Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3), in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnovesja Evropske unije(1);

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 o boljšem pravnem urejanju za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(2), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju Amsterdamskega pakta, ki je uvedel agendo EU za mesta, ki so jo 30. maja 2016 sporazumno sprejeli ministri EU, pristojni za mestno politiko;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o mestni razsežnosti politik EU(3),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 z naslovom "Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta" (COM(2014)0490),

–  ob upoštevanju izjave o agendi EU za mesta, o kateri so se ministri, pristojni za teritorialno kohezijo in mestno politiko, dogovorili 10. junija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. junija 2016 o agendi EU za mesta,

–  ob upoštevanju Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih, ki je bila sprejeta na neuradnem zasedanju sveta ministrov o razvoju mest in teritorialni koheziji v Leipzigu 24. in 25. maja 2007,

–   ob upoštevanju nove agende za mesta, sprejete na konferenci Združenih narodov o bivališčih in trajnostnem razvoju mest (Habitat III) 20. oktobra 2016 v Quitu v Ekvadorju,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o stanju evropskih mest za leto 2016;

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 o poročilu o državljanstvu Unije za leto 2017: Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb(7);

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0203/2018),

A.  ker je bil z Maastrichtsko pogodbo ustanovljen evropski Odbor regij, s čimer so se mesta prek svojih predstavnikov v odboru vključila in dobila posvetovalno vlogo pri postopkih odločanja EU;

B.  ker Odbor regij to vlogo izpolnjuje z izvajanjem številnih dejavnosti, namenjenih spodbujanju dialoga in aktivnega sodelovanja v postopku odločanja EU;

C.  ker lahko Evropski odbor regij v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti prek Sodišča Evropske unije ukrepa proti zakonodajnim aktom, če se omenjeni načeli ne upoštevata v primeru aktov, za sprejetje katerih je predvideno posvetovanje z Odborom regij; ker so mesta tako pridobila orodje, ki ga lahko uporabijo za zaščito svojih interesov v Evropski uniji;

D.  ker je treba jasno razlikovati med predstavniki mest iz pogodb, kot so člani Odbora regij, ter združenji, ki zastopajo interese mest;

E.  ker večina prebivalstva EU (več kot 70 %) živi v mestnih območjih;

F.  ker postopek ločevanja moči od ozemlja, ki je neločljivo povezan z globalizacijo, ne pomeni, da mreža evropskih mest, v kateri se ustvarjajo in zasledujejo interesi državljanov Unije, ni več potrebna;

G.  ker se večina politik in zakonodaje EU izvaja na lokalni in regionalni ravni, tudi v mestih, in danes obsega skoraj vsa politična, gospodarska in družbena področja;

H.  ker institucionalni ustroj EU temelji na načelu upravljanja in subsidiarnosti na več ravneh;

I.  ker Listina o upravljanju na več ravneh v Evropi, ki jo je sprejel Odbor regij, opozarja na tesno povezavo med lojalnim sodelovanjem v partnerstvu med Evropsko unijo, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi in enako legitimnostjo in odgovornostjo na vsake ravni v okviru svojih pristojnosti;

J.  ker je Odbor regij vzpostavil mrežo za nadzor subsidiarnosti, da bi olajšali izmenjavo informacij med lokalnimi in regionalnimi oblastmi v Evropski uniji ter institucijami EU o dokumentih in zakonodajnih predlogih Komisije, ki imajo neposreden vpliv na regionalne in lokalne oblasti;

K.  ker je v zgoraj navedeni resoluciji z dne 12. decembra 2017 pozval Komisijo, naj za krepitev državljanstva Unije in njenega uresničevanja spodbuja lokalne oblasti, da imenujejo svetnike za evropske zadeve, saj gre za raven, ki je najbliže državljanom;

L.  ker se v Leipziški listini o trajnostnih evropskih mestih uporablja izraz „evropska mesta“;

M.  ker je konvencija županov pripomogla k razvoju integriranih strategij za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, izboljšanju energetske učinkovitosti in večji uporabi energije iz obnovljivih virov; ker take pobude kažejo, kako lahko sodelovanje med mesti in izmenjava najboljše prakse pripomoreta k uresničevanju ciljev politike EU;

N.  ker se v skladu z Leipziško listino evropska mesta obravnavajo kot dragocena in nenadomestljiva gospodarska, socialna in kulturna dobrina, ki bi morala prevzeti odgovornost za teritorialno kohezijo, med temeljnimi zaključki poročila Komisije za leto 2016 o mestih pa je, da so bistvena za doseganje gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev EU; ker bi bilo zato treba mestom priznati ključno vlogo v kohezijski politiki;

O.  ker je v Leipziški listini poudarjena obveznost pristojnih ministrov držav članic, da spodbujajo uravnoteženo ozemeljsko ureditev, ki bo temeljila na evropski policentrični strukturi mest, in je določeno, da bi morala biti mesta glavni centri razvoja mestnih območij in bi morala prevzeti odgovornost za teritorialno kohezijo;

P.  ker agenda EU za mesta (amsterdamski pakt) potrjuje podporo načelu subsidiarnosti in pristojnosti na podlagi pogodb EU, hkrati pa oblikuje platformo za sodelovanje med državami članicami, regijami, mesti, Komisijo, Evropskim parlamentom, svetovalnimi organi Unije in drugimi deležniki v okviru partnerstev, da bi neformalno prispevali k oblikovanju in pregledu prihodnje in veljavne zakonodaje EU;

Q.  ker področje uporabe agende za mesta zlasti vključuje steber o boljšem pravnem urejanju, ki je namenjen osredotočanju na bolj učinkovito in usklajeno izvajanje politik, zakonodaje in pravnih instrumentov EU, ne pa na nastajanje nove zakonodaje;

R.  ker Komisija lokalne organe poziva, naj kot del svežnja za boljše pravno urejanje na ad hoc podlagi sodelujejo v ocenah teritorialnega učinka prihodnjih zakonodajnih predlogov;

S.  ker je Svet v svojih sklepih z dne 24. junija 2016 pozdravil Amsterdamski pakt in med drugim pozval Komisijo, države članice, lokalne in regionalne organe in Evropski parlament, naj nadaljujejo ukrepe v tej smeri, Parlament pa je pozval, naj ob vodstvu generalnih direktorjev, pristojnih za mestno politiko ter v okviru programov ustreznih odborov upošteva rezultate in priporočila partnerstev, ko bo obravnaval novo in veljavno zakonodajo EU;

T.  ker mestna agenda sama nalaga Komisiji, naj pri pripravi ali pregledovanju ustrezne zakonodaje, instrumentov in pobud EU med drugim upošteva rezultate in priporočila partnerstev ter naj pri delu z mestnimi organi in organizacijami, ki jih predstavljajo, obravnava številne obstoječe priložnosti za posvetovanje in pridobivanje povratnih informacij, ki so na voljo pri razvijanju nove politike in zakonodajnih pobud ter pri ocenjevanju obstoječih strategij, politik in zakonodaje EU;

U.  ker varnost in priseljevanje, demografske spremembe, brezposelnost mladih, izzivi v zvezi s kakovostjo javnih storitev, dostop do čiste in cenovno dostopne energije, naravne katastrofe in varstvo okolja nalagajo nove svetovne izzive, ki zahtevajo lokalni odziv in s tem večjo zavzetost mest pri oblikovanju in izvajanju politike EU;

V.  ker vrednost evropskih mest izvira tudi iz dejstva, da je v njih velik del skupne evropske kulturne dediščine;

W.  ker mesta predstavljajo raven politike, ki jo javnost najbolje razume in imajo državljani v njih veliko možnosti za vodenje ustvarjalnih razprav, ki bi bile lahko zelo uspešne, če bi se izkoristile izkušnje Odbora regij pri organizaciji dialogov z državljani skupaj z lokalnimi in regionalnimi partnerji;

X.  ker so mesta ob upoštevanju političnih zahtev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah povečala svojo zmogljivost za oblikovanje inovativnih političnih rešitev in instrumentov v interesu socialne, ekološke in gospodarske trajnosti in pravičnih sistemov trgovanja ter za povezovanje znotraj EU in po svetu, ob preseganju obstoječih formatov, da bi se uresničili v praksi;

Y.  ker izjave o agendi EU za mesta, o katerih so se junija dogovorili ministri EU, pristojni za teritorialno kohezijo in mestno politiko, priznava pomembno vlogo Odbora regij, mreže Eurocities ter Sveta evropskih občin in regij pri zagovarjanju interesov mestnih območjih;

Z.  ker mesta dajejo možnost, da se v celoti izkoristijo možnosti evropskega državljanstva ter da se slednje okrepi s spodbujanjem aktivnega državljanstva, ki izhaja iz priznavanja, da mesta lahko učinkoviteje oblikujejo posredniške strukture med EU in njenimi državljani;

AA.  ker udeležba mest v politikah EU prispeva k lokalni odgovornosti za postopke EU, boljšemu upravljanju prek bolj participativne demokracije v Evropi, boljši upravni zmogljivosti in kakovostnejšim javnim storitvam na ravni celotne EU, s čimer prispeva k izvajanju pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

AB.  ker je treba vključiti lokalne in regionalne oblasti v čim bolj zgodni fazi cikla oblikovanja politik in povečati njihovo vlogo kot njegov sestavni del ocene teritorialnega učinka;

AC.  ker so obstoječe oblike udeležbe mest še vedno nezadovoljive, saj niso dovolj učinkovite pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonodaje EU; ker bi se poleg tega ta vpliv še povečal, če bi se mesta povezala v omrežja, ki bi temeljila na skupni zgodovinski, geografski, demografski, gospodarski, socialni in kulturni pripadnosti;

1.  ugotavlja, da je vključenost mest, kar pomeni krajev, mest ter mestnih in velemestnih območij, pa tudi malih in srednje velikih mest, v sprejemanje odločitev v EU omogočena z njihovo udeležbo v Odboru regij, ki je posvetovalno in svetovalno telo; meni, da sedanji institucionalni ustroj omogoča spodbujanje platform za sodelovanje med mesti ter med mesti in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter organi odločanja na nacionalni ravni in na ravni EU, v skladu z načeli iskrenega sodelovanja, subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.  poudarja, da ni enotne opredelitve, kaj je mesto v smislu števila prebivalcev, območja, funkcije ali stopnje avtonomije, razen stopnje urbanizacije in koncentracije prebivalcev, zato vsaka država članica lahko ima in bo imela drugačen pristop do tega pojma;

3.  ugotavlja, da EU postopoma krepi mestno razsežnost v več politikah, kar med drugim dokazujejo koncept pametnih mest in skupnosti (evropsko partnerstvo za inovacije) ter pobude, kot so pobuda Skupnosti o mestnih območjih (URBAN I), pobuda URBAN II, trajnostni urbani razvoj (člen 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj(8)), mreža za razvoj mest, inovativni urbanistični ukrepi, evropska prestolnica kulture, zelena prestolnica Evrope in evropska prestolnica inovacij, konvencija županov in agenda EU za mesta;

4.  ponovno opozarja, da imajo mesta pomembno vlogo pri izvajanju nekaterih politik in instrumentov EU, na primer na področju kohezijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva mesta, naj delujejo povezano s sodelovanjem z vsemi upravnimi ravnmi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kar je v skladu z načelom partnerstva;

5.  poudarja ključno vlogo mest ter vseh lokalnih organov pri pripravi, oblikovanju, financiranju in izvajanju ključnih politik Unije, na primer obravnavanja podnebnih sprememb, prek procesa mestnega, gospodarskega, družbenega in teritorialnega razvoja, ki mestom omogoča, da se bodo lahko spoprijela z novimi izzivi in izkoristila priložnosti v okviru novega obdobja evropskega financiranja, da bi se razpoložljiva sredstva uporabila za pametna in trajnostna, pa tudi kreativna mesta prihodnosti; v zvezi s tem poudarja tudi pomembnost strategij in pobud na svetovni ravni, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN ali svetovna konvencija županov;

6.  poudarja, da so mesta dokazala svojo sposobnost za učinkovito upravljanje celostnih ukrepov za trajnostni urbani razvoj, zato bi morala imeti večjo vlogo pri izvajanju vseh ustreznih politik;

7.  poudarja, da imajo lahko mesta pomembno vlogo v zunanjih politikah Unije, kar bi bilo mogoče uporabiti kot instrument javne diplomacije, saj bi lahko združila ljudi iz različnih držav in obravnavala vprašanja, ki jih iz različnih razlogov ni na agendi visoke politike, in zato poziva k boljšemu financiranju ustreznih podpornih mehanizmov Unije;

8.  vendar ugotavlja, da mesta včasih nimajo ustreznih instrumentov in upravnih zmogljivosti za sodelovanje na razpisih za pridobitev sredstev EU; zato pozdravlja vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za mesta, njena spletna stran in njeni dokumenti pa bi morali biti na voljo v vseh uradnih jezikih Unije; poziva k boljši uskladitvi in povezanosti instrumentov in programov, namenjenih mestom, v različnih politikah EU, kar bi lahko dosegli z imenovanjem komisarja, ki bi prevzel politično vodenje tega področja, da bi strateško usmeril te politike v skladu z vse večjo pozornostjo, ki se v evropskih politikah namenja mestnim območjem, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi raznovrstne razlike med evropskimi lokalnimi organi in njihovim potencialom; poudarja, da je pomembno spodbujati bolj uravnotežen pristop k mestom pri dostopu do teh instrumentov in programov ne glede na njihovo velikost, zlasti z razvojem svetovalnih zmogljivosti;

9.  pozdravlja agendo EU za mesta kot nov model upravljanja na več ravneh, ki temelji na partnerstvu, ki mesta med drugim vključuje v pregled obstoječe zakonodaje in razmislek o prihodnosti politik; poudarja, da je treba imeti celovit in vsestranski pristop pri praktičnem izvajanju upravljanja na več ravneh, določenega na podlagi aktov Unije, v skladu s temeljnimi cilji politike EU; opozarja na pomembno dodatno vlogo, ki jo imajo lokalni pristopi in pristopi od spodaj navzgor, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

10.  poziva k usklajeni, okrepljeni in formalizirani agendi za mesta; meni, da v prihodnje ne bi smela biti zgolj prostovoljni postopek in da bi morale države članice in Komisija prevzeti več odgovornosti zanjo in se zavezati k natančni preučitvi in po možnosti uresničitvi prejetih priporočil;

11.  poziva partnerstva, ki delujejo v okviru agende za mesta, naj čim prej sprejmejo priporočila in akcijske načrte; poleg tega poziva Komisijo, naj pokaže, kako obravnava te konkretne predloge, zlasti v zvezi z boljšo zakonodajo, financiranjem in znanjem, ter naj jih po potrebi vključi v prihodnje zakonodajne predloge; poziva Komisijo, naj redno poroča Evropskemu parlamentu o teh rezultatih;

12.  pozdravlja platforme za sodelovanje med mesti, ki omogočajo vzpostavitev sinergij za čezmejno sodelovanje in sinergije za boljše izvajanje politik EU na terenu; meni, da je konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo dober zgled, ki mu je treba slediti;

13.  pozdravlja, da je Komisija vzpostavila platformo s podatki o mestih; vendar poziva Eurostat in Komisijo, naj zbereta in združita natančnejše podatke, zlasti podatke o pretoku, da bi učinkovito prilagodili obstoječe in oblikovali prihodnje politike;

14.  meni, da je treba okrepiti zgodnje in usklajeno vključevanje mest v postopke odločanja EU v sedanji institucionalni ureditvi EU, zlasti glede zakonodaje, ki jih neposredno zadeva, tako da se ohranita preglednost in učinkovitost pri oblikovanju politike in odločanju, hkrati pa se spoštujejo različne ustavne ureditve držav članic; poziva k večji preglednosti in udeležbi državljanov v postopku odločanja EU; v zvezi s tem pozdravlja evropsko državljansko pobudo in poziva k večjemu spodbujanju uporabe tega orodja v državah članicah;

15.  je prepričan, da je treba vlogo mest pri oblikovanju prihodnjih politik EU bistveno okrepiti; zato poziva EU, naj ponovno obravnava možnost oblikovanja evropske politike mest, zlasti ob upoštevanju dolgoročnih učinkov;

16.  ponovno opozarja, da Odbor regij usklajuje platformo za spremljanje strategije Evropa 2020, katere glavna naloga je zagotoviti, da bodo stališča mest, regij in drugih lokalnih organov upoštevana pri opredelitvi strategije Komisije za gospodarsko rast in inovacije;

17.  priporoča, da se okrepi politična zastopanost mest in občin v sedanjem institucionalnem okviru EU, tudi tako, da bi države članice razmislile o morebitnem povečanju zastopanosti mest v Odboru regij, ne da bi se zmanjšala vloga regij in podeželskih območij;

18.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo raznolikost njihovih teritorialnih struktur v celoti odražala v njihovih predlogih za imenovanje članov v Evropski odbor regij, in naj po potrebi predlagajo imenovanje več predstavnikov na lokalni ravni v Odbor regij;

19.  poudarja pomen združenj, ki zastopajo mesta, kot sta mreža Eurocities in Svet evropskih občin in regij; se zavzema za utrditev sodelovanja evropskih združenj, ki zastopajo lokalne organe in interese mest pri načrtovanju politike, kot so mreža EUROCITIES, Svet evropskih občin in regij in drugi, in meni, da bi morala takšna združenja postati ključni partnerji institucij EU z vzpostavitvijo stalnega mehanizma za strukturiran dialog, tudi prek Odbora regij, zlasti v predzakonodajni fazi;

20.  priporoča, naj se opravijo ocene teritorialnega učinka vseh političnih ukrepov in zakonodaje, ki učinkujejo na lokalni ravni; meni, da bi dialog s predstavniškimi združenji lokalnih in mestnih organov moral omogočiti, da ta združenja prispevajo k pripravi ocene teritorialnega učinka, svetujejo glede pripravljalne študije za oblikovanje politik in zagotavljajo redno, ciljno usmerjeno, tehnično strokovno znanje o izvajanju zakonodaje EU na podnacionalni ravni; ponovno opozarja, da Odbor regij opravlja ocene teritorialnega učinka;

21.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med Svetom in lokalnimi organi; poziva k okrepitvi posvetovalne vloge mest in regij ter njihovih predstavniških združenj v Svetu, kadar se ta ukvarja z zadevami, ki vplivajo na lokalno raven;

22.  meni, da bi bilo treba mesta, urbana središča in občine obravnavati širše kot zgolj demokratično nadzorovane strukture javnega upravljanja ter da bi jih bilo treba videti kot morebitne platforme za javno razpravo, prenos znanja in oblikovanje političnega prostora v EU, ne da bi pri tem zmanjšali vlogo podeželskih območij; ugotavlja, da je treba opredeliti elemente, ki določajo evropski javni prostor, za katerega je značilno uživanje temeljnih pravic in svoboščin ter vrednot, kot so enakost, nediskriminacija in pravičnost;

23.  poudarja tudi, kako pomembna je vloga civilne družbe v političnem življenju EU; meni, da mesta predstavljajo raven, na kateri se ljudje najlažje vključijo, ter imajo tako privilegiran dostop do velikega deleža prebivalstva EU; ugotavlja, da imajo mesta torej lahko vlogo legitimizacije in lahko prispevajo h kampanjam za ozaveščanje o pravicah državljanov EU;

24.  ponovno poudarja, da bi se regije in mesta morala priznati kot centri s pozitivno vlogo pri razvoju strategij Evropske unije, v katerih se svetovna vprašanja porodijo in rešijo lokalno, tako pa bi prispevali h krepitvi sistema upravljanja Unije na več ravneh, in meni, da ima ta vidik praktične posledice na institucionalni okvir odločanja v EU od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol;

25.  meni, da zastopanja mest ne bi smeli omejiti na udeležbo njihovih uradnih predstavnikov v upravnih in posvetovalnih strukturah in da bi morali mesta, kraji in vasi – ne zgolj glavna mesta držav in regij – postati centri za razpravo o prihodnosti Unije in njenih politik;

26.  meni, da bi morale občine, če želijo postati središča razprav o prihodnosti Unije in njenih politikah, imenovati svetnika, pristojnega za evropske zadeve, in da bi bilo treba vzpostaviti mrežo lokalnih svetnikov s tovrstnimi pooblastili;

27.   poziva k dodelitvi zadostne podpore za mesta in lokalne oblasti, kar bi jim omogočalo izboljšati mestno razsežnost oblikovanja politik EU;

28.  priporoča, naj se izkoristi potencial mest EU za oblikovanje in izvajanje politik EU prek razprav in posvetovanj o vprašanjih, ki so za njih pomembna in ki presegajo mestno politiko v ozkem smislu;

29.  meni, da je ta cilj izvedljiv samo, če se razprave in posvetovanja izvajajo v mestnih območjih, ki niso glavna mesta držav ali regij, kar lahko državljanom iz teh območij omogoči lažji dostop do forumov za razpravo, vključno s kraji in vasmi, saj je glavni cilj Evropsko unijo približati njenim državljanom;

30.  priznava, da je pomembno zagotoviti modele vključenosti, ki so prilagojeni različnim razmeram in mestnim območjem različnih velikosti in pomembnosti, od evropskih prestolnic do manjših in srednje velikih mest;

31.  meni, da sta Evropski parlament in Odbor regij najbolj logična pobudnika takih postopkov, saj gre za organa, ki lahko vprašanja, ki sprožajo razprave in posvetovanja, postavijo v okvir, iz katerega bosta lahko pridobila ugotovitve, ki bodo temeljile na zbranih glasovih, mnenjih in projektih;

32.  predlaga, naj se Evropski parlament in Odbor regij v sodelovanju s tistimi evropskimi mestnimi sveti, ki so se že izkazali kot forumi za razpravo o Evropi, dogovorita o postopku posvetovanja z državljani in naj se ti forumi v tesnem sodelovanju z državami članicami ustanovijo zlasti v mestih, ki so pomembna za večino prebivalstva zadevne regije in lahko nanj vplivajo, kar bi zagotovilo kar najširšo udeležbo;

33.  predlaga tudi, naj bodo sveti mest, ki so se že izkazali kot forumi za razpravo, odgovorni za zagotavljanje bogatih strokovnih izkušenj ter izkušenj z javnostjo, pa tudi brezplačnega in odprtega dostopa univerzam, lokalnim šolam in drugim izobraževalnim ustanovam in medijem, družbenim organizacijam, združenjem in javnosti, ter za to, da se jim omogoči udeležba v razpravah in posvetovanjih; meni, da bi mestni sveti morali biti pristojni tudi za vključevanje predstavnikov vseh ravni mestne uprave, tudi iz manjših enot ali partnerskih mestnih svetov iz širšega mestnega območja, ter da bi bilo preudarno tudi opredeliti ozemeljsko področje te obveznosti v sporazumu med pristojnimi organi na ravni EU in svetom evropskega foruma mest;

34.  predlaga vzpostavitev pilotnega programa 54 evropskih forumov za razpravo, ki bi zagotavljal uravnoteženo teritorialno zastopanost in zastopanost mest različnih velikosti in ki bi potekal v mestih, ki niso glavna mesta držav članic, da bi se dosegel sistem občinskih razprav in posvetovanja o zadevah EU;

35.  poudarja, da je treba zagotoviti izmenjavo dobrih praks med evropskimi mesti, saj nekatera uspešno izvajajo programe za migracije in podnebne spremembe ali inovativne načrte urbanističnega upravljanja;

36.  poudarja, utrditev položaja mest pri oblikovanju politik EU, med drugim v okviru Odbora regij, ne spodkopava zaupanja v druge ravni upravljanja, temveč ga utrjuje, saj podpira upravljanje na več ravneh in subsidiarnost, ki temelji na dvostranskem zaupanju med EU, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 82. (2) UL C 326, 26.10.2012, str. 391. (3) UL C 316, 22.9.2017, str. 124. (4) UL L 74, 14.3.2014, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0048. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0487. (8) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "Naložbe za rast in delovna mesta" (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).