. maja 2018 napovedal gladovno stavko za nedoločen čas;

E.  ker se je število političnih zapornikov v Rusiji v zadnjih letih znatno povečalo; ker je center za človekove pravice Memorial, ki je leta 2009 prejel nagrado Saharova, 29. maja 2018 objavil seznam z imeni 158 političnih zapornikov;

F.  ker je lokalna policija 9. januarja 2018 aretirala Ojuba Titieva, direktorja čečenskega urada centra za človekove pravice Memorial, in ga obtožila posedovanja mamil; ker je Ojub Titiev obtožbe zanikal, nevladne organizacije in drugi zagovorniki človekovih pravic pa so jih označili za izmišljene;

G.  ker je aretacija Ojuba Titieva del zaskrbljujočega trenda aretacij, napadov, ustrahovanj in diskreditiranja neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic;

H.  ker se zagovorniki človekovih pravic in akterji civilne družbe, zlasti krimski Tatari, soočajo z grožnjami, ustrahovanjem in aretacijami;

I.  ker se je v več primerih poročalo o mučenju ter krutem in poniževalnem ravnanju; ker te obtožbe doslej niso bile ustrezno raziskane; ker so bila priznanja in podpora za lažne obremenilne dokaze pridobljena z mučenjem;

J.  ker se mnogi zaporniki in priporniki soočajo s težkimi in nečloveškimi razmerami v zaporih, kar ogroža njihovo telesno in duševno zdravje; ker nekateri zaporniki potrebujejo nujno zdravstveno oskrbo in zdravljenje;

K.  ker je bila restriktivna ruska zakonodaja, ki ureja politične in državljanske pravice, razširjena na začasno zasedeni Krim, kar je povzročilo drastično omejitev svobode zbiranja, izražanja, združevanja, dostopa do informacij in veroizpovedi, pojavila pa so se tudi verodostojna poročila o ustrahovanju, prisilnih izginotjih in mučenju;

L.  ker so samovoljne aretacije, prisilna izginotja, cenzura in prepoved miroljubnih zbiranj postali del vsakdanje resničnosti na Krimu; ker je bilo več krimskih Tatarov aretiranih, jih preiskujejo ali preganjajo; ker so bili tarče tudi krimski odvetniki, ki aretiranim nudijo pravno pomoč, zagovorniki človekovih pravic, ki poročajo o primerih prisilnih izginotij s političnim ozadjem na Krimu, pa tudi novinarji, ki poročajo o položaju krimskih Tatarov;

M.  ker organi, ki so zasedli Krim, sistematično in načrtno zatirajo svobodo govora na Krimu, izrivajo neodvisne medije in ovirajo delo poklicnih novinarjev; ker so ruske varnostne sile 22. marca 2018 pridržale novinarja in tatarskega aktivista Narimana Memedeminova, ki je poročal o kršitvah okupacijskih oblasti, in ga aretirale na podlagi neupravičenih obtožb; ker so ruske varnostne sile 21. maja 2018 po hišni preiskavi na Krimu, ki ga je zasedla Rusija, zlasti na podlagi vere pridržale tudi novinarja Servera Mustafajeva;

N.  ker je Rusija izgubila veliko zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, sodb pa ni izvršila;

O.  ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacije združenih narodov zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker so se zaradi številnih hudih kršitev načel pravne države in sprejetja restriktivnih zakonov v zadnjih letih začeli porajati resni pomisleki o tem, ali Rusija spoštuje mednarodne in nacionalne obveznosti; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala pri posodobitvi ustavnega in pravnega reda ter pri njunem spoštovanju v skladu s standardi Sveta Evrope;

P.  ker morajo v skladu z ruskim zakonom o tujih agentih nevladne organizacije, ki prejemajo tuja finančna sredstva in se ukvarjajo s politično dejavnostjo, zaprositi za vključitev na poseben vladni seznam tujih agentov, za katere se izvaja dodatni podrobni vladni nadzor, in morajo v vseh svojih objavah, sporočilih in poročilih zapisati, da jih je pripravil tuji agent;

Q.  ker je EU v odgovor na nezakonito priključitev Krima in hibridno vojno proti Ukrajini sprejela nize postopnih omejevalnih ukrepov proti Rusiji;

1.  poziva, naj ruske oblasti takoj in brezpogojno izpustijo Olega Sencova ter vse druge nezakonito pridržane ukrajinske državljane v Rusiji in na Krimskem polotoku; opozarja, da je trenutno v Rusiji in na zasedenem Krimu več kot 70(2) ukrajinskih političnih zapornikov;

2.  zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev direktorja centra za človekove pravice Memorial v Čečeniji Ojuba Titieva in vseh drugih političnih zapornikov v Ruski federaciji;

3.  poziva, naj ruske oblasti prenehajo ustrahovati in nadlegovati predstavnike centra za človekove pravice Memorial, osebje centra in druge zagovornike človekovih pravic ter naj jim omogočijo opravljati delo na področju človekovih pravic;

