Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2018 o prihodnjih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (2018/2634(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010(1),
– ob upoštevanju Sporazuma iz Georgetowna o ustanovitvi skupine AKP iz leta 1975 in njegove revizije iz leta 1992(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja(4),
– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. decembra 2017 za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj o partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (COM(2017)0763),
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. novembra 2016 o prenovljenem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (JOIN(2016)0052),
– ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. oktobra 2015 z naslovom Za novo partnerstvo med Evropsko unijo in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami po letu 2020 (JOIN(2015)0033),
– ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter 17 ciljev trajnostnega razvoja,
– o upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta, predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, in Komisije z dne 7. junija 2017 glede novega evropskega soglasja o razvoju – Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost,
– ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. decembra 2017 o prenovljenem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter z dne 12. maja 2016 o prihodnjih odnosih EU s skupino držav AKP,
– ob upoštevanju 7. in 8. vrha voditeljev držav in vlad skupine držav AKP v Malaboju (13.–14. december 2012) oziroma Port Moresbyu (4. maj 2016),
– ob upoštevanju 103. in 105. seje skupnega sveta ministrov AKP-EU v Dakarju (26.–27. aprila 2016) oziroma v Bruslju (3.–4. maja 2017),
– ob upoštevanju vrha EU in Afriške unije v Abidžanu 29. in 30. novembra 2017,
– ob upoštevanju poročila skupine uglednih osebnosti AKP iz marca 2016 o prihodnosti skupine AKP po letu 2020,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju(5),
– ob upoštevanju izjave 8. vrha voditeljev držav in vlad skupine držav AKP z dne 1. junija 2016,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o delu Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU(6) in resolucij, ki jih je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU,
– ob upoštevanju izjave skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 21. decembra 2016 o parlamentarni razsežnosti odnosov med državami AKP in EU po izteku Sporazuma iz Cotonouja(7),
– ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o prihodnosti odnosov AKP-EU(8),
– ob upoštevanju členov 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje,
– ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o prihodnjih pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Evropsko unijo ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (O-000043/2018 – B8-0025/2018 in O-000044/2018 – B8-0026/2018),
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker moč in pravni red Sporazuma iz Cotonouja temeljita na več edinstvenih značilnostih, kot so njegov pravno zavezujoč značaj, vseobsežnost njegovih treh stebrov razvojnega, političnega ter gospodarskega in trgovinskega sodelovanja in pa njegov velik proračun v obliki Evropskega razvojnega sklada (ERS);
B. ker je do sedaj partnerstvo AKP-EU odigralo pomembno vlogo pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, kljub temu, da EU ni izpolnila cilja in namenila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč (URP);
C. ker je partnerstvo AKP-EU pomembno prispevalo k izkoreninjenju revščine, vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo, bilo pa je tudi bolj učinkovit globalni akter v večstranskih trgovinskih in podnebnih pogajanjih;
D. ker je partnerstvo AKP-EU izboljšalo dostop do trgov za države AKP in države članice EU ter s političnim dialogom med njimi spodbujalo večje medsebojno razumevanje stališč, vrednot in pravil;
E. ker je partnerstvo AKP-EU sicer veliko prispevalo k napredovanju na področju razvojnih ciljev tisočletja, a doslej napredek glede izkoreninjenja revščine in vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ni bil zadosten, saj je polovica držav članic AKP še vedno med najmanj razvitimi državami na svetu in te države skupaj predstavljajo manj kot 5 % svetovne trgovine in približno 2 % svetovnega BDP;
F. ker ustanovitev Afriške unije, skupna strategija Afrika-EU, skupna strategija za partnerstvo Karibi-EU in strategija EU-Pacifik kažejo na vedno bolj regionalen pristop EU k obravnavi vprašanj, ki so v skupnem interesu in zadevajo vse strani, kot so mir in varnost, terorizem in migracije;
G. ker so mir, varnost in politična stabilnost pogoji za trajnostni razvoj;
H. ker morajo skupna podlaga in regionalni dogovori upoštevati regionalne in celinske posebnosti, v skladu z načeloma subsidiarnosti in dopolnjevanja;
I. ker je AKP opredelila tri stebre pogajanj, in sicer:
–
trgovina, naložbe in storitve,
–
razvojno sodelovanje, znanost in tehnologija ter raziskave in inovacije,
–
politični dialog in zastopanje interesov;
J. ker je politični dialog o bistvenih elementih, kakor je opredeljeno v členih 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja, konkreten in zakonit način ohranjanja skupnih vrednot partnerstva AKP-EU ter spodbujanja demokracije, dobrega upravljanja in človekovih pravic, ki so izjemnega pomena za trajnostni razvoj;
K. ker je v novem sporazumu očitno treba zagotoviti ohranitev pogojevanja s človekovimi pravicami in okrepiti politični dialog;
L. ker se v Sporazumu iz Cotonouja po reviziji iz leta 2010 sicer jasno priznava vloga nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja, a je njihova udeležba v razpravah o politikah in dejavnostih AKP-EU – vključno z oblikovanjem programov, nadaljnjim ukrepanjem in postopki ocenjevanja – omejena;
M. ker se je politični dialog uporabljal predvsem v poznejših fazah političnih kriz in ne kot preventivni ukrep;
N. ker se organizacije civilne družbe soočajo z vse bolj restriktivno zakonodajo in drugimi ovirami, ki omejujejo njihovo delovanje in prostor;
O. ker so tehnične zmogljivosti v številnih državah AKP za obravnavanje zadev na področju obdavčenja ovira tako za uporabo domačih prihodkov kot za udeležbo v mednarodnem davčnem sodelovanju;
P. ker se Evropski razvojni sklad financira z neposrednimi prispevki držav članic EU in zanj ne veljajo običajna proračunska pravila EU; ker Parlament nima nobenega vpliva na proračun tega sklada, razen da podeli razrešnico za že opravljena izplačila, kot tudi nima formalne pravice do nadzora nad njegovimi programi;
Q. ker bi morala biti krepitev parlamentarne razsežnosti partnerstva med EU in AKP ter krepitev posvetovalne vloge te razsežnosti ključna elementa novega partnerstva;
R. ker sta pogostost in raznolikost sej skupne parlamentarne skupščine AKP-EU omogočili stalen dialog med Evropskim parlamentom in državami skupine AKP ter tako utrdili njeno legitimnost in okrepili parlamentarno diplomacijo; ker se skupna parlamentarna skupščina v različnih političnih forumih uporablja kot zgled parlamentarne diplomacije;
1. pozdravlja poglavitne vidike in splošno strukturo prihodnjega sodelovanja med skupino držav AKP in Evropsko unijo, ki jih predlaga Komisija v svojem priporočilu za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj o prihodnjem partnerskem sporazumu;
2. vztraja, da morajo biti agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, cilji trajnostnega razvoja in evropsko soglasje o razvoju v središču obnovljenega partnerstva AKP-EU;
3. pozdravlja dejstvo, da se uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja obravnava kot ključni cilj, vendar obžaluje, da v predlaganih dogovorih ni konkretnih izvedbenih ukrepov; poudarja potrebo, da se v vse politike, načrte in ukrepe prihodnjega sporazuma vključijo medsektorska vprašanja, kot so okoljska trajnost, cilji na področju podnebnih sprememb ter vprašanja enakosti spolov in socialne pravičnosti;
4. pozdravlja, da je predlog Komisije za nov partnerski sporazum odprt zunanjim partnerjem;
5. opozarja, da je prvi cilj trajnostnega razvoja izkoreninjenje revščine, ki ostaja osrednja težava v večini držav AKP; zato poudarja, da mora boj proti revščini ostati osrednji element prihodnjega sporazuma;
6. ugotavlja, da je Komisija v veliki meri upoštevala mnenje Parlamenta ter da bodo v skladu z zahtevo Parlamenta v enaki meri pravno zavezujoči tudi skupna podlaga in regionalni dogovori;
7. Opozarja, da bo prihodnji sporazum o partnerstvu vključevati načela enakosti, medsebojnega spoštovanja in vzajemnega interesa;
8. vztraja, da se kot podlaga za sodelovanje po letu 2020 ohranijo bistveni elementi Sporazuma iz Cotonouja, torej spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokratičnih načel in pravne države ter dobro upravljanje, in da se vključijo v temeljni sporazum in regionalne dogovore in protokole; poziva Komisijo in Svet, naj v del mandata, ki zadeva človekove pravice, izrecno vključita pravico do življenja brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete ter spolno in reproduktivno zdravje in pravice, kakor je določeno v pekinških izhodiščih za ukrepanje iz leta 1995 ter rezultatih konferenc o pregledu;
9. poudarja, da je treba obravnavati vprašanje človekovih pravic in upravljanja na podlagi obstoječih mednarodnih pravnih instrumentov, zakonov, načel in mehanizmov, ki so jih oblikovali regionalni in vseafriški organi upravljanja, da bi se okrepila odgovornosti;
10. opozarja, da mora prihodnje partnerstvo med državami AKP in državami članicami EU vključevati agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in prispevati k njenemu izvajanju na vseh ravneh;
11. poziva pogajalce EU in AKP, naj v del sporazuma o skupni podlagi vključijo jasno določbo o celovitem izvajanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča s strani vseh pogodbenic;
12. vztraja, da je treba zagotoviti skladnost med načeli, določenimi v skupni podlagi, in regionalnimi prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v sporazumih, ter poudarja, da bi podlaga morala vključevati izrecno sklicevanje na mehanizme za odgovornost, spremljanje in pregled v primerih neizpolnjevanja; poudarja, da je treba zagotoviti tudi odgovornost pogodbenic do državljanov in civilne družbe ter da bi morale skupne institucije nuditi mehanizme, ki bi civilni družbi in državljanom omogočali prijavljanje primerov kršitve obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami in drugimi bistvenimi elementi;
13. ponovno opozarja vse strani v pogajanjih, da je politični dialog temeljni del Sporazuma iz Cotonouja ter da mora ostati središčni in pravni steber splošnega okvira novega sporazuma in njegove regionalne ravni;
14. poudarja, da je politični dialog sestavni del partnerstva in dragocena podlaga za izboljšanje razmer, v katerih živijo prebivalci partnerskih držav; zato poziva k boljšemu spremljanju razmer na področju človekovih pravic v teh državah in poudarja, da mora biti spremljanje vključujoče, pregledno in participativno; poudarja pomen zagotavljanja smiselnega vključevanja civilne družbe v dialog na vseh ravneh;
15. opozarja, da mora biti politični dialog uravnotežen in da mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju;
16. poudarja, da bi bilo treba v okviru sodelovanja med EU in AKP zagotoviti mehanizem medsebojnih pregledov za redno spremljanje napredka in vrzeli pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki bi vključevalo parlamente, lokalne organe in civilno družbo, pa tudi redno ocenjevanje in javno poročanje o spoštovanju človekovih pravic in drugih bistvenih elementih; meni, da so za učinkovitost izvajanja agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja potrebne legitimnost, bližina, subsidiarnost in visoka raven sodelovanja lokalnih organov in nedržavnih akterjev; poziva k boljši komunikaciji in dialogu, da bi se poglobili odnosi med državami AKP in EU;
17. ponovno poudarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu osnova regionalnega sodelovanja in so instrumenti za razvoj in regionalno vključevanje; zato poziva, da se v celoti vključijo v novi sporazum med EU in državami AKP;
18. poziva h krepitvi političnega vpliva partnerstva AKP-EU na svetovnem prizorišču, da bodo partnerice lahko postale učinkovitejši svetovni akterji;
19. poziva, naj se v prihodnji sporazum vključijo jasne določbe, ki bodo urejale vlogo in odgovornosti zasebnega sektorja; še posebej poudarja, da morajo podjetja, ki so vključena v razvojna partnerstva, spoštovati načela družbene odgovornosti podjetij skozi celoten življenjski cikel projektov, tudi s spoštovanjem globalnega dogovora OZN, vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, okoljskih standardov in konvencije OZN proti korupciji; poudarja, da morajo EU in države AKP oblikovati nacionalne načrte za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti določb o potrebni skrbnosti;
20. opozarja, da je uporaba domačih virov prek obdavčitve najpomembnejši vir prihodkov za financiranje trajnostnega razvoja; obžaluje, da ukrepi za boj proti nezakonitim finančnim tokovom in davčnim utajam nimajo pomembnega mesta v osnutku mandata; poziva pogajalske strani, naj vključijo v novi sporazum ambiciozne določbe o finančni in tehnični pomoči državam v razvoju pri doseganju novih svetovnih standardov za boj proti davčnim utajam, vključno s samodejno izmenjavo informacij, informacijami o dejanskem lastništvu podjetij in javnem poročanju o multinacionalkah po državah, da bi zaustavili erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička, na podlagi modelov G20 in OECD; prav tako poziva strani, naj se zavežejo, da bodo podprle oblikovanje pravno zavezujočega medvladnega organa OZN za davčno sodelovanje;
21. obžaluje, da osnutek pogajalskega mandata ne predvideva določb o zagotavljanju trajnostne razvojne razsežnosti za kmetijstvo, kljub velikim izzivom, s katerimi se zaradi podnebnih sprememb soočajo kmetje iz držav AKP; poziva pogajalske strani, naj v novi sporazum vključijo programe podpore za trajnostne kmetijske prakse;
22. poziva, naj se v politični dialog, načrtovanje in izvajanje ter podporo za izgradnjo zmogljivosti v večji meri vključuje civilna družba; poudarja pomen vključevanja civilne družbe v politični dialog, zlasti ko gre za lokalne skupine, ki jih politike neposredno zadevajo; v zvezi s tem poudarja, da v nekaterih državah grozi krčenje prostora za civilno družbo ter da je treba vključiti skupine, denimo manjšine, mlade in ženske, ki ne zmorejo organizirati svojih interesov ali jih njihove vlade, kljub legitimnim demokratičnim interesom, ne priznavajo;
23. poudarja, da bi bilo treba delovanje civilne družbe graditi okrog priznavanja različnih vlog, ki jih igra, in da bi bilo treba povečati njeno vlogo polnopravnega akterja v sporazumu;
24. poudarja, da je treba načela učinkovitega razvojnega sodelovanja v celoti vključiti v novi sporazum o partnerstvu med AKP in EU ter da bi morala biti podlaga sporazuma in regionalnih protokolov določbe za zagotavljanje odgovornosti držav, osredotočanje na rezultate, vključenost procesa razvoja, preglednost in medsebojno odgovornost; poudarja, da je treba zagotoviti geografsko uravnotežen pristop k dodeljevanju pomoči z velikim poudarkom na najmanj razvitih in nestabilnih državah; meni, da pogojevanje dodeljevanja pomoči s sodelovanjem z EU pri vprašanjih, povezanih z migracijami, ni v skladu z dogovorjenimi načeli razvojne učinkovitosti;
25. poudarja, da bi moralo prenovljeno sodelovanje/partnerstvo med EU in AKP zagotoviti učinkovitejše skupno ukrepanje za reševanje različnih izzivov, s katerimi se sooča današnji svet, kot je na primer boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;
26. ponovno poudarja, da mora prihodnji sporazum zagotavljati možnost za izboljšanje obveznosti in spoštovanja skladnosti politik za razvoj ter da bi moral vključevati mehanizme za sistematično spremljanje te skladnosti; v zvezi s tem opozarja na vlogo, ki jo imajo delegacije EU pri spodbujanju skladnosti politik za razvoj, in poudarja, da morajo redno izvajati dialoge na državni ravni;
27. poudarja pomen privabljanja naložb zasebnega sektorja, spodbujanja dolgoročnega razvoja lokalnih kapitalskih trgov in uporabljanja omejenih proračunov za uradno razvojno pomoč kot vzvodov, da bi se kar najbolj povečala učinek in financiranje ciljev trajnostnega razvoja;
28. ponovno poudarja pomen krepitve parlamentarne razsežnosti prihodnjega sporazuma, da se za prihodnjo vseobsežno skupno parlamentarno skupščino zagotovi resnična posvetovalna pristojnost in da se zagotovi odprt, demokratičen in celovit parlamentarni dialog; zahteva jamstvo za njeno pravno in operativno avtonomijo; zahteva, da se skupna parlamentarna skupščina tesno vključi v izvajanje sporazuma in da se z njo redno opravljajo posvetovanja o vseh zadevah, ki so pomembne za partnerstvo; meni, da bi morala biti skupna parlamentarna skupščina v celoti vključena v pogajanja o prihodnjem partnerstvu;
29. poziva k dodatnim prizadevanjem za izboljšanje nadzora, ki ga skupna parlamentarna skupščina izvaja nad razvojnimi programi;
30. je prepričan, da so potrebna redna, vsaj letna, srečanja na ravni AKP-EU, da se zagotovita kontinuiteta in stabilnost partnerstva ter omogočijo redno poročanje in medsebojni pregledi v zvezi z napredkom glede uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja ter spoštovanja človekovih pravic in drugih bistvenih elementov sporazuma, kot je Parlament že pozval;
31. zato priporoča, naj se skupna parlamentarna skupščina uskladi z novo regionalno strukturo in pri tem ohrani osredotočenost na delo v regionalnih forumih ter tesno pritegne nacionalne in regionalne parlamente; meni, da bi se morala svet AKP-EU in skupna parlamentarna skupščina redno sestajati na plenarnih zasedanjih, a manj pogosto kot sedaj, in sicer izmenično v EU in državi AKP, ter da te seje ne bi smele biti odvisne od tega, ali se svet AKP-EU sestane ali ne; poziva državo članico EU, ki predseduje Svetu EU, naj se v večji meri udejstvuje pri pripravi, organizaciji in gostitvi zasedanja skupne parlamentarne skupščine;
32. zahteva, naj bodo srečanja med parlamentarci EU in AKP na ravni regionalnih dogovorov vsaj enkrat letno v vsaki regiji in naj jih dopolnjuje forum z več deležniki, ki bo vključeval nedržavne akterje, tudi civilno družbo, mlade in zasebni sektor;
33. je prepričan, da bi moral vseafriški parlament postati čvrst steber prihodnjega dogovora EU-Afrika dogovora, zlasti v odnosu do prihodnjega sveta EU-Afrika in ob njem; v zvezi s tem poziva Komisijo in njene sogovornike iz skupine držav AKP, naj v zgodnji fazi pogajanj objavijo besedila s predlogi glede parlamentarne razsežnosti in vloge vseafriškega parlamenta in naj se o tem posvetujejo z vseafriškim parlamentom oziroma z Evropskim parlamentom;
34. opozarja, da je treba Evropski parlament v vseh fazah postopka pogajanj izčrpno in nemudoma obveščati v skladu s členom 218(10) PDEU, in ponovno poudarja, da je treba izboljšati praktične ureditve za sodelovanje in izmenjavo informacij skozi celoten življenjski cikel mednarodnih sporazumov; nadalje poziva Svet in Komisijo, naj skupno parlamentarno skupščino izčrpno in pravočasno obveščata o pogajanjih;
35. poziva Svet Evropske unije, naj objavi mandat, kot ga je sprejel Svet; skupino držav AKP pa poziva, naj stori enako s svojim mandatom;
36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu AKP, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu in predsedstvu Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.