Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (12543/2017 – C8-0422/2017 – 2017/0238(NLE) – 2017/2269(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12543/2017),
– ob upoštevanju Celovitega in okrepljenega Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (12548/2017),
– ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 91, členom 100(2), členoma 207 in 209, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6), členom 218(7) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0422/2017),
– ob upoštevanju svojih ustreznih resolucij o odnosih med EU in Armenijo,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(1),
– ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, zlasti tiste, dogovorjene leta 2017 v Bruslju,
– ob upoštevanju sporočil Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o evropski sosedski politiki, zlasti poročila z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018) ter revidiranega delovnega dokumenta z dne 9. junija 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate) (SWD(2017)0300), pa tudi sporočila iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v vzhodni soseščini in zlasti svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(2) in svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(3),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. julija 2018(4) o osnutku sklepa,
– ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med Evropsko unijo in Armenijo, podpisanih 21. februarja 2018,
– ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0179/2018),
A. ker odnosi med Armenijo in Evropsko unijo trenutno temeljijo na sporazumu o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1996, ki je začel veljati leta 1999 in ga bo nadomestil predlagani Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu;
B. ker EU in Armenija prek vzhodnega partnerstva svoje odnose oblikujeta na podlagi skupne predanosti mednarodnemu pravu in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, načeli pravne države in dobrega upravljanja ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
C. ker se še vedno porajajo pomisleki o tem, ali Armenija v celoti spoštuje nekatere od zgoraj navedenih temeljnih vrednot, zlasti na področju demokracije in načel pravne države, ki jih spodkopavajo korupcija, kupovanje glasov, organizirani kriminal in izvajanje okrutnega oligarhičnega nadzora;
D. ker je geografska lega Armenije med Evropo, Srednjo Azijo in Bližnjim vzhodom ter sosednjimi regionalnimi velesilami, zlasti Rusijo, Iranom in Turčijo, strateškega pomena, hkrati pa tudi problematična; ker nepriznavanje nekaterih tragedij iz preteklosti, zlasti armenskega genocida, navzočnost tujih vojakov v Armeniji ter dolgotrajni konflikti na južnem Kavkazu, ki vplivajo tudi na Azerbajdžan in Gruzijo, močno ogrožajo varnost vseh partneric in regionalno stabilnost; ker je mogoče konflikt v Gorskem Karabahu miroljubno rešiti zgolj v skladu s temeljnimi načeli OVSE iz leta 2009, in sicer s prizadevanji in predlogi sopredsednikov skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE;
E. ker je EU prva trgovinska partnerica Armenije in njena najpomembnejša donatorica, Armenija pa je članica Evrazijske gospodarske unije, kar dokazuje, da EU ne postavlja pogoja, da morajo partnerice odločitev o poglobitvi odnosov z EU sprejeti na račun njihovih odnosov s tretjimi stranmi, pa čeprav nekatere priložnosti, na primer poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje z EU, v tem okviru niso uresničljive;
F. ker novi sporazum določa novo pravno podlago za oživitev političnega dialoga in razširitev obsega gospodarskega sodelovanja ter sodelovanja v sektorjih, kot so energija, promet, infrastruktura in okolje; ker se pričakuje, da bodo te določbe pozitivno vplivale na Armenijo v smislu spodbujanja demokratičnih standardov, gospodarske rasti in trajnostnega razvoja; ker so takšni obeti še posebej pomembni za armensko mladino, saj med drugim ponujajo boljše izobraževanje in več zaposlitvenih priložnosti; ker bodo prednosti okrepljenega sodelovanja uživali tako državljani EU kot državljani Armenije;
1. toplo pozdravlja podpis Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu, ki predstavlja pomemben korak naprej v odnosih med EU in Armenijo ter vključuje zavezanost nadaljnji poglobitvi političnih in gospodarskih odnosov;
2. ugotavlja, da podpis sporazuma ni končni cilj, kar zadeva sodelovanje med EU in Armenijo, temveč poudarja pomembnost hitrega in učinkovitega izvajanja, preden se preučijo možnosti za nadaljnjo okrepitev sodelovanja in povezovanja med stranema, in sicer v tempu in obsegu, ki bosta sprejemljiva za obe strani;
3. želi spomniti, da je znaten napredek, kar zadeva spoštovanje temeljnih vrednot, kot so načelo pravne države, človekove pravice in temeljne svoboščine, pa tudi delujoč demokratični sistem za ohranjanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva in doseganje rezultatov v boju proti korupciji, bistvenega pomena za odpiranje dodatnih možnosti za sodelovanje; se v zvezi s tem veseli, da bo EU pravočasno razmislila o vzpostavitvi dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Armenijo, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro vodeno in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu oseb;
4. čestita državljanom Armenije za miren prenos oblasti aprila in maja 2018, ki je privedel do zamenjave vlade v skladu z armensko ustavo; pozdravlja zadržanost, ki so jo pokazali organi kazenskega pregona, a hkrati izraža zaskrbljenost zaradi neupravičenih aretacij miroljubnih protestnikov, vključno s poslanci parlamenta; prisrčno čestita Nikolu Pašinjanu ob izvolitvi za novega predsednika armenske vlade; se veseli večjega sodelovanja z njim, njegovo vlado ter narodno skupščino, tudi zato, da jih podpre pri izpolnjevanju pričakovanj armenske družbe, kot jih je izrazila v demonstracijah, ter izraža pripravljenost za opazovanje prihodnjih parlamentarnih volitev v Armeniji;
Področje uporabe, splošna načela, temeljne vrednote in zavezanost reševanju konfliktov
5. poudarja, da se sporazum uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na drugi strani na ozemlju Republike Armenije; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da se proizvodi v EU ne bodo nezakonito izvažali prek Armenije;
6. ugotavlja, da je sporazum v skladu z duhom in načeli iz priporočila Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017, v katerem je jasno navedeno, da ne bo ratificiran noben celoviti sporazum z državo, ki ne spoštuje vrednot EU – demokracije, načel pravne države in dobrega upravljanja – ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin; vseeno poziva armenske oblasti, naj ob podpori EU poskrbijo za to, da v zvezi s temi vrednotami ne bo prišlo do nazadovanja, saj bi to lahko privedlo do tega, da bi bila uporaba sporazuma na podlagi njegovega člena 379 odložena; poudarja, da sta pogoja za finančno pomoč EU Armeniji še vedno izvajanje in kakovost reform;
7. hrabri Armenijo, naj hitro sprejme in začne izvajati skupno dogovorjene reforme, predvsem kar zadeva stabilnost volilnega sistema, neodvisnost sodstva in preglednost pri vodenju državnih institucij, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami partnerstva med EU in Armenijo, ki bi morale služiti kot vodilni okvir za izvajanje sporazuma, da se zagotovijo oprijemljivi in pozitivni rezultati za armenske državljane;
8. poudarja izreden pomen smiselnega vključevanja in sodelovanja ustreznih organizacij civilne družbe v tej fazi izvajanja, tudi s pomočjo nove platforme civilne družbe, ustanovljene s sporazumom, da se presežejo omejene obveznosti glede obveščanja predstavnikov civilne družbe in glede izmenjave mnenj z njimi, kot je trenutno predvideno v členu 366 sporazuma; želi spomniti, da bi morale organizacije civilne družbe, ki sodelujejo pri tem, odražati čim širšo paleto različnih političnih in socialnih interesov;
9. poziva Komisijo, naj finančno pomoč EU dosledno pogojuje tako, da podporo EU (med drugim prek evropskega instrumenta sosedstva, makrofinančne pomoči in drugih instrumentov) sistematično veže na učinkovito izvajanje reform, katerega napredek bi bilo treba podrobno spremljati;
10. ugotavlja, da je sporazum tudi v skladu z duhom in načeli iz priporočila Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017, tudi kar zadeva pogojevanje ratifikacije novega sporazuma z Armenijo ali Azerbajdžanom s pomembno zavezanostjo in znatnim napredkom za rešitev konflikta v Gorskem Karabahu; poziva obe strani, naj v dobri veri pospešita pogajanja in povečata rezultate svojih pogajanj po volitvah leta 2018 v obeh državah in naj pišeta zgodovino, tako da končata konflikt, ki ga ni mogoče rešiti vojaško, je pa zahteval preveč življenj, zlasti med civilnim prebivalstvom, in ki ne samo, da onemogoča vzpostavitev miru in stabilnosti, temveč tudi že skoraj tri desetletja zavira socialno-ekonomski razvoj v regiji; je zelo zaskrbljen zaradi krepitve vojaških zmogljivosti in nesorazmernih obrambnih odhodkov v regiji; podpira vse pobude, ki prispevajo k miru in razvoju dobrih sosedskih odnosov, vključno s pogovori na visoki ravni ter mehanizmom za nadzor premirja, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj povečata podporo EU za programe za omogočanje večjih stikov med armenskimi in azerbajdžanskimi nevladnimi in mladinskimi organizacijami, pri čemer je treba zagotoviti, da se države članice EU izogibajo posrednemu izvozu blaga z dvojno rabo in tehnologije stranem, ki so udeležene v konfliktu;
Politična reforma
11. poziva tako Armenijo kot EU, naj posebno prednost namenita notranjim reformam, navedenim v členu 4, da se zlasti zagotovita nemoten prehod s predsedniškega na parlamentarni sistem in nepolitizacija državnih institucij; spodbuja armensko vlado, naj v interesu armenske družbe na splošno zagotovi, da bo v zvezi z velikimi reformami – na primer tistimi, ki so povezane s strukturo in dejavnostmi vlade ali kazenskim zakonikom – potrebna večja preglednost in da bo v zvezi z njimi potekal vključujoč dialog z opozicijo in civilno družbo;
12. poudarja, da je treba zagotoviti enake pogoje za opozicijo in ustvariti okolje, v katerem bo lahko civilna družba, vključno s predstavniki medijev in zagovorniki človekovih pravic, delovala brez strahu pred povračilnimi ukrepi; v zvezi s tem poziva Armenijo, naj vsem zapornikom, tudi Andreasu Gukasjanu, zagotovi hitro in pošteno sojenje, ki bo potekalo brez kakršnih koli političnih vplivov; poziva armenske oblasti, naj zagotovijo, da novinarji ne bodo deležni pritiska oziroma da zaradi svojega dela ne bodo v strahu pred povračilnimi ukrepi ali nasiljem in da bo spoštovana njihova pravica do svobode zbiranja, poleg tega pa naj se vzdržijo uporabe prekomerne sile in pritiska, na primer v obliki neupravičenih kazenskih obtožb zoper miroljubne protestnike in vodje protestov; poziva k nepristranskim preiskavam in poštenim sojenjem v vseh zadevah, tudi v zvezi s preteklimi nesorazmernimi ukrepi policije zoper miroljubne protestnike in v zadevi v zvezi s skupino Sasna Tsrer, v kateri je policija resno ovirala delo odvetnikov obrambe;
13. poziva armenske oblasti, naj v luči prihodnjih volitev hitro in v celoti izvedejo vsa priporočila mednarodnih opazovalnih misij pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kot so bila poudarjena v njihovem zadnjem poročilu, zlasti tista v zvezi z obtožbami o kupovanju glasov, ustrahovanju volivcev, pritiskih na javne uslužbence in zaposlene v zasebnem sektorju ter o neupravičenem vmešavanju predstavnikov strank oziroma uradnikov organov kazenskega pregona v volilni postopek, kar je onemogočilo povečanje zaupanja javnosti v volilni sistem države;
14. spodbuja Armenijo, naj izvede priporočila Beneške komisije, na primer tista iz njenega mnenja iz leta 2017 o osnutku sodnega zakonika, v skladu s katerim so bile z zakonikom uvedene pozitivne spremembe, ki jih je prinesla ustavna reforma, a hkrati vsebuje vrzeli in neskladnosti, ki jih je treba odpraviti;
Načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin
15. ponavlja, da je močno zavezan mednarodnemu pravu in temeljnim vrednotam, med drugim demokraciji, načelu pravne države in dobremu upravljanju, ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter spodbuja Armenijo, naj na teh področjih doseže znaten napredek, zlasti kar zadeva svobodo medijev, neodvisnost sodstva ter boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, davčni utaji, nepotizmu in okrutni vladavini oligarhov; spodbuja armenske oblasti, naj začnejo izvajati poglobljen in pristen proces gospodarskih reform, da bi odpravili sedanjo oligarhično strukturo in zadevne monopole; jih nadalje spodbuja, naj še naprej dosledno ukrepajo v skladu z obveznostmi, ki jih imajo kot država pogodbenica konvencije OZN proti mučenju, ter preprečujejo, preganjajo in kaznujejo kršitve;
16. obžaluje, da nasilje na podlagi spola in spolne usmerjenosti še naprej ostajata resen problem v Armeniji; ugotavlja, da je bilo nasilje v družini s tem, ko je narodna skupščina 8. decembra 2017 sprejela zakon o preprečevanju nasilja v družini, zaščiti žrtev nasilja v družini in ponovni vzpostavitvi miru (kohezija) v družini, priznano kot velika težava, a poziva k strožji zakonodaji za učinkovit boj proti takemu nasilju, organi pa naj bolje ščitijo in podpirajo preživele žrtve; izraža pohvalo Armeniji za to, da je 18. januarja 2018 podpisala Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, in jo spodbuja, naj to konvencijo hitro ratificira in v celoti izvaja in tako učinkovito izpolni svoje obveznosti v zvezi z mednarodnimi standardi na tem področju;
17. poziva Armenijo, naj vprašanja enakosti spolov in nediskriminacije obravnava tako, da sprejme hitre, a učinkovite ukrepe, namenjene zagotavljanju enakih možnosti za vse, zlasti na področju zaposlovanja, enakega plačila in javnih funkcij, v idealnem primeru s pomočjo celovitega in ločenega zakona o nediskriminaciji, s katerim bodo zaščitene tudi druge ranljive skupine, kot so osebe LGBTI, v skladu z mednarodnimi standardi in različnimi zavezami Armenije glede človekovih pravic, poleg tega pa naj zagotovi učinkovite in ustrezne zaščitne mehanizme; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi nezdružljivosti zakonodaje, ki je v pripravi, z mednarodnimi standardi v zvezi z nediskriminacijo;
18. poziva armenske oblasti, naj bo med njihovimi glavnimi prednostnimi nalogami končanje prakse izbiranja spola, ki se izvaja s selektivnimi prekinitvami nosečnosti, saj sta Armenija in Azerbajdžan – takoj za Kitajsko – med državami, v katerih je ta praksa še vedno najbolj razširjena na svetu; podpira zavezanost Armenije izboljševanju življenja otrok, zlasti invalidnih in osirotelih otrok, in sicer z doslednim izvajanjem prednostnih nalog, določenih v nacionalni strategiji za varstvo otrokovih pravic in zadevnem akcijskem načrtu za izvajanje Konvencije OZN o otrokovih pravicah, pa tudi z zagotovitvijo vključujočega izobraževanja za vse otroke do leta 2025 in odpravo dela otrok;
19. spodbuja nadaljnja prizadevanja za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju kaznivih dejanj, kot so terorizem, organizirani kriminal, kibernetska kriminaliteta in čezmejni kriminal, in pri boju proti njim ter poziva Armenijo, naj svojo politiko bolj približa zunanji in varnostni politiki EU;
20. poziva Armenijo, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), ki ga je podpisala leta 1999;
Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje
21. pozdravlja poglobitev trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Armenijo in to, da Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu v nekaterih primerih presega obveznosti v okviru STO glede preglednosti in dostopa proizvodov in izvajalcev storitev EU do trga na področjih, kot so trgovina s storitvami, pravice intelektualne lastnine in javno naročanje;
22. poziva Armenijo, naj v skladu z zavezami, danimi ob vstopu v STO, vzpostavi zaupanja vreden trgovinski odnos z EU; opozarja, da pogoji za članstvo v STO ter obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov STO, in določbe teh sporazumov veljajo le za ozemlje Republike Armenije, ki ga priznava OZN;
23. izraža upanje, da bo sporazum hitro prinesel nove in privlačne gospodarske priložnosti za armenske državljane, ki živijo v Armeniji ali se vračajo vanjo, zlasti za mlade v tej državi;
24. hkrati pa obžaluje, da sporazum zaradi članstva Armenije v Evrazijski gospodarski uniji ne more vključevati odstranitve carinskih ovir; vseeno pa pozdravlja, da Armenija v veliki meri uporablja splošni sistem preferencialov EU, a nekoliko zaskrbljen ugotavlja, da je ta izvoz v okviru splošnega sistema preferencialov močno osredotočen na zgolj nekaj vrst blaga; ugotavlja, da sporazum spoštuje večplastno zunanjo politiko Armenije, a poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da Armenija pomoči EU ne bo namenila za sektorje, za katere veljajo ruske sankcije proti EU, in poziva Komisijo, naj strogo nadzira, ali države članice EU spoštujejo Uredbo Sveta (EU) št. 833/2014, da se prepreči, da bi Rusija blago z dvojno rabo in tehnologijo naročala prek Armenije;
25. pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen v zvezi z zaščito blagovnih znamk, vključno s prehodnimi določbami člena 237, ki se nanašajo na Cognac in Champagne, s čimer se ščitijo interesi EU, Armeniji pa hkrati omogoča, da razvija svojo trgovino v vseh pomembnih sektorjih gospodarstva;
Energija in druga področja sodelovanja
26. pozdravlja poudarek, ki je – zlasti v členu 42 – dan jedrski varnosti na podlagi standardov in praks Mednarodne agencije za atomsko energijo in Evropske unije; obžaluje odločitev armenskih oblasti, da bodo podaljšale življenjsko dobo jedrske elektrarne Medzamor, in ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi trajnih razhajanj med varnostnimi standardi te jedrske elektrarne in večjimi tveganji, ki izhajajo iz tega, da leži na potresnem območju; izreka pohvalo pogajalcem, da so v člen 42 Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu vključili posebno sodelovanje za „zaprtje in varno razgradnjo jedrske elektrarne Medzamor ter hitro sprejetje časovnega načrta ali akcijskega načrta v ta namen, pri čemer se bo upoštevala potreba po nadomestitvi z novimi zmogljivostmi, da se zagotovijo zanesljivost oskrbe z energijo v Republiki Armeniji in pogoji za trajnostni razvoj“;
27. pozdravlja tudi posebne določbe o sodelovanju glede okoljskih vprašanj v Armeniji, saj je na tem področju nujno treba napredovati, poleg tega pa lahko razvoj čistih alternativnih virov energije predstavlja tudi priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije; Komisijo zlasti poziva, naj armenski vladi v zvezi z njenim ambicioznim načrtom za razvoj obnovljivih virov energije nudi tehnično in finančno pomoč in podporo;
28. poziva armenske oblasti, naj povečajo preglednost in odgovornost pri upravljanju javnih financ, pa tudi pri javnem naročanju in postopku privatizacije, poleg tega pa naj okrepijo nadzor nad bančnim sektorjem;
29. poudarja, kako pomembne so določbe o dialogu in sodelovanju na področju politike zaposlovanja, pravic delavcev, kot sta zdravje in varnost pri delu, enakosti spolov in nediskriminacije, tudi ko gre za ranljive in obrobne skupine, da se zagotovijo boljša delovna mesta z boljšimi delovnimi pogoji, zlasti za mlade Armence, ter prispeva k boju proti visoki stopnji brezposelnosti in hudi revščini;
Institucionalne določbe
30. pozdravlja, da je bil v skladu s členom 365 sporazuma ustanovljen Parlamentarni partnerski odbor, in se zavezuje, da bo – skupaj s parlamentom Armenije – hitro pripravil njegov poslovnik, da bo lahko kmalu začel delovati;
31. ponavlja svojo zahtevo, naj Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje Parlamentu – v skladu z njegovim priporočilom z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017, v katerem je bila potrjena odločitev Parlamenta, da bo okrepil spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnericami in povečal nadzor nad podporo EU v zvezi s tem – vsakih šest mesecev posredujeta podrobno pisno poročilo o izvajanju mednarodnih sporazumov;
32. poziva EU in armenske oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja za obveščanje o ciljih tega novega sporazuma, da bi javnost tako v Armeniji kot v EU še bolje seznanile s pričakovanimi priložnostmi in koristmi, ki bi jih bo prinesla njegova sklenitev; poleg tega poziva obe strani, naj si še naprej prizadevata za boj proti kakršnim koli dezinformacijskim kampanjam v zvezi z odnosi med EU in Armenijo;
o o o
33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Armenije.