Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 15. marec 2018 - Strasbourg
Razmere na Maldivih
 Aretacija zagovornikov človekovih pravic v Sudanu, zlasti primer nagrajenca Saharova Saliha Mahmuda Osmana
 Uboji iz usmiljenja v Ugandi
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori: odpoved ***
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori: odpoved (resolucija)
 Europass: okvir za znanja in spretnosti ter kvalifikacije ***I
 Program Ustvarjalna Evropa (2014–2020) ***I
 Lokacija sedeža Evropske agencije za zdravila ***I
 Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *
 Skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *
 Smernice za proračun 2019 – oddelek III
 Razmere v Siriji
 Napad ZDA na kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk)

Razmere na Maldivih
PDF 178kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o razmerah na Maldivih (2018/2630(RSP))
P8_TA(2018)0079RC-B8-0168/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Maldivih, zlasti z dne 16. septembra 2004(1), 30. aprila 2015(2), 17. decembra 2015(3) in 5. oktobra 2017(4),

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice ESZD z dne 2. februarja 2018 o odločitvi, ki jo je maldivijsko vrhovno sodišče sprejelo 1. februarja 2018(5), ter z dne 6. februarja 2018 o razmerah na Maldivih(6),

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave o ponovni aretaciji poslanca Farisa Mavmuna(7), ki jo je 30. januarja 2018 podala delegacija Evropske unije v dogovoru z vodji misij v Colombu, akreditiranih pri Maldivih,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ga Maldivi podpisali,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki so ga Maldivi prav tako podpisali,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

–  ob upoštevanju uradne misije delegacije Evropskega parlamenta za odnose z državami južne Azije na Maldive od 29. do 31. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina z dne 7. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave predsedstva delegacije Evropskega parlamenta za južno Azijo z dne 6. februarja 2018 o razmerah na Maldivih,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Maldivih, ki jih je Svet sprejel na 3598. seji 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju srečanja generalnega sekretarja OZN z ministrom za zunanje zadeve Republike Maldivi Mohamedom Asimom 28. septembra 2017, na katerem je bila izražena zaskrbljenost nad političnimi razmerami v državi,

–  ob upoštevanju izjave mednarodnega združenja odvetnikov z dne 7. marca 2018, v kateri je bila izražena resna zaskrbljenost nad razmerami na področju pravne države in neodvisnosti sodstva na Maldivih,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se po prvih demokratičnih volitvah leta 2008 in sprejetju nove ustave vzbudila velika pričakovanja, da se bodo Maldivi rešili desetletja trajajočega avtoritarnega režima in se usmerili proti demokratičnemu sistemu, a nedavni dogodki pomenijo precejšnjo grožnjo za uresničitev teh obetov;

B.  ker člani opozicijskih strank, neodvisni novinarji in zagovorniki človekovih pravic poročajo o vse številnejših grožnjah in napadih oblasti, policije in skupin skrajnežev; ker so bili izraženi pomisleki v zvezi z zelo politiziranim maldivijskim sodstvom, ki je dolga leta zlorabljalo svoja pooblastila in delovalo v prid vladajoče stranke in proti opozicijskim politikom; ker je vedno več dokazov, da so bile kazenske obtožnice proti političnim nasprotnikom predsednika Abdule Jamina Abdula Gajuma politično motivirane; ker je bil nekdanji predsednik Mavmum Abdul Gajum februarja 2018 aretiran;

C.  ker bo septembra 2018 predvidoma potekal prvi krog predsedniških volitev; ker je predsednik mednarodno skupnost pozval k opazovanju volilnega procesa;

D.  ker je maldivijsko vrhovno sodišče 1. februarja 2018 ustavilo kazenski postopek zoper vodilne politike in priznalo, da je bilo sojenje nepravično; ker je v sodbi zahtevalo takojšnjo izpustitev devetih oseb, tudi osmih opozicijskih voditeljev, med njimi Mohameda Našida, ki je v izgnanstvu, ter vrnitev 12 suspendiranih poslancev na njihov položaj; ker ima vlada v parlamentu večino, dokler teh 12 poslancev ne bo ponovno zasedlo svojega mesta;

E.  ker je predsednik Jamin po odločitvi vrhovnega sodišča 5. februarja 2018 razglasil petnajstdnevno obdobje izrednih razmer; ker je bila z razglasitvijo izrednih razmer začasno odvzeta vrsta človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz ustave, vključno s pravico do miroljubnega zbiranja ter zaščito pred nezakonito aretacijo in pridržanjem;

F.  ker sta bila dva predsedujoča sodnika vrhovnega sodišča, vključno s predsednikom tega sodišča, aretirana, zaradi česar so preostali sodniki razveljavili prvotno sodbo; ker so bili člani sodstva in politični nasprotniki samovoljno pridržani, pri čemer je šlo za odkrito neupoštevanje neodvisnosti sodstva;

G.  ker je predsednik kljub miroljubnim protestom na stotine državljanov 20. februarja 2018 izredne razmere podaljšal za nadaljnjih 30 dni, pri čemer je šlo za odločitev, ki je bila po mnenju vrhovnega državnega tožilca v nasprotju z ustavo, a jo je vrhovno sodišče potrdilo; ker se je o podaljšanju izrednih razmer v parlamentu glasovalo brez potrebne sklepčnosti;

H.  ker Svet za zunanje zadeve z zaskrbljenostjo spremlja nedavno zaostritev razmer na Maldivih in poziva vse v državi, zlasti organe pregona, naj ravnajo premišljeno; ker je bila na 37. seji Sveta za človekove pravice 8. marca 2018 v imenu več kot 40 držav, tudi vseh držav članic EU, podana skupna izjava, v kateri so podpisnice pozvale vlado Maldivov, naj znova vzpostavi ustavne pravice in neodvisnost sodišč, izrazile podporo ustreznemu delovanju parlamenta te države ter zahtevale, naj vlada izpusti politične zapornike in njihove družine;

I.  ker so civilnodružbeni aktivisti in zagovorniki človekovih pravic na Maldivih še naprej tarča groženj in ustrahovanja skrajnežev ter sodnega nadlegovanja organov, kot na primer izvršna direktorica maldivijske demokratične mreže Šahinda Ismail, ki so jo blatili v novicah, ji grozili s smrtjo ter jo vključili v policijsko preiskavo, ker se je izrekla zoper verski fundamentalizem in radikalizacijo;

J.  ker je predsednik Jamin večkrat izrazil namero, da bo nadaljeval usmrtitve, ukazane s strani države, s čimer bo končal 60-letni moratorij; ker maldivijska zakonodaja v nasprotju z mednarodnim pravom dovoljuje obsodbo mladoletnikov na preloženo smrtno kazen, ki se izvrši, ko mladoletnik dopolni 18 let; ker je maldivijsko vrhovno sodišče vsaj v treh primerih, namreč za Huseina Humama Ahmeda, Ahmeda Murata in Mohameda Nabila, potrdilo smrtno kazen posameznikov, ki so bili na smrt obsojeni v sodnih postopkih, v katerih se niso spoštovali mednarodno priznani standardi pravičnega sojenja, zdaj pa jim grozi skorajšnja usmrtitev;

K.  ker se Maldivi v zadnjih letih usmerjajo k bolj radikalni različici islama; ker je bila izražena skrb tudi zaradi naraščajoče radikalne islamistične militantnosti in številnih mladih radikaliziranih moških in žensk, ki naj bi se pridružili ISIS;

L.  ker so Mednarodna zveza novinarjev, Novinarji brez meja in Odbor za zaščito novinarjev 15. februarja 2018 podali skupno izjavo, v kateri so izrazili močno zaskrbljenost zaradi omejevanja medijev in medijske svobode na Maldivih in groženj zoper njih; ker je Abdul Rahim Abdula, namestnik voditelja vladajoče Napredne stranke Maldivov, 4. februarja 2018 pozval varnostne sile, naj nemudoma ukinejo televizijsko postajo Raajje, ki jo je obtožil, da namenja programski čas opozicijskim voditeljem;

M.  ker ima EU z Maldivi dolgotrajne odnose, zlasti na področjih, kot je boj proti podnebnim spremembam, tja pa vsako leto potuje več sto tisoč evropskih turistov;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi slabšanja političnih razmer in razmer na področju človekovih pravic na Maldivih ter vse bolj avtoritarnega vladanja predsednika Abdula Jamina in njegove vlade; je zadovoljen s sklepi Sveta o Maldivih z dne 26. februarja 2018;

2.  poziva maldivijsko vlado, naj nemudoma prekliče izredne razmere ter spoštuje institucije in njihove pristojnosti, kot določa ustava, temeljne pravice vseh prebivalcev, tudi svobodo izražanja in zbiranja, ter pravno državo; je vse bolj zaskrbljen zaradi nedavnih ukrepov vlade, ki močno ogrožajo demokracijo in ji škodujejo ter so v nasprotju z maldivijsko ustavo in mednarodnimi obveznostmi te države na področju človekovih pravic; obsoja stalno ustrahovanje in grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji, avtorji spletnih dnevnikov in zagovorniki človekovih pravic na Maldivih; poziva maldivijske oblasti, naj poskrbijo za varnost vseh aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in medijskih delavcev v državi ter jim omogočijo varno in nemoteno opravljanje dela, preiščejo grožnje zoper njih in kazensko preganjajo storilce; obžaluje zatiranje političnih nasprotnikov na Maldivih in poziva vlado, naj umakne vse obtožbe zoper tiste, ki so bili pridržani iz političnih razlogov, ter jih nemudoma in brezpogojno izpusti;

3.  pozdravlja odločitev maldivijskega vrhovnega sodišča z dne 1. februarja 2018 o ustavitvi kazenskega postopka zoper vodilne politike in vrnitvi 12 poslancev na njihov položaj; poziva maldivijske oblasti, naj to odločitev spoštujejo;

4.  odločno obsoja vsakršno vmešavanje v delo maldivijskega vrhovnega sodišča in aretacije predsedujočih sodnikov; poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi; je zaskrbljen zaradi vse hitrejšega razkrajanja načela ločitve izvršne, sodne in drugih oblasti na Maldivih; poziva odgovorne organe, naj nemudoma ukrepajo ter znova vzpostavijo in spoštujejo ustavna načela;

5.  ponovno poziva vlado, naj zagotovi popolno neodvisnost in nepristranskost sodstva in vsem državljanom zajamči pravico do poštenega in preglednega sodnega varstva brez političnih vplivov; obsoja vmešavanje v delo maldivijskega vrhovnega sodišča in ukrepe zoper sodstvo in sodnike; poziva vlado, naj zagotovi, da bodo lahko odvetniki opravljali vse poklicne naloge brez groženj, ustrahovanja, ovir, nadlegovanja in nedopustnega vmešavanja;

6.  znova poziva maldivijsko vlado, naj sodeluje v vključujočem dialogu z voditelji vseh političnih strank; spominja, da ta dialog tlakuje pot za verodostojne, pregledne in vključujoče volitve; meni, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati OZN pri omogočanju tega dialoga;

7.  poziva regionalne akterje, naj sodelujejo z državami EU pri iskanju politične in demokratične stabilnosti na Maldivih;

8.  meni, da se lahko le s procesom pristnega dialoga z vsemi vpletenimi političnimi strankami in drugimi državljanskimi voditelji izboljšajo razmere na področju demokracije, človekovih pravic in svoboščin na Maldivih; je tudi prepričan, da je prvi korak k spravi ta, da vlada izpusti vse opozicijske politike, ki so trenutno zaprti;

9.  ponavlja, da EU odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in brez izjem; ostro obsoja napoved ponovne uvedbe smrtne kazni na Maldivih ter poziva maldivijsko vlado in parlament, naj spoštujeta moratorij na smrtno kazen, ki je v veljavi že več kot 60 let; poziva k splošni odpravi smrtne kazni in prosi vlado, naj nemudoma prekliče vse smrtne obsodbe mladoletnikov in prepove usmrtitve mladoletnih storilcev kaznivih dejanj;

10.  izraža ostro kritiko na račun tega, da je prakticiranje nemuslimanskih veroizpovedi na Maldivih strogo kaznivo; je zaskrbljen, ker se zakon o verski enotnosti uporablja za omejevanje svobode izražanja v tej državi;

11.  izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic, ki bi jih trenutne razmere utegnile imeti za varnost tujih državljanov, ki prebivajo na Maldivih, in obiskovalcev; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, delegacijo EU na Maldivih in delegacije držav članic, naj dobro uskladijo svoje potovalne nasvete v zvezi s tem;

12.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh samovoljno pridržanih oseb, med katerimi je veliko novinarjev in mirnih protestnikov; obsoja vsakršno uporabo sile s strani oblasti; maldivijske organe, zlasti tiste za kazenski pregon, poziva, naj ravnajo preudarno; poziva jih tudi, naj sprožijo preiskavo vseh, ki so osumljeni storjenih kaznivih dejanj, in poskrbijo, da bodo za ta dejanja tudi odgovarjali;

13.  poziva EU, naj dodobra izkoristi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi spodbudila spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel na Maldivih, in naj razmisli tudi o začasni ustavitvi finančne pomoči, dokler ne bodo obnovljeni pravna država in demokratična načela; poziva Svet, naj sprejeme usmerjene ukrepe in sankcije proti tistim, ki spodkopavajo človekove pravice, ter zamrzne sredstva, ki jih imajo nekateri člani maldivijske vlade in njihovi glavni podporniki iz maldivijskega gospodarstva v tujini, hkrati pa zanje uvede prepoved potovanja;

14.  poziva maldivijsko vlado, naj temeljito reformira sodstvo, zagotovi nepristranskost komisije sodniške službe, znova uvede neodvisnost vrhovnega državnega tožilca ter spoštuje načelo dolžnega pravnega ravnanja in pravico do poštenega, nepristranskega in neodvisnega sojenja;

15.  ugotavlja, da je treba v skladu z ustavo v letu 2018 razpisati volitve; poudarja, da je treba nemudoma ukrepati, da bodo te volitve pregledne in verodostojne, da bodo imeli volivci dejansko izbiro in da bodo lahko stranke nemoteno vodile svoje volilne kampanje;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov in vladi Maldivov.

(1) UL C 140E, 9.6.2005, str. 165.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 60.
(3) UL C 399, 24.11.2017, str. 134.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0383.
(5) https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/39275/statement-spokesperson-decision-supreme-court-maldives_en
(6) https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/39413/statement-spokesperson-situation-maldives_en
(7) https://eeas.europa.eu/delegations/sri-lanka/39021/joint-local-statement-renewed-arrest-mp-faris-maumoon_en


Aretacija zagovornikov človekovih pravic v Sudanu, zlasti primer nagrajenca Saharova Saliha Mahmuda Osmana
PDF 262kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o aretaciji zagovornikov človekovih pravic v Sudanu, zlasti primer nagrajenca Saharova Saliha Mahmuda Osmana (2018/2631(RSP))
P8_TA(2018)0080RC-B8-0159/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

–  ob upoštevanju izjave z dne 9. februarja 2018 svojega podpredsednika, odgovornega za mrežo nagrade Saharova, in predsednika svojega Pododbora za človekove pravice o nagrajencu Saharova Salihu Mahmudu Osmanu,

–  ob upoštevanju lokalne izjave vodij predstavništev EU in veleposlanikov EU z dne 11. januarja 2018 o nedavnih protestih v Kartumu;

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2400 (2018), sprejete na njegovem 8177. zasedanju dne 8. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Varnostnega sveta OZN z dne 31. januarja 2018 v zvezi s tem, kako je Varnostni svet obravnaval zadevo z naslovom Poročilo generalnega sekretarja o Sudanu in Južnem Sudanu,

–  ob upoštevanju izjave rezidenčne in humanitarne koordinatorice OZN v Sudanu o ugrabitvi humanitarnega delavca v Darfurju, podane v Kartumu 9. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da se nikogar ne sme mučiti ali z njim surovo, nečloveško ali ponižujoče ravnati,

–  ob upoštevanju izjave predstavnice za stike z javnostmi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. junija 2016 o štirimesečni enostranski prekinitvi sovražnosti, ki jo je razglasila sudanska vlada,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker razmere v Sudanu še vedno ogrožajo mednarodni mir in varnost v regiji; ker so sudanski organi zatrli mirne proteste zagovornikov civilne družbe in človekovih pravic;

B.  ker je sudanska državna obveščevalna in varnostna služba v zvezi z občasnimi protesti, ki so se po Sudanu začeli okoli 7. januarja 2018 zaradi zvišanja cen hrane in zdravil, aretirala in pridržala vsaj 140 članov opozicijskih strank, zagovornikov človekovih pravic, študentov in zagovornikov pravic žensk; ker so sudanske enote zoper protestnike uporabile prekomerno silo, zaradi česar je ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih, poleg tega pa po vsej državi zatirajo novinarje in aktiviste; ker so spopadi v januarju in februarju 2018 najnovejši primeri nenehnih zlorab v državi;

C.  ker so med aretiranimi osebami predstavniki politične opozicije, med njimi trije voditelji Sudanske kongresne stranke, ki so bili samovoljno aretirani in pridržani; ker so med drugimi aretiranimi nasprotniki vlade Mohamed Mukhtar Al Khatib, politični sekretar Sudanske komunistične stranke; Mohamed Abdala Aldoma, namestnik predsednika Narodne stranke Umma; Mohamed Faruk Salman, vodilni član sudanskega narodnega zavezništva; ter dva člana centralnega komiteja Sudanske komunistične stranke – Mohildin Eldžalad in Sidži Kabalo;

D.  ker so enote sudanske državne obveščevalne in varnostne službe Saliha Mahmuda Osmana – podpredsednika darfurske odvetniške zbornice, odvetnika za človekove pravice, ki je spodbujal vzpostavitev pravne države in zagovarjal pravno reformo prek sudanske nacionalne skupščine, ter prejemnika nagrade Saharova za leto 2007 – 1. februarja 2018 aretirale v prostorih njegove odvetniške pisarne; ker je bil nedavno premeščen v zapor Dabak, 20 km severno od Kartuma, oblasti pa nočejo posredovati informacij o njegovem zdravju in njegovemu odvetniku in družinskim članom ne dovolijo obiskov;

E.  ker je vodja delegacije EU v Sudanu po aretaciji Saliha Mahmuda Osmana izročil demaršo sudanskemu ministrstvu za zunanje zadeve, posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis pa je vložil pritožbo na 37. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 27. februarja 2018;

F.  ker je med žrtvami te kampanje množičnih aretacij tudi več aktivistk; ker so zagovorniki pravic žensk izpostavljeni spolnemu nasilju, preganjanju in nasilnim kaznim vladnih varnostnih sil; ker so ženske organizacije pod strogim nadzorom in vodijo kampanje proti zakonom, ki splošno diskriminirajo ženske;

G.  ker je sredi februarja 2018 sudanska vlada napovedala, da bo po izpustila 80 zapornikov, med katerimi so Rava Džafar Bakhit, Nahid Džabralah, Amel Habani, Hanan Hasan Khalifa in Mohamed Abdala Aldoma, ki so bili izpostavljeni slabemu ravnanju v zaporu; ker je vodja državne obveščevalne in varnostne službe izpustitev drugih zapornikov pogojeval z obljubo, da bodo prenehali organizirati proteste; ker so te izjave v nasprotju z mednarodnimi zavezami Sudana na področju človekovih pravic; ker je več vidnih zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih političnih aktivistov še vedno v zaporu, med drugim Osman Salih in Amdžid Farid, zagovornik človekovih pravic, ki je v Kartumu zaprt že od 18. januarja 2018; ker zaporniki niso bili obtoženi nobenega kaznivega dejanja in niso bili privedeni pred sodišče;

H.  ker imajo zagovorniki človekovih pravic in organizacije civilne družbe, vključno z odvetniki in odvetniškimi zbornicami, osrednjo vlogo pri zagotavljanju demokracije, človekovih pravic, pravne države, stabilnosti in trajnostnega razvoja;

I.  ker so dejavnosti organizacij civilne družbe in opozicijskih političnih strank strogo omejene, državna obveščevalna in varnostna služba pa jim preprečuje organiziranje številnih prireditev; ker mednarodne nevladne organizacije redno izganjajo iz države in so tarča pritiska in ustrahovanja vlade;

J.  ker sta zakon o državni varnosti iz leta 2010 in 5. januarja 2015 sprejeta sprememba 151. člena ustave državni obveščevalni in varnostni službi podelila obsežna pooblastila za aretacijo in pridržanje, na podlagi katerih lahko osumljence pridrži tudi do štiri mesece in pol brez obveznosti sodnega pregleda; ker se ta pooblastila domnevno izkoriščajo za samovoljne aretacije in pridržanje oseb, ki v številnih primerih doživijo tudi mučenje in druge oblike slabega ravnanja; ker ima državna obveščevalna in varnostna služba na podlagi istega zakona imuniteto pred pregonom za dejanja, storjena med opravljanjem nalog, kar je ustvarilo kulturo splošnega nekaznovanja;

K.  ker je sudanska vlada maja 2016 zavrnila priporočila OZN, v katerih je bila pozvana, naj razveljavi določbe o imuniteti iz zakona o državni varnosti iz leta 2010 ter naj organizira neodvisne preiskave za pregon kaznivih dejanj v okviru mednarodnega prava in kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešili uslužbenci državne obveščevalne in varnostne službe, oboroženih sil in policije;

L.  ker so bili številni pridržani zagovorniki človekovih pravic žrtve mučenja in slabega ravnanja; ker so priporniki, ki so jih aretirali pripadniki državne obveščevalne in varnostne službe, še posebej izpostavljeni tveganju slabega ravnanja; ker je državna obveščevalna in varnostna služba znana po slabem ravnanju in mučenju pripornikov;

M.  ker je stalno nasilje vladnih sil, provladnih milic in protivladnih oboroženih skupin kulisa za nenehno nadlegovanje, samovoljne aretacije, pridržanja brez možnosti stikov ter domnevno mučenje zagovornikov človekovih pravic, ki jih izvajajo sudanske vojaške in varnostne sile;

N.  ker je Evropska služba za zunanje delovanje označila, da je rahljanje sankcij Združenih držav pomemben korak v skupnih prizadevanjih za ponovno vključitev Sudana v mednarodno skupnost in je dala vedeti, da je EU pripravljena pomagati Sudanu v tem procesu; ker je med prvo misijo pododbora Parlamenta za človekove pravice v Sudanu decembra 2017 sudanska vlada izrazila pripravljenost za ponovno vključitev v mednarodno skupnost; ker je Salih Mahmud Osman večkrat obiskal institucije EU, tudi Evropski parlament, da bi izrazil odločne pomisleke glede odnosov EU s Sudanom;

O.  ker so sudanske oblasti 8. marca 2018 Mohamedu Abdali Aldomi preprečile potovanje in mu odvzele potni list, medtem ko je potoval v Kairo na zdravljenje po slabem ravnanju med priporom;

P.  ker je Sudan na svetovni lestvici svobode tiska med 180 državami na 174. mestu; ker oblasti in zakon o tisku in publikacijah, ki dovoljuje omejitve, kot so cenzura, zaseg in zaplemba časopisov, zaprtje medijskih hiš in odklop dostopa do interneta, še naprej močno omejujejo svobodo tiska in medijev; ker so časopisi redno cenzurirani in po natisu zaseženi, kar je poleg političnih sankcij tudi ekonomska sankcija;

Q.  ker je pravica do svobode veroizpovedi še vedno omejena, zakon pa versko odpadništvo, bogokletstvo in spreobrnitev iz islama v drugo veroizpoved še vedno označuje za kaznivo dejanje; ker je bil 21. februarja 2018 novinar Šamael Al Nur, zaposleni pri časopisu El Tayar, obtožen, da je napisal uvodnik o zmanjšanju državnih zdravstvenih izdatkov, za kar je v Sudanu zagrožena smrtna kazen;

R.  ker je Mednarodno kazensko sodišče 4. marca 2009 in 12. julija 2010 izdalo nalog za prijetje sudanskega predsednika Omarja Hasana Ahmada Al Baširja;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi stalnega preganjanja zagovornikov človekovih pravic in civilne družbe v Sudanu, ki se kaže zlasti v obliki kršitev svobode izražanja, demonstriranja in zbiranja ter verske svobode ter v obliki ustrahovanja zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in nevladnih organizacij, ki nasprotujejo režimu;

2.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi nagrajenca Saharova Saliha Mahmuda Osmana ter vseh drugih zagovornikov človekovih pravic, aktivistov civilne družbe in opozicijskih aktivistov, ki so pridržani zgolj zaradi svojega legitimnega in miroljubnega dela v bran človekovih pravic in demokracije;

3.  najostreje obsoja prakso mučenja in trpinčenja vseh pridržanih oseb; vztraja, da morajo biti razmere, v katerih so pridržane, v skladu z mednarodnimi standardi, tudi z načeli OZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte;

4.  poziva sudanske oblasti, naj raziščejo uporabo nasilja, mučenja in slabega ravnanja proti miroljubnim protestnikom ter storilce privedejo pred sodišče; poudarja, da domnevne informacije, pridobljene z mučenjem in slabim ravnanjem, ne smejo nikoli šteti za dopusten dokaz v sodnih postopkih;

5.  obžaluje napade na vse zagovornike človekovih pravic in njihovo trpinčenje ter poziva oblasti, naj zagotovijo, da bodo lahko svoje legitimne dejavnosti opravljali v vseh okoliščinah, brez strahu pred maščevanjem in brez vsakršnih omejitev, tudi brez sodnega nadlegovanja;

6.  poziva sudansko vlado, naj nemudoma preneha kršiti pravice opozicijskih političnih strank in zagovornikov človekovih pravic do svobode izražanja, združevanja in zbiranja; poziva k spoštovanju in zaščiti temeljnih človekovih pravic vseh ljudi v Sudanu;

7.  izraža zaskrbljenost zaradi stalnih in pogostih kršitev pravic žensk v Sudanu, zlasti s sklicevanjem na člen 152 kazenskega zakonika; poziva sudanske oblasti, naj nemudoma podpišejo in ratificirajo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

8.  poudarja, da ostaja zavezan zaščitnemu mehanizmu za zagovornike človekovih pravic, ki so ogroženi; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej izboljšuje izvajanje smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ter v ta namen v celoti izkoristi vsa sredstva, ki jih ima na voljo v Sudanu; poudarja, da morajo delegacije EU v svojih lokalnih razpisih v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) prednost nameniti podpori najbolj ogroženim zagovornikom človekovih pravic, s čimer bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno podporo;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacijo EU v Sudanu, naj Parlamentu poročata o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje zaščite in podpore zagovornikom človekovih pravic; poziva k enotnem ukrepanju EU in držav članic v podporo zagovornikom človekovih pravic, ki so v nevarnosti;

10.  ponovno poudarja, kako zelo pomembno je, da se ključni zakoni, med drugim zakon o državni varnosti iz leta 2010 in zakoni, ki urejajo medije in civilno družbo, pregledajo in revidirajo, da bodo v skladu z mednarodnimi standardi, ki podpirajo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja;

11.  opozarja Sudan na obveznosti, ki jih ima kot država članica OZN, ter ga poziva, naj spoštuje resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1593 (2005), ki zahteva sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem; ponovno poudarja svojo zahtevo, da mora sudanski predsednik Omar Al Bašir spoštovati mednarodno pravo v skladu s konvencijami in pogodbami, katerih podpisnik je Sudan, in podpira vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je proti njemu vložilo obtožnico zaradi vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida;

12.  nujno poziva Sudan, naj zagotovi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu s Splošno deklaracije o človekovih pravicah in Deklaracijo OZN o zagovornikih človekovih pravic;

13.  deli pomisleke, ki jih je izrazil Salih Mahmud Osman, da lahko trenutna osredotočenost na migracije preusmeri pozornost EU od zadev, povezanih s človekovimi pravicami;

14.  zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej objavlja izjave v odziv na široko razširjene kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo državni akterji in milice, pa tudi izjave o oženju prostora za civilno družbo, s čimer bi dokazali, da je EU še vedno zelo zaskrbljena zaradi stanja človekovih pravic v Sudanu;

15.  odločno poziva, naj EU in njene države članice zagotovijo, da se bo pri izvajanju skupnih projektov s sudanskimi organi spoštovalo načelo neškodovanja, s čimer bi preprečili sodelovanje z akterji, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic;

16.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo podporo tistim, ki si v Sudanu resnično prizadevajo za spremembe, organizacijam civilne družbe pa nudijo tehnično pomoč in programe za gradnjo zmogljivosti, da bi izboljšali svoje zmogljivosti na področju zagovarjanja človekovih pravic in pravne države ter tako učinkoviteje prispevali k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic v Sudanu;

17.  poziva EU in njene države članice, naj ostanejo zavezane podpori prizadevanjem Afriške unije, da prinese mir Sudanu in sudanskemu ljudstvu; glede tega izraža svojo podporo podaljšanju mandata misije OZN in Afriške unije v Darfurju (UNAMID) do junija 2018;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju OZN, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in panafriškemu parlamentu.


Uboji iz usmiljenja v Ugandi
PDF 174kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o ubojih iz usmiljenja v Ugandi (2018/2632(RSP))
P8_TA(2018)0081RC-B8-0165/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948, katere podpisnica je Uganda,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu AKP-EU („sporazuma iz Cotonouja“) in zlasti njegovega člena 8(4) o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju ustave Republike Ugande,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah, sprejete 20. novembra 1989, zlasti členov 2 in 6, ki izrecno navajata načelo nediskriminacije, tudi na podlagi invalidnosti, in pravico do življenja,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov, sprejete leta 2006, zlasti člena 32, ki določa, da morajo vse pogodbenice invalidnost in invalidne osebe vključiti v svoja prizadevanja za mednarodno sodelovanje,

–  ob upoštevanju zadnjih resolucij Sveta OZN za človekove pravice o človekovih pravicah invalidov z dne 14. aprila 2014 in 14. julija 2014,

–  ob upoštevanju člena 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), člena 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 14 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki prepoveduje vse oblike diskriminacije, pa tudi njenih členov 21 in 26, ki opredeljujeta pravice invalidov,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o vključitvi invalidov v državah v razvoju, ki je bila sprejeta 23. novembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila o invalidnosti po svetu, ki sta ga junija 2011 objavili Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja za človekove pravice z dne 8. aprila 2016 z naslovom Committee on the Rights of Persons with Disabilities considers report of Uganda (Odbor za pravice invalidov obravnava poročilo Ugande),

–  ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine Organizacije združenih narodov št. 65/186 in št. 64/131 z naslovom Uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja za invalide do leta 2015 in pozneje,

–  ob upoštevanju navodil EU o invalidnosti in razvoju, namenjenih delegacijam in službam EU,

–  ob upoštevanju Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih 25. septembra 2015 v New Yorku,

–  ob upoštevanju poročila Ugande z dne 1. julija 2016 o pregledu izvajanja Agende 2030 z naslovom Ensuring that no one is left behind (Zagotovimo, da nihče ne bo zapostavljen), ki je bilo predloženo političnemu forumu OZN na visoki ravni v New Yorku,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006(1) o invalidnosti in razvoju,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ugandi,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so uboji iz usmiljenja v Ugandi praksa, po kateri starši invalidnih otrok te otroke ubijejo ali dopustijo, da umrejo, tako da jih izstradajo ali jim zavračajo zdravstveno oskrbo zaradi prepričanja, da je smrt za te otroke boljša kot trpljenje zaradi boleče in neozdravljive invalidnosti;

B.  ker Uganda ni edina država, ki se sooča s tem problemom; ker so številne države v razvoju dosegle pomemben, čeprav zgolj delen napredek pri vključevanju invalidnih oseb v razvojne projekte;

C.  ker nekateri starši priznavajo, da je dejanje uboja iz usmiljenja nujno, da bi invalidnim otrokom prihranili hudo trpljenje; ker ta praksa kljub izpovedim nekaterih mater ali preživelih ostaja tabu;

D.  ker je družbena stigmatizacija v Ugandi tako močna, da skupnost zavrača matere in otroke, tako da jim pripiše nizek družbeni status in jim onemogoča polno udeležbo v družbi; ker je prisoten pritisk na matere, da po večletnem prizadevanju in odrekanjih, povezanih z nego invalidnega otroka, ubijejo lastne otroke;

E.  ker otrokom, ki se rodijo invalidni, zaradi prevladujočih prepričanj o njih grozi večje tveganje nasilja in umora kot otrokom, ki niso invalidni; ker so invalidni otroci podvrženi različnim oblikam nasilja, diskriminacije in marginalizacije zaradi negativnega odnosa, vraževerja, zapostavljanja ter družbenih norm in praks; ker največje tveganje za invalidne otroke predstavljajo zavajajoča prepričanja glede njihovega stanja, vključno s prepričanjem, da bo prisotnost takega otroka povzročila še več invalidnih otrok;

F.  ker klani in razširjene družine preveč pritiskajo na matere, kadar skušajo razumeti vzroke za invalidnost, in jih za to tudi krivijo; ker so bile matere v nekaterih primerih izgnane iz gospodinjstva svojega moža, zato ker so rodile invalidnega otroka;

G.  ker zdravniki in zdravstveni delavci ne razumejo ali ne razložijo narave in vzroka otrokove krhkosti in ker zdravstveni sistem ni dovolj opremljen za diagnosticiranje in zdravljenje številnih vrst invalidnosti, ki bi jih bilo mogoče zmanjšati ali celo odpraviti; ker odrekanje osnovnih pravic invalidnim otrokom, kot so zdravstvena nega, izobraževanje, podpora in rehabilitacija, resno ovira njihovo zmožnost za poln razvoj lastnega potenciala;

H.  ker je Uganda ena od 162 držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov; ker je država 25. septembra 2008 brez pridržkov ratificirala to konvencijo in njen izbirni protokol; ker se je zavezala, da bo invalidom priznavala enake pravice kot vsem drugim državljanom;

I.  ker je Odbor OZN za pravice invalidov pregledal, kako Uganda izvaja Konvencijo o pravicah invalidov, in pripravil zaključne pripombe in priporočila, po katerih „z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zakonodaja in politike ne zagotavljajo varstva pravic invalidnih otrok,“ in „je prav tako zaskrbljen zaradi pomanjkanja informacij o položaju gluhih in gluho-slepih otrok ter o ukrepih za zagotovitev njihove zaščite in vključitve v družbo“;

J.  ker je ugandska vlada sprejela številne splošne zakone in politike, ki vsebujejo določbe o invalidnosti; ker ima ta država zakonodajo, ki obravnava invalidnost; ker se opredelitev invalidnosti med posameznimi zakoni razlikuje;

K.  ker sta med največjimi ovirami za vključitev invalidov v ugandsko družbo njihova nevidnost in negativen odnos do njih; ker je dejstvo, da so v družini invalidni otroci, razlog za družbeno izključenost te družine, zlasti matere, saj se na invalidne otroke gleda kot na kot vir sramote in nemoči družine;

L.  ker je v delih podeželja Ugande le malo državnih podpornih struktur za starše invalidnih otrok in ker je zaradi tega družinam, zlasti materam samohranilkam, pogosto težko ustrezno skrbeti za svoje invalidne otroke;

M.  ker ni uradnih podatkov o pojