Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki sta ga ob posredovanju Evropske unije podpisali Gruzija in Ruska federacija, ter sporazuma o izvajanju z dne 8. septembra 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(2),

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, zlasti tiste, dogovorjene leta 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o evropski sosedski politiki, zlasti poročila z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018), skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 9. junija 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate) (SWD(2017)0300), pa tudi sporočila iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v vzhodnem sosedstvu in zlasti svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju napotitve nadzorne misije Evropske unije v Gruzijo 15. septembra 2008,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev glede spora v Gruziji iz leta 2009, ki jo vodi Heidi Tagliavini,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker Gruzija praznuje 100. obletnico prve gruzijske demokratične republike, ustanovljene leta 1918, in je upravičeno ponosna na svoje sodobne dosežke;

B.  ker EU odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja;

C.  ker Ruska federacija deset let po svojem vojaškem napadu na Gruzijo avgusta 2008 še vedno nezakonito zaseda gruzijski ozemlji Abhazijo in Južno Osetijo, s čimer spodkopava mednarodno pravo in mednarodni sistem pravil; ker tako imenovane pogodbe o vključitvi in zavezništvu, podpisane med Rusijo ter Abhazijo in Južno Osetijo v letih 2014 in 2015, nedvomno kršijo mednarodno pravo, načela OVSE in mednarodne zaveze Rusije; ker Evropska unija ne priznava okvira tako imenovanih volitev in referenduma, ki so jih v letih 2016 in 2017 v gruzijskih regijah Abhazija in Južna Osetija izvedli separatisti, ki jih podpira Rusija;

D.  ker ostaja EU odločno zavezana mirni rešitvi spora med Rusijo in Gruzijo ob popolnem spoštovanju temeljnih norm in načel mednarodnega prava;

E.  ker Rusija ves čas krepi svojo vojaško navzočnost na zasedenih gruzijskih ozemljih, in sicer je tam zgradila nove baze, tja napotila nove vojaške enote in pripeljala opremo ter izvaja vojaške vaje;

F.  ker Rusija še vedno krši svoje mednarodne obveznosti in noče v celoti izvajati sporazuma o premirju, ki ga je ob posredovanju EU podpisala 12. avgusta 2008;

G.  ker Rusija še vedno ločuje Abhazijo in Južno Osetijo od ostalega dela države, zaprla je namreč še več točk za prečkanje meje, postavila fizične pregrade vzdolž administrativne mejne črte in izvaja kampanjo za izkoreninjenje gruzijske kulture;

H.  ker se ta črta pri t. i. postavljanju meja počasi, a vztrajno pomika na ozemlje pod nadzorom Tbilisija in je na nekaterih mestih že precej blizu kritične infrastrukture, kot so avtoceste in plinovodi;

I.  ker se več sto tisoč notranje razseljenim osebam in beguncem, ki so bili v več valovih etničnega čiščenja prisiljeni zapustiti gruzijski ozemlji Abhazijo in Južno Osetijo, še naprej odreka temeljna pravica do varne in dostojne vrnitve domov;

J.  ker se v zasedenih gruzijskih pokrajinah kratijo osnovne človekove pravice, med drugim pravica do svobodnega gibanja in prebivanja, lastnine in dostopa do izobraževanja v maternem jeziku; ker se še vedno dogajajo nezakonita pridržanja in ugrabitve;

K.  ker Ruska federacija kot sila, ki izvršuje dejanski nadzor nad gruzijskima ozemljema Abhazija in Južna Osetija, nosi vso odgovornost za grobe kršitve človekovih pravic in humanitarne razmere na terenu;

L.  ker je bila invazija leta 2008 prvi večji odkriti ruski napad na evropsko ureditev; ker so temu sledili drugi napadi, med drugim priključitev Krima in vojna v vzhodni Ukrajini;

M.  ker je ruski okupacijski režim v Sohumiju in Chinvaliju v okrutnih dejanjih nezakonito ubil gruzijske notranje razseljene osebe Arčila Tatunašvilija, Gigo Othozorio in Davita Bašarulija;

N.  ker je Mednarodno kazensko sodišče začelo preiskavo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki naj bi bile zagrešene v tem konfliktu;

O.  ker na splošno velja, da je prav skupni ad hoc obisk vzhodnoevropskih voditeljev, kot so poljski predsednik Lech Kaczyński, estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves, litovski predsednik Valdas Adamkus, latvijski predsednik vlade Ivars Godmanis in ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, 12. avgusta 2008 v Gruziji pomembno prispeval k temu, da se Rusija ni pomaknila še naprej proti Tbilisiju, ko so bile čete samo 50 km oddaljene od gruzijskega glavnega mesta, in je omogočil posredovanje francoskega predsedstva Sveta EU za sklenitev premirja;

P.  ker Ruska federacija nadzorni misiji EU še vedno ne dovoli vstopa na gruzijski ozemlji Abhazija in Južna Osetija, s čimer krši sporazum o premirju z dne 12. avgusta 2008, pri katerem je posredovala EU, zato misija svoje naloge ne more dokončno izvesti;

1.  ponavlja, da odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije; se zaveda, da so načela iz Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine iz leta 1975 ter Pariške listine OVSE iz leta 1990 temelji miru na evropski celini;

2.  poudarja, da so suverenost, neodvisnost in mirno reševanje sporov temeljna načela evropskega varnostnega reda; prav tako poudarja, da je rešitev konflikta v Gruziji bistvenega pomena za povečanje varnosti in stabilnosti vse evropske celine; meni, da bi utegnili ti konflikti in vztrajna okupacija gruzijskega ozemlja v prihodnje ogroziti tudi suverenost drugih evropskih držav;

3.  zahteva, da Ruska federacija prekliče svojo odločitev o priznanju tako imenovane neodvisnosti gruzijskih ozemelj Abhazija in Južna Osetija; obsoja odločitev Venezuele, Nikaragve, Sirije in Nauruja, da priznajo Abhazijo in Južno Osetijo, ter jih poziva, naj priznanje prekličejo;

4.  poudarja, da mora Ruska federacija brezpogojno izpolniti vse določbe sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, zlasti zavezo o umiku vseh vojaških sil z ozemlja Gruzije;

5.  zahteva, da Ruska federacija preneha zasedati gruzijski ozemlji Abhazijo in Južno Osetijo ter v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije, pa tudi nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja, ter preneha z dejanskim vključevanjem obeh regij pod rusko upravo;

6.  potrjuje trdno zavezo EU, da prispeva k mirni rešitvi konflikta med Rusijo in Gruzijo ter kot del celovitega pristopa uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, vključno s svojim posebnim predstavnikom za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, svojim sopredsedovanjem mednarodnim pogovorom v Ženevi, nadzorno misijo EU v Gruziji ter politiko nepriznavanja in sodelovanja;

7.  poziva gruzijsko vlado, naj še naprej sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tožilstvu tega sodišča omogoči nemoteno preiskavo ter zagotovi, da bo register Mednarodnega kazenskega sodišča lahko izpolnil svoj mandat v smislu pomoči in udeležbe žrtev;

8.  poziva rusko federacijo, naj nadzorni misiji EU brezpogojno dovoli vstop na gruzijski ozemlji Abhazijo in Južno Osetijo, kar je del njene naloge; opozarja, da je nadzorna misija EU edina stalno prisotna mednarodna organizacija na terenu, ki zagotavlja nepristranske informacije o razmerah vzdolž administrativne mejne črte, in poziva k podaljšanju njenega mandata na obdobje po 14. decembru 2018;

9.  poziva Rusko federacijo, naj prekine nadaljnje postavljanje meje na administrativni mejni črti, kar poskuša doseči z nameščanjem ograje iz bodeče žice in drugih umetnih ovir; poziva tudi, naj se končata poseganje na ozemlje, ki ga nadzoruje gruzijska vlada, in širitev administrativne mejne črte, ki namerno ovira medčloveške stike in povzroča osamitev prebivalstva Abhazije in Južne Osetije;

10.  obsoja namerno uničenje številnih gruzijskih vasi in cerkva v zasedenih regijah Abhaziji in Južni Osetiji ter nameren poskus izbrisanja sledi gruzijske kulture in zgodovine na zasedenih ozemljih ter obsoja razdiralne pobude, ki so v nasprotju s temi cilji, kot je tako imenovan referendum leta 2017 o spremembi imena Južne Osetije;

11.  poziva Rusko federacijo, naj spoštuje načelo mirne rešitve konflikta, tako da zagotovi vzajemnost za enostransko zavezo Gruzije o neuporabi sile, ki jo je potrdil gruzijski predsednik v svojem govoru v Evropskem parlamentu 23. novembra 2010;

12.  pozdravlja novo mirovno pobudo gruzijske vlade z naslovom „Korak v boljšo prihodnost“, s katero naj bi izboljšali humanitarne in socialno-ekonomske razmere prebivalcev gruzijskih ozemelj Abhazije in Južne Osetije, spodbudili medosebne stike in krepili zaupanje med ločenimi skupnostmi;

13.  opominja Rusko federacijo, da ima kot okupacijska sila obveznosti do lokalnega prebivalstva in da mora na zasedenih gruzijskih ozemljih prenehati kršiti človekove pravice, omejevati svobodno gibanje in prebivanje, diskriminirati na podlagi narodnosti in kratiti pravico do lastnine in dostopa do izobraževanja v maternem jeziku;

14.  poleg tega poziva Rusko federacijo, naj konča nekaznovanost in etnično motivirana kazniva dejanja na gruzijskih ozemljih Abhazija in Južna Osetija, prav tako pa naj odpravi vse ovire in zagotovi, da bodo storilci, ki so nezakonito ubili gruzijske notranje razseljene osebe Arčila Tatunašvilija, Gigo Othozorio in Davita Bašarulija, privedeni pred sodišče;

15.  pozdravlja, da je gruzijski parlament sprejel dvostransko resolucijo, s katero je bil oblikovan črni seznam storilcev in oseb, odgovornih za prikrivanje teh kršitev (Othozoria-Tatunašvilijev seznam), in poziva države članice in Svet, naj tistim, ki so na tem seznamu ali se utegnejo znajti na njem, naložijo sankcije na nacionalni ravni ali ravni EU;

16.  poziva Rusko federacijo, naj omogoči varno in dostojanstveno vrnitev notranje razseljenih oseb in beguncev domov in na terenu zagotovi neoviran dostop mednarodnim mehanizmom za spremljanje razmer na področju človekovih pravic;

17.  ponovno obsoja subverzivno propagandno politiko, lažne informacije in infiltracijo v družbene medije, namenjene oslabitvi demokracije in družbe v Gruziji, in sicer z diskreditacijo institucij, manipuliranjem javnega mnenja, širjenjem lažnih informacij, podpihovanjem družbenih napetosti ter spodbujanjem splošnega nezaupanja v medije; v zvezi s tem obsoja informacijsko vojskovanje, ki ga izvaja Rusija, in njeno uporabo državnih medijev za načrtno širjenje lažnih novic, da bi vplivala na notranjo politiko in spodkopala proces evropskega povezovanja;

18.  poudarja, da mora mednarodna skupnost načelno, usklajeno, enotno in trdno nastopiti proti ruski politiki okupacije in priključitve, saj lahko samo tako zagotovi mirno rešitev konflikta v Gruziji in prepreči podobne konflikte v sosedstvu;

19.  poziva, naj institucije EU sprejmejo pristop, ki bo skladen s pristopom Parlamenta in politikami nacionalnih parlamentov držav članic ter naj rusko agresijo v Gruziji bolj jasno in natančno opredelijo kot rusko okupacijo gruzijskih ozemelj Abhazije in Južne Osetije;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva ter vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 11, 12.1.2018, str. 82. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.