4.  poudarja, da je treba pri obravnavi zapornikov upoštevati mednarodne standarde in da bi morali imeti vsi zaporniki dostop do pravnega svetovanja, svojih družin, diplomatskih predstavništev in zdravstvene oskrbe; poudarja, da so ruske oblasti in sodno osebje v skladu s četrto ženevsko konvencijo popolnoma odgovorni za varnost in dobro počutje pridržanih, zlasti na Krimu;

5.  opozarja Rusijo, kako pomembno je, da kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v celoti spoštuje svoje mednarodne pravne obveznosti, pa tudi temeljne človekove pravice in načelo pravne države, kot jih določata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

6.  poudarja, da svobodo zbiranja v Ruski federaciji zagotavljata 31. člen ruske ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Rusija, kar pomeni, da jo morajo ruske oblasti spoštovati;

7.  poziva ruske organe na vseh ravneh, naj priznajo ključno vlogo zagovornikov človekovih pravic kot stebra demokracije in varuhov pravne države ter javno obsodijo vse napade na zagovornike človekovih pravic, še posebej v Čečenski republiki;

8.  izraža solidarnost z ukrajinskim režiserjem, političnim aktivistom in političnim zapornikom Olegom Sencovim, ki je 14. maja 2018 začel gladovno stavko za izpustitev nezakonito priprtih sonarodnjakov, ter je zaskrbljen zaradi posledic gladovne stavke na njegovo zdravje; opozarja, da je bil Oleg Sencov aretiran na Krimu kmalu za tem, ko je Rusija leta 2014 prevzela nadzor nad črnomorskim polotokom, nato pa je bil obsojen na podlagi pričanja, izsiljenega z mučenjem, ter prestaja 20-letno zaporno kazen zaradi številnih obtožb terorizma v strogo varovanem zaporu v okrožju Jamal Nenec na daljnem ruskem severu;

9.  obžaluje dejstvo, da je bil drugi obdolženec v postopku, Oleksander Kolčenko, obsojen na 10 let zapora;

10.  ugotavlja, da od 19. marca 2018 gladovno stavka še en nezakonito pridržani ukrajinski državljan, Volodimir Baluh;

11.  poziva odgovorne ruske organe in zdravstvene službe, naj zapornike ustrezno zdravstveno oskrbijo in naj spoštujejo zdravstveno etiko, torej naj jih ne nasilno hranijo ali vsiljujejo nezaželeno zdravljenje, kar bi lahko štelo za mučenje in drugačno neustrezno ravnanje;

12.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi hudega mučenja številnih ukrajinskih političnih zapornikov, kot so Mikola Karpijuk, Volodimir Prisič, Oleksij Čirnij and Jevhen Panov;

13.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi zaskrbljujočega trenda aretacij, napadov, zastraševanj in diskreditiranja neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic v Rusiji, zlasti v Čečeniji; poudarja pomen civilne družbe in organizacij, kot je Memorial, ter sporočila, da morajo biti aktivisti civilne družbe povsod svobodni pri uveljavljanju svojih najosnovnejših pravic do svobode misli in izražanja; poziva čečenske in ruske oblasti, naj spoštujejo domačo zakonodajo in mednarodne obveznosti ter podpirajo pravno državo;

14.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ozračja nekaznovanosti, ki omogoča tovrstna dejanja, in poziva, naj se v sodelovanju s civilno družbo oblikujejo pravni in drugi ukrepi za preprečevanje in nadzorovanje teh nasilnih dejanj ter dejanski pregon njihovih storilcev; poudarja, da Rusija in ruska vlada nosita končno odgovornost za preiskavo teh dejanj, privedbo storilcev pred sodišče in zaščito vseh ruskih državljanov pred nezakonitimi zlorabami;

15.  opozarja na dejstvo, da so maja 2018 ruski organi na zasedenem Krimu pridržali več krimskih Tatarov, tudi Severa Mustafajeva, Edema Smajlova in družinske člane političnega zapornika Nurija Primova;

16.  obsoja ruske kršitve mednarodnega prava na zasedenem Krimu, vključno z izvrševanjem ruske zakonodaje, težko militarizacijo Krimskega polotoka, ki ogroža regionalno varnost, ter množične in sistematične kršitve človekovih pravic, zlasti manjšinskih skupin Ukrajincev in krimskih Tatarov;

17.  pozdravlja izpustitev voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova, ki ju je septembra 2017 rusko sodišče na začasno zasedenem ukrajinskem ozemlju na Krimu obsodilo na zaporno kazen, 25. oktobra 2017 pa so jima ruske oblasti dovolile, da zapustita polotok; izraža hvaležnost tudi vsem, ki so si prizadevali za njuno izpustitev, med drugim ruskim organizacijam za človekove pravice, kot je Memorial;

18.  opozarja ruske oblasti, da so v svoji vlogi okupacijske sile, ki dejansko izvaja nadzor nad Krimom, v celoti odgovorne za zaščito krimskih državljanov pred samovoljnimi sodnimi ali upravnimi ukrepi, v tej vlogi pa so dolžne tudi spoštovati mednarodno humanitarno pravo in zagotavljati varstvo človekovih pravic na polotoku;

19.  poudarja, da ruska sodišča, vojaška ali civilna, niso pristojna soditi za dejanja, ki so se zgodila zunaj mednarodno priznanega ozemlja Rusije, in opozarja, da sodni postopki v teh primerih ne morejo veljati za legitimne;

20.  ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi zakona o „tujih agentih“ in načina, kako se izvaja; meni, da je opredelitev „politične dejavnosti“ nevladnih organizacij, ki sprejemajo sredstva iz tujine, tako široka, da v praksi omogoča vladni nadzor nad skoraj vsako organizirano dejavnostjo, povezano z javnim življenjem;

21.  poziva Rusijo, naj zagotovi brezpogojen in neoviran dostop mednarodnim opazovalcem in misijam za spremljanje stanja na področju človekovih pravic; poziva mednarodne organizacije, kot so OZN, Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naj bolj pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic na Krimu in sprejmejo ustrezne ukrepe;

22.  poziva posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice, naj stalno spremlja razmere na področju človekovih pravic na Krimskem polotoku in na območjih vzhodne Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom;

23.  poziva Svet in države članice, naj ostanejo neomajne in enotne v zavezanosti dogovorjenim sankcijam proti Rusiji in jih podaljšajo ter naj razmislijo o uvedbi ukrepov proti posameznikom, ki so odgovorni za pridržanje političnih zapornikov in njihovo sojenje;

24.  poudarja, da je pomembno, da delegacija Evropske unije v Rusiji in veleposlaništva držav članic EU spremljajo sojenja zagovornikom človekovih pravic;

25.  poziva predsednika Sveta in Komisije, pa tudi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj še nadalje pozorno spremljajo primere neskladnosti z obveznostmi iz mednarodnega prava ter naj jih na sestankih z Rusijo izpostavijo v različnih oblikah;

26.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da bodo vsi primeri oseb, preganjanih iz političnih razlogov, obravnavani v nadaljnjih posvetovanjih med EU in Rusijo o človekovih pravicah, ter naj od ruskih predstavnikov na teh posvetovanjih uradno zahtevata odgovore za vsak primer posebej, nato pa o svojih pogovorih z ruskimi oblastmi poročata Parlamentu;

27.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita, da bo Unija izkoristila vse možnosti, ki so ji na voljo v okviru ruske nacionalne zakonodaje, da bo lahko še naprej sodelovala z ruskimi organizacijami civilne družbe, tudi s tistimi, ki se zavzemajo za vrednote demokracije, človekove pravice in pravno državo, in jih podpirala;

28.  poziva EU, naj poda izjavo in obsodi kršitve človekovih pravic v Rusiji ter poskus, da se prikrijejo s preusmeritvijo pozornosti na svetovno nogometno prvenstvo;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0087.
(2) Med njimi so: Tejmur Abdulajev, Uzeir Abdulajev, Taljat Abdurahmanov, Rustem Abiltarov, Zevri Absejtov, Muslim Alijev, Refat Alimov, Kjazim Ametov, Ernes Ametov, Ali Asanov, Marlen Asanov, Volodimir Baluh, Ali Barjev, Enver Bekirov, Memet Beljalov, Oleksij Besarabov, Rustem Vajtov, Resul Veliljajev, Valentin Vigovskij, Pavlo Hrib, Mikola Dadeu, Konstatin Davidenko, Bekir Dehermendži, Mustafa Dehermendži, Emil Džemadenov, Arsen Džeparov, Dimitrij Dolgopolov, Volodimir Dudka, Andrij Zahtej, Ruslan Zeitulajev, Server Zekirjajev, Timur Ibragimov, Rustem Ismajlov, Jevgenij Karakašev, Mikola Karpjuk, Stanislav Klih, Andrij Kolomijec, Oleksander Kolčenko, Oleksander Kostenko, Emir-Usein Kuku, Henadij Limeško, Serhij Litvinov, Enver Mamutov, Nariman Memedeminov, Remzi Memetov, Emil Minasov, Igor Movenko, Seiran Muradosilov, Seiran Mustafajev, Server Mustafajev, Jevhen Panov, Nuri Primov, Volodimir Prisič, Ismail Ramazanov, Fevzi Sagandži, Ferat Saifulajev, Ajder Saledinov, Seiran Salijev, Enver Seitosmanov, Oleg Sencov, Oleksij Sizonovič, Vadim Siruk, Edem Smajlov, Oleksander Stešenko, Oleksij Stohnij, Renat Sulejmanov, Ana Suhonosova, Roman Suščenko, Roman Ternovski, Ruslan Ametov, Asan Čapuh, Oleksij Čirnij, Hlib Šablij, Mikola Šiptur, Dimitro Štiblikov, Oleksander Šumkov, Viktor Šur.

Zadnja posodobitev: 8. januar 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov