Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2255(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0169/2018

Predložena besedila :

A8-0169/2018

Razprave :

PV 13/06/2018 - 22
CRE 13/06/2018 - 22

Glasovanja :

PV 14/06/2018 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0262

Sprejeta besedila
PDF 382kWORD 65k
Četrtek, 14. junij 2018 - Strasbourg
Strukturne in finančne ovire za dostop do kulture
P8_TA(2018)0262A8-0169/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2018 o strukturnih in finančnih ovirah za dostop do kulture (2017/2255(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 15 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 22 in 25,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 o vlogi šol in šolske izobrazbe pri izboljšanju javnega dostopa do kulture(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije(11),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 1. junija 2017 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o sporočilu Europeana – naslednji koraki(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2017 o izvajanju evropske strategije o invalidnosti(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(16),

–   ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, zlasti člena 30 o sodelovanju v kulturnem življenju, rekreaciji, prostočasnih dejavnostih in športu,

–   ob upoštevanju cilja 11 Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, podpisane septembra 2015, katerega namen je poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja,

–  ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sprejela 20. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) z dne 27. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(17),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo(18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. decembra 2014 o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018)(19),

–  ob upoštevanju delovnega načrta EU za področje kulture za obdobje 2015–2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. in 19. maja 2015 o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja(20),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. maja 2016 o vlogi Europeane pri digitalni dostopnosti, razpoznavnosti in uporabi evropske kulturne dediščine(21),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. maja 2003 o dostopnosti kulturne infrastrukture in kulturnih dejavnosti za invalide(22),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. junija 2016 z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (JOIN(2016)0029),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju evropske agende za kulturo (COM(2010)0390),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (COM(2010)0183),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (COM(2016)0543),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (COM(2012)0537),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (COM(2014)0477),

–  ob upoštevanju poročila za leto 2012, ki ga je pripravila delovna skupina strokovnjakov držav članic EU o dostopu do kulture,

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave Eurobarometra št. 399 Dostop do kulture in sodelovanje v njej in št. 466 Kulturna dediščina,

–  ob upoštevanju rezultatov statističnih raziskav Eurostata za leto 2016 (Statistični podatki o kulturi),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0169/2018),

A.  ker člen 27 Splošne deklaracije človekovih pravic določa, da ima vsakdo pravico prosto sodelovati v kulturnem življenju skupnosti, uživati umetnost ter biti udeležen pri znanstvenem napredku in njegovih koristih, in ker so dostop do kulture in priložnosti za ustvarjalno izražanje pomembne za oblikovanje demokratične družbe, ki temelji na svobodi izražanja in enakopravnosti;

B.  ker konvencija iz Fara priznava pravico do kulturne dediščine in poziva k spodbujanju razvoja inovativnih načinov za upravljanje dediščine, da bodo lahko javni organi sodelovali z drugimi akterji, vključno z združenji in posamezniki;

C.  ker se v členu 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah poziva k spoštovanju kulturne raznolikosti, v členu 25 pa se priznava pravica starejših do sodelovanja v kulturnem življenju;

D.  ker ima kultura velik vpliv na spodbujanje, razumevanje in razvoj solidarnosti med evropskimi in čezevropskimi skupnostmi;

E.  ker je v ustavah večine držav članic EU neposredno ali posredno omenjena kultura in dostop do nje;

F.  ker lahko EU v skladu s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) dopolnjuje in spodbuja kulturno politiko, nacionalni, regionalni in lokalni organi pa ostajajo v skladu z načelom subsidiarnosti glavni organi, pristojni za kulturno politiko v EU;

G.  ker vsakršna ovira, ki preprečuje dostop ljudi ali skupnosti do kulturnih procesov in ekosistemov in polno sodelovanje v njih, zavira razvoj dejansko demokratične in vključujoče družbe,

H.  ker kultura daje evropskim državljanom več možnosti, da razvijejo osebne, socialne, ustvarjalne in medkulturne spretnosti;

I.  ker po ocenah OZN polovica svetovnega prebivalstva, to je 3,5 milijarde ljudi, danes živi v mestih; ker bo do leta 2030 skoraj 60 % svetovnega prebivalstva živelo na urbanih območjih; ker je zato treba opredeliti strategije z učinkovitimi politikami za reševanje obstoječih težav in predvideti dovolj časa za spremembe in tako ustvariti dejansko vključujoča urbana območja;

J.  ker Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(23) vključuje kulturno zavest in izražanje med osnovne kompetence, potrebne za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlovanje;

K.  ker je Evropska komisija v svojem sporočilu z dne 10. maja 2007 z naslovom Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije (COM(2007)0242) poudarila, da je treba olajšati dostop do kulture in kulturnih del, pa tudi spodbujati kulturno raznolikost;

L.  ker je prihodnost kulturnih inovacij v EU odvisna od naložb v ustvarjalne vire, znanje in nadarjenost;

M.  ker delovni načrt za področje kulture (2015–2018), ki ga je Svet sprejel decembra 2014, kot prednostni nalogi določa dostopno in vključujočo kulturo ter spodbujanje kulturne raznolikosti;

N.  ker bi moral biti eden od ciljev EU in njenih držav članic zmanjšanje socialnih in gospodarskih neenakosti za spodbujanje vključujoče družbe, v kateri lahko vsakdo sodeluje; ker je močan, dinamičen in raznolik kulturni sektor bistvenega pomena za vključujočo družbo;

O.  ker se s sodelovanjem v kulturnih dejavnostih ustvarja občutek pripadnosti družbi; ker je oblikovanje družbene identitete tesno povezano s kulturnim sodelovanjem; ker bi sodelovanje v kulturnih dejavnostih lahko prispevalo k večji samozavesti in boljši kakovosti življenja, zlasti za posameznike, ki zaradi brezposelnosti, bolezni ali iz drugega razloga doživljajo kako obliko marginalizacije;

P.  ker vključujoč kulturni sektor pomeni, da se vsakomur omogočijo enake možnosti za sodelovanje in razvijanje ustvarjalnih spretnosti, ne glede na njegovo družbeno-ekonomsko, kulturno ali versko ozadje ali kakršno koli invalidnost;

Q.  ker v številnih regijah državljani redno obiskujejo javne knjižnice in lokalne kulturne ustanove in so te pogosto edina dostopna točka do informacij in kulture, zlasti na podeželskih ali najbolj oddaljenih območjih;

R.  ker bi nove tehnologije lahko vplivale na upravljanje kulturnega sektorja, dialog in pridobivanje novega občinstva ter širjenje kulturnih dejavnosti;

S.  ker nove digitalne tehnologije in spletne platforme ponujajo bistvene priložnosti za povečanje ravni sodelovanja in kulturnega ustvarjanja;

T.  ker so ljudje iz tretjih držav premalo zastopani na različnih kulturnih področjih v EU; ker to velja tudi za invalide;

U.  ker je v poročilu delovne skupine strokovnjakov držav članic EU o dostopu do kulture(24) dostop opredeljen kot omogočanje novemu občinstvu, da izkoristi razpoložljivo kulturno ponudbo; ker to pomeni nagovarjanje novega občinstva ali državljanov ter njihovo približanje kulturni dediščini in drugim kulturnim virom;

V.  ker so digitalne tehnologije spremenile način, kako ljudje dostopajo do kulturnih vsebin, jih ustvarjajo, širijo in uporabljajo;

W.  ker je platforma Europeana, vzpostavljena leta 2008, postala skupen evropski kulturni projekt, ki olajšuje digitalni dostop do evropske kulturne dediščine;

X.  ker je eden od posebnih ciljev programa „Ustvarjalna Evropa“ doseči novo občinstvo in izboljšati dostop do kulturnih in ustvarjalnih del v Uniji in zunaj nje, s posebnim poudarkom na otrocih, mladih, invalidih in premalo zastopanih skupinah;

Y.  ker obstajajo pobude na ravni Skupnosti in v državah članicah, katerih namen je zagotoviti boljši dostop do kulturne infrastrukture in kulturnih dejavnosti za invalide;

Z.  ker različni postopki in sistemi obdavčevanja v EU otežujejo mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev na splošno, in sicer z ustvarjanjem nepotrebnega upravnega bremena, ki pogosto ni sorazmerno z dejanskim, skromnim prihodkom iz njihovih dejavnosti;

AA.  ker je razvoj zanesljivih, primerljivih in posodobljenih statističnih podatkov s področja kulture, ki so podlaga za dobro oblikovanje kulturnih politik, ena od medsektorskih prednostnih nalog delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2015–2018, ki podpira obstoječi ekonomski potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter njegov učinek na socialno blaginjo;

AB.  ker dostop do kvalitativnih raziskav in virov primerljivih podatkov omogoča učinkovito spremljanje in analizo kulturnega, ekonomskega in socialnega učinka kulturnih politik;

AC.  ker kultura prispeva k ustvarjanju družbe, ki temelji na znanju, ter k širitvi izkušenj in svetovne zgodovine;

AD.  ker je v kulturnem sektorju EU zaposlenih 8,4 milijona ljudi (kar znaša 3,7 % skupne delovne sile)(25) in ker njihov potencial za gospodarsko rast še ni v celoti izkoriščen;

AE.  ker se tisti, ki skušajo s kulturnim ustvarjanjem tudi izraziti svojo identiteto, razširiti dostop do kulture in ga razviti na trajnosten način, soočajo s težavami in izzivi;

Dostop do kulture in sodelovanje

1.  poudarja, da priznava dostop do kulture kot temeljno pravico vseh državljanov v skladu s členom 27 Splošne deklaracije človekovih pravic, ki priznava sodelovanje v kulturnem življenju kot eno temeljnih človekovih pravic; poleg tega opozarja, da je ta pravica določena v konvenciji iz Fara, ki priznava pravico do udeležbe v kulturnem življenju in poudarja vlogo kulturne dediščine pri graditvi mirne in demokratične družbe; zato poziva države članice podpisnice, naj pospešijo proces ratifikacije, in druge države, ki niso podpisnice, naj ob edinstveni priložnosti evropskega leta kulturne dediščine podpišejo konvencijo;

2.  opozarja na pomen celostnega uresničevanja koncepta dostopnosti in njegove vrednosti kot sredstva, da se vsi ljudje, ki so uporabniki kulture, kulturnih prostorov in pobud, obravnavajo široko in celostno in da je zato treba upoštevati posebne potrebe invalidov, da se jim nudijo enake možnosti, dejanska socialna vključenost in dejavno sodelovanje v družbi;

3.  poudarja nesporen pomen dejavnega in dostopnega kulturnega sektorja za razvoj vključujoče družbe in krepitev skupnega jedra univerzalnih vrednost in aktivnega evropskega državljanstva, kar je bistveno, da bodo lahko državljani plodno in smiselno sodelovali v javnem življenju, hkrati pa se promovira evropska kulturna dediščina in razvija evropska kulturna in jezikovna raznolikost; zato poziva države članice in Unijo, naj v okviru svojih pristojnosti razvijejo in uvedejo potrebne specifične ukrepe, da bi zagotovili dostop do kulturnega življenja in sodelovanje v njem;

4.  spodbuja, naj bosta vključevanje in raznolikost sestavni del načrtovanja, organizacijskega razvoja in zaposlovanja v kulturnem sektorju na evropski, nacionalni in regionalni ravni; prav tako spodbuja države članice, naj sistematično spremljajo ukrepe, ki so usmerjeni v ta cilj;

5.  opozarja na pomembno vlogo EU pri spodbujanju in omogočanju boljšega usklajevanja kulturnih politik na vseh ravneh; ugotavlja, da bodo šele na tej osnovi lahko vsi subjekti v EU razvili celovito in učinkovito politiko za spodbujanje dostopa do kulture in sodelovanje v njej in jo povzdignili na raven nujnega sestavnega dela evropskega projekta povezovanja;

6.  meni, da je dostop do kulture in sodelovanje v njej medsektorsko vprašanje, zato poudarja pomen usklajevanja kulturne politike z drugimi političnimi področji, kot so izobraževanje, socialna, ekonomska, regionalna, zunanja, digitalna in medijska politika;

7.  priporoča, naj države članice oblikujejo strategijo ukrepanja na področju kulture, namenjeno otrokom in mladim;

8.  priznava, da je spodbujanje in uresničevanje vključujočega in plodnega dostopa do kulture ena od prednostnih nalog na političnem dnevnem redu, in se zavzema, da se vidik dostopnosti in kulturnega vključevanja vključi v druga politična področja, saj bo to pozitivno prispevalo k tem politikam ter vplivalo tudi na medsektorsko in sinergijsko sodelovanje v duhu člena 167 PDEU;

9.  navaja, da sta zbirka nacionalnih kulturnih politik, kot jo je zasnoval in jo upravlja Svet Evrope, ter platforma strokovnjakov zelo koristno orodje za kulturne politike v Evropi in zunaj nje; vendar obžaluje, da je bilo od leta 2011 doseženega malo napredka pri zbiranju podatkov in zlasti njihovi analizi, ter zato priporoča, naj Svet nadaljuje pregled sedanje vsebine, vključno z lokalno in regionalno ravnjo kulturnih politik;

10.  poudarja, da sta pojma dostopa do kulture in sodelovanja v njej tesno povezana; ugotavlja, da bi bilo treba strategije za krepitev dostopa do kulture in sodelovanja v njej izvajati s pomočjo opredelitve premalo zastopanih skupin ter snovanja in izvajanja pobud ali programov, namenjenih njihovemu večjemu sodelovanju in odpravi obstoječih ovir;

11.  poudarja, da je treba zbrati podatke o sodelovanju invalidov v kulturnih dejavnostih;

12.  obžaluje, da zaradi finančnih ovir državljani, zlasti tisti iz najbolj prikrajšanih skupin, še vedno ne morejo polno uživati svoje temeljne pravice do sodelovanja v kulturnem življenju ter dostopa do kulture, kar omejuje uspešno uresničevanje te temeljne pravice;

13.  ponovno opozarja, kako je pomembno oblikovati platforme za širjenje in izmenjavo izkušenj na regionalni, nacionalni in evropski ravni;

14.  poudarja, da je pomembno zagotavljati kakovostno kulturno ponudbo vsem državljanom, saj je to temelj za spodbujanje dejavnega, demokratičnega in vključujočega državljanstva;

Finančne ovire

15.  poudarja, da ima stabilno in stalno javno financiranje osrednjo vlogo za živahno kulturno dogajanje in je še vedno nepogrešljiv instrument za podporo kulturnih dejavnosti v EU, da bi lahko uresničile svoj ekonomski potencial, za prispevanje k trajnostni rasti in socialni koheziji in za financiranje kulturne infrastrukture; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti namenijo ustrezen delež svojega proračuna za javno podporo kulturi ter okrepijo sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj ter drugimi skladi za podporo kulturi, vključno s programi za raziskave in inovacije ter razpoložljivimi orodji kohezijske politike;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj ne zmanjšujejo javnega financiranja ne glede na morebitne prihodnje ekonomske težave, s katerimi se bo morda soočala država članica;

17.  obžaluje, da so se običajno v primeru gospodarske recesije zmanjšala in se še vedno prepogosto zmanjšajo najprej in predvsem javna sredstva za kulturo ter da pride do negativnih učinkov na proračune za kulturne dejavnosti;

18.  opozarja, da so naložbe v kulturne in ustvarjalne sektorje sredstvo za sprostitev velikega in še vedno podcenjenega potenciala teh sektorjev za spodbujanje kulturne raznolikosti in socialnih inovacij, hkrati pa za ustvarjanje trajnostne gospodarske blaginje in kakovostnih delovnih mest, take naložbe pa tudi neposredno vplivajo na razvijanje novih spretnosti, digitalizacijo, podjetništvo, inovacije in oblikovanje novih poslovnih modelov, pa tudi na krepitev konkurenčnosti evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja, izkoriščanje priložnosti in pridobivanje dostopa do novih mednarodnih priložnosti, trgov in občinstva; zato meni, da ima zasebni sektor odločilno in dopolnilno vlogo pri javnih naložbah, in poziva države članice, naj preučijo izvajanje zakonodajnih ukrepov, ki določajo davčne olajšave za sredstva, ki jih zasebniki namenijo kulturi;

19.  opozarja, da zaradi razdrobljenosti, majhne dodane vrednosti in dejavnosti mnogih samozaposlenih moških in žensk v ustvarjalnem sektorju ne sme priti do tega, da kulturni in kreativni sektor postane model za slabo plačano delo s slabo socialno varnostjo, pri čemer opozarja, da te dejavnosti običajno veljajo za zanimiv konjiček; zato predlaga pripravo zanesljivih postopkov za dobro delo v ustvarjalnem sektorju,

20.  poudarja, da javni dostop do kulturnih dobrin in storitev ter podpora kulturni produkciji in izražanju krepita ustvarjalno gospodarstvo in s tem prispevata k razvoju države;

21.  poudarja, da bi se pomanjkanje finančnih sredstev v kulturnem sektorju lahko zmanjšalo z davčnimi spodbudami za zasebno mecenstvo;

22.  opozarja na probleme z mednarodno obdavčitvijo dohodka, s katerimi se morajo spoprijemati umetniki po vsej Evropi, in zato priporoča standardni model, ki bo koristil tako uslužbencem kot samozaposlenim in bo preprečeval dvojno obdavčitev;

23.  poziva k naložbam v mikro podjetja, da bi spodbudili ustvarjalnost in inovacije in s tem tudi regionalni in lokalni razvoj;

24.  poudarja, da je visoka cena kulturnih dobrin in storitev ena od ovir za sodelovanje v kulturi, ki so jo izpostavili anketiranci v raziskavah Eurobarometra in Eurostata(26); v zvezi s tem toplo priporoča, naj države članice in regije uvedejo ukrepe, namenjene posebnim skupinam, zlasti študentom, velikim družinam in starejšim, da bi tako odpravili finančne ovire za dostop;

25.  poudarja, da so tudi visoki stroški zavarovanja za razstavne predmete in predstave razlog za visoke cene vstopnic za muzeje, gledališča in galerije, zaradi njih pa manjše strukture pogosto ne morejo razvijati svojih programov glede na občinstvo in želje, zaradi česar prihaja do vse večjega razkoraka med manjšimi strukturami, ki so blizu občinstvu, ter večjimi, mednarodno priznanimi ustanovami;

26.  poudarja, da lahko ustrezna fiskalna politika za kulturne in ustvarjalne sektorje izboljša dostop do kulture in sodelovanje v njej; vendar ugotavlja, da posredna podpora kulturni dediščini z uvedbo znižane stopnje DDV ne more nadomestiti neposrednih subvencij; poziva k boljšemu usklajevanju nacionalnih kulturnih politik in stopenj DDV kot orodju za spodbujanje kulturnega sodelovanja;

27.  opozarja, kako pomembno je, da države članice raziščejo možnosti za bolj skladno politiko obdavčevanja prihodkov za kulturne delavce in umetnike, ki krajši čas potujejo po različnih državah, vendar za vsako predstavo, delavnico ali bivanje veljajo različni predpisi in upravni postopki; predlaga, da bi morala biti prednostna naloga minimalna harmonizacija v podporo mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev, s katero bi spodbujali raznolikost ustvarjanja in kulture v celotni Evropski uniji in zunaj nje, namesto da se ustvarjajo ovire v obliki upravnega bremena, ki ni sorazmerno z dejanskimi prihodki pri delu v kulturi;

28.  spodbuja države članice in javne ustanove, naj vlagajo v decentralizacijo prikazovanja kulturnih dejavnosti, bodisi s pomočjo gradnje infrastrukture v oddaljenih regijah ali prek različnih začasnih kulturnih prikazov; spodbuja zasebne kulturne ustanove, naj prav tako vlagajo v geografsko decentralizacijo;

29.  pozdravlja predlog za spremembo direktive o DDV, ki bo državam članicam omogočila, da uporabljajo enako stopnjo DDV za elektronske in tiskane publikacije; meni, da je razlikovanje med stopnjami DDV za fizične in elektronske publikacije zastarelo in nevzdržno v digitalni dobi; poziva Svet, naj nemudoma sprejme predlog Komisije o tej zadevi;

30.  poudarja pomen usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja za dostop do različnih kulturnih dejavnosti, njihovega uživanja in sodelovanja pri njih;

Izobraževalne ovire in izzivi

31.  poudarja, da je stopnja izobrazbe med najpomembnejšimi dejavniki, ki močno vplivajo na raven sodelovanja v kulturi; poudarja, da višja stopnja izobrazbe pomeni višjo raven sodelovanja v kulturnih dogodkih(27); poudarja, da so humanistika, učenje jezikov v šoli in kulturno izobraževanje sestavni del splošne izobrazbe, saj pripomorejo k zmanjševanju socialnih razlik, zato pa potrebujejo enako financiranje kot predmeti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

32.  poudarja, da se znanje pojmuje kot proizvod kulturnih izmenjav, ki vplivajo na posameznika, ki ponotranji kulturni pečat, ter ga odražajo;

33.  spodbuja interaktiven in vključujoč pristop, temelječ na skupnosti, k razvijanju kulturne in izobraževalne politike, da bi tako povečali zanimanje za kulturo in sodelovanje v njej, promovirali evropsko kulturno dediščino in razvijali evropsko kulturno in jezikovno raznolikost;

34.  ugotavlja, da so anketiranci v raziskavah Eurostata in Eurobarometra kot oviro za kulturno sodelovanje najpogosteje navedli pomanjkanje zanimanja(28); v zvezi s tem poudarja, da bi moralo biti spodbujanje povpraševanja v obliki krepitve zanimanja za kulturo in njenega razumevanja prek formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja prednostna naloga, da bi povečali dostop do kulture in sodelovanje v njej;

35.  priporoča razširitev uporabe evropske študentske izkaznice in naj se med ugodnosti doda prost vstop v kulturne ustanove EU;

36.  ponovno poudarja temeljno vlogo šole in družine kot glavnih platform, da mladi vzpostavijo stik s kulturo in izoblikujejo potrebe in kompetence na tem področju; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za večje vključevanje kulturne in umetnostne vzgoje v učne načrte tako formalnega kot tudi priložnostnega izobraževanja;

37.  poudarja, da je pomembno, da države članice v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter s pomočjo financiranja in/ali subvencij zagotovijo glasbeno vzgojo v državnih šolah;

38.  priporoča, naj bo za države članice izobraževanje ena najpomembnejših kulturnih dejavnosti, saj spodbujanje povpraševanja predvsem pomeni, da se ljudje opremijo s spretnostmi in znanjem, da bodo lahko bolj uživali v umetnosti; ponovno opozarja, da je spodbujanje interesa za kulturo učinkovitejše, če do tega pride v mladih letih, ter meni, da bi bilo treba kulturi posvečati več pozornosti v učnih načrtih, hkrati pa bi moralo biti na voljo več človeških virov in gradiva, da se doseže ta cilj; poziva, naj se šolam nameni več sredstev za obiske muzejev in drugih kulturnih ustanov, saj se s tem sočasno spodbujajo interes za kulturo in sodelovanje mladih ter zagotavljajo dodatna sredstva za kulturne ustanove;

39.  poudarja, da so državni izobraževalni sistemi pomembni za seznanjanje otrok z raznolikostjo sveta kulture ter tako prispevajo k oblikovanju novega občinstva in širjenju kulture; poudarja tudi, kako pomembno je, da različne kulturne ustanove razvijajo partnerstva s šolami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

40.  spodbuja države članice ter regionalne ter lokalne organe, naj podprejo kulturne izobraževalne programe zunaj šole za vse, zlasti za otroke in mlade iz prikrajšanega okolja, prek programov, katerih namen je mladim predstaviti različne oblike umetniškega izražanja ali jim pomagati pri odkrivanju obstoječe kulturne dediščine;

41.  poudarja vlogo lokalnih kulturnih ustanov, vključno s kulturnimi centri in knjižnicami, kot glavnih akterjev pri premagovanju ovir za dostop do kulture in sodelovanje v njej; zato poziva države članice, naj take kulturne ustanove dejavno podpirajo;

42.  poziva k večjemu cenjenju in razumevanju socialne vloge javnih knjižnic in lokalnih kulturnih ustanov, zlasti na podeželskih ali oddaljenih območjih, ne le tako, da se poveča javno financiranje, temveč tudi tako, da se sklenejo partnerstva in se jim zagotovijo ustrezni viri IKT in človeški viri z dostopom do usposabljanja, s čimer bodo postale ustanove, ki lahko izboljšajo življenja ljudi in spodbudijo lokalni razvoj;

43.  poudarja, da je sklepanje partnerstev bistveno za pritegnitev potencialnega občinstva k umetniškim dejavnostim, kar bi lahko na primer dosegli s sodelovanjem s študentskimi, migrantskimi ali invalidskimi organizacijami, da bi se ustrezno odzvali na njihove interese in potrebe;

44.  poudarja pomen podpiranja pobud na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki spodbujajo stik, sodelovanje in izmenjavo izkušenj med tradicionalno umetnostjo, kulturnimi ustanovami ter različnimi multikulturnimi ali manjšinskimi organizacijami, pa tudi med profesionalnim in amaterskim kulturnim sektorjem;

45.  priporoča pripravo usklajene strategije za podporo izobraževalnim projektom, ki jih predlagajo kulturne ustanove; poudarja, da so ti projekti orodje za podporo in krepitev ozaveščenosti, kulturnih kompetenc in medkulturnega znanja ter služijo kot izhodišče za dolgoročno vključevanje javnosti v kulturne dejavnosti;

46.  spodbuja države članice, naj v kulturnih ustanovah vzpostavijo programe za prosti čas za mlade;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe in zagotovijo bolj razširjen dostop do kulturnih ustanov ter pripravijo celovito evropsko strategijo o dostopu do javnih prostorov, zlasti v zvezi s kulturo v mestnih središčih, kot so muzeji, gledališča, kinodvorane, knjižnice, koncertne dvorane itd.

48.  poziva države članice, naj spodbudijo ustanovitev študijskih ali pripravniških štipendij v javnih ali zasebnih izobraževalnih mrežah, v kulturnih ustanovah ali ustanovah kulturnega upravljanja;

Strukturne ovire

49.  opozarja na pogosto nizko stopnjo kulturnega sodelovanja med podeželskim prebivalstvom, kar je strukturno pogojeno(29), pri tem pa tudi na vlogo majhnih lokalnih kulturnih centrov, prometne infrastrukture in podpore trajnostnemu kulturnemu turizmu pri omogočanju dostopa do kulturnih ustanov;

50.  poudarja, da je evropska kulturna dediščina zaradi svoje raznolikosti in bogastva edinstvena na svetu, ter opozarja, da ima kulturni turizem velik potencial za prispevanje k trajnostnemu gospodarstvu ter spodbujanje socialne kohezije in vključenosti; zato poziva države članice, naj si bolj prizadevajo ter povečajo svoje naložbe, da bi razvili trajnostno in dolgoročno politiko kulturnega turizma;

51.  poziva k večjim naložbam v kulturni sektor, da bi spodbudili lokalno gospodarstvo in kulturni turizem; ugotavlja, da je kulturni turizem v sinergiji z znanostjo, primarnim sektorjem ter obrtniškimi in industrijskimi centri in mobilnostjo odločujoč dejavnik za oblikovanje bolj povezane in bolj humanistične Evrope;

52.  predlaga večje naložbe v dostop do kulture za najbolj obrobne, gorske in najbolj oddaljene regije, da bi ustvarili decentralizirane kulturne priložnosti;

53.  ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje dostopa do kulturne infrastrukture brez fizičnih ali tehničnih ovir in do kulturnih dejavnosti in medijev za invalide; poziva države članice in Komisijo, naj si v okviru svojih pristojnosti še naprej prizadevajo za vključevanje invalidov prek kulture in si prizadevajo odpraviti obstoječe ovire;

54.  se zaveda, da je treba najti načine za sodelovanje pri upravljanju kulturne dediščine, ki naj upoštevajo lokalne skupnosti, da se zadovoljijo potrebe in vključijo širši segmenti družbe, zlasti mladi, invalidi, slabo zastopane in marginalizirane skupine;

55.  poziva države članice ter od njih odvisne kulturne ustanove, naj bo kulturna ponudba dostopna vsem in naj poskrbijo za specifične ukrepe, namenjene nekaterim skupinam prebivalstva, kot so tudi otroci in mladi, starejši, invalidi ali migranti;

56.  poudarja, da morajo države članice bolj vlagati v vključitev univerzalnega sistema za branje in pisanje na otip (Braillovega sistema) v številne kulturne infrastrukture in tehnologije; poziva k večjim naložbam v produkcijo avdioknjig, avdiorevij in avdiočasopisov ter k večji uporabi znakovnega jezika v gledaliških produkcijah;

57.  poudarja, da je treba odstraniti ovire, zlasti davčne, za mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev; poudarja vpliv teh dejavnosti na širitev kulturne ponudbe v Evropi; pozdravlja program Ustvarjalna Evropa, ki prispeva k uspehu kulturne mobilnosti in delavcev v tem sektorju, pa tudi k spodbujanju širjenja kakovostnih kulturnih dogodkov in projektov;

58.  ponovno poudarja, da so ovire za dostop do kulture očitnejše na lokalni ravni, zato bi bilo treba bolj vlagati v različne projekte kulturne mobilnosti, da bi omogočili razvoj in kohezijo lokalnih skupnosti;

59.  poziva Komisijo, naj mobilnost evropskih umetnikov in umetnikov iz tretjih držav šteje za prednost pri spodbujanju miru, izmenjavi vizij in rušenju socialnih in kulturnih stereotipov;

60.  opozarja, da lahko jezikovne ovire škodljivo vplivajo na kulturno povpraševanje, in zato poziva k večji večjezičnosti v kulturnih produkcijah;

61.  državam članicam priporoča, naj uvedejo ukrepe, da bi olajšale prevoz in dostop do kulturnih ustanov za invalide in ljudi z omejeno mobilnostjo;

Digitalne ovire in izzivi

62.  je prepričan, da lahko digitalna orodja ob primerni uporabi in uvedbi ter ob dosledni ravni digitalne pismenosti pripomorejo k premagovanju ovir za dostop do kulture, ki so posledica naslednjih dejavnikov: neugodne geografske lege, invalidnosti, socialnega porekla, jezika in pomanjkanja časa ali finančnih sredstev; poudarja, da lahko digitalna orodja služijo tudi kot orodje za premagovanje družbenih ali mentalnih ovir, ne da bi to pomenilo zmanjšanje naložb v geografsko decentralizacijo kulturnih dejavnosti; zato meni, da je treba digitalno izobraževanje vključiti v učni proces že v zgodnjem otroštvu, da se razvijejo ustrezna znanja in spretnosti;

63.  priporoča Komisiji, naj oblikuje dosledno digitalno strategijo za kulturno infrastrukturo in dejavnosti, da bi se okrepile zmogljivosti teh organov;

64.  ugotavlja, da obstaja problem digitalne izključenosti, in poudarja, da se je treba boriti proti njej; v zvezi s tem opozarja, da digitalizacija od kulturnih in izobraževalnih ustanov in od samih prejemnikov zahteva, da pridobijo nove kompetence, spretnosti in znanje; zlasti poudarja, da je treba povečati zmogljivosti za uporabo novih digitalnih tehnologij v kulturnih ustanovah in jih prilagoditi izzivom tehnoloških sprememb;

65.  poudarja, da bi bilo treba pri digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva v Evropi v celoti spoštovati ustvarjalce in pravice intelektualne lastnine; pri tem meni, da pravice intelektualne lastnine ne bi smele omejevati cilja splošne javnosti za večji dostop do ustvarjalne vsebine, informacij in znanja ter za podporo njihovemu širjenju; hkrati vztraja, da je nujno treba vzpostaviti varno digitalno okolje za umetnike in ustvarjalce, da bodo lahko ustrezno plačani za svoje delo, ter zagotoviti pošteno plačilo za čezmejni dostop;

66.  poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje pri razvoju občinstva in njegovem sodelovanju daje prednost inovativnim pristopom, tudi z uporabo novih tehnologij, v okviru programov EU, zlasti programa Ustvarjalna Evropa in njegovih poznejših različic;

67.  poziva države članice, naj pri svojih kulturnih in digitalnih strategijah upoštevajo razvoj občinstva ter naj podprejo uporabo digitalnih tehnologij za lažji dostop do kulturnih vsebin;

68.  priznava prispevek platforme Europeana in ustanov držav članic pri digitalizaciji in dostopnosti kulturnih vsebin; v zvezi s tem poziva, naj se v okviru evropskega leta kulturne dediščine še naprej podpira in se namenja več virov za ta projekt ter spodbujanje javnega dostopa do virov in storitev digitalne kulturne dediščine; zahteva dejansko preoblikovanje spletišča Europeane, da bo bolj v skladu z naprednimi tehnologijami, ter pravo komunikacijsko politiko, ki bo ustrezala bogastvu vsebine na tem spletišču;

69.  poudarja, da je treba zbirati kulturne podatke in z njimi upravljati v okviru digitalnih prejemnikov, da se kulturnim organizacijam omogoči boljše razumevanje potreb prejemnikov in da se oblikuje skladen dostop do digitalnega občinstva;

70.  ugotavlja, da ima kulturna vsebina vodilno vlogo pri sprejemanju novih tehnologij pri širšem občinstvu ter za razvoj e-spretnosti in ravni medijske pismenosti evropskih državljanov;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142.
(2) UL C 93, 9.3.2016, str. 95.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0486.
(4) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 25.
(5) UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223.
(6) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135.
(7) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 179.
(8) UL C 11, 12.1.2018, str. 55.
(9) UL C 316, 22.9.2017, str. 88.
(10) UL C 11, 12.1.2018, str. 16.
(11) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 32.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0233.
(13) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 16.
(14) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0474.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0062.
(17) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
(18) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.
(19) UL C 463, 23.12.2014, str. 4.
(20) UL C 172, 27.5.2015, str. 13.
(21) UL C 212, 14.6.2016, str. 9.
(22) UL C 134, 7.6.2003, str. 7.
(23) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(24) Poročilo iz oktobra 2012 o politikah in dobrih praksah v javnoumetniških in kulturnih ustanovah za spodbujanje boljšega dostopa do kulture in večjega sodelovanja v njej.
(25) Statistični podatki Eurostata za področje kulture – zaposlenost v kulturi (2017) http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Culture_statistics_-_cultural_employment
(26) Eurobarometer št. 399.
(27) Statistični podatki Eurostata za področje kulture iz leta 2016, str. 116–136; Podatki Eurostata iz leta 2015 o dohodkih in življenjskih razmerah (EU-SILC)).
(28) Eurobarometer št. 399, Eurostat (podatki ankete EU za leto 2015 o dohodkih in življenjskih razmerah (EU-SILC)).
(29) Eurostat (podatki ankete EU za leto 2015 o dohodkih in življenjskih razmerah (EU-SILC)).

Zadnja posodobitev: 21. november 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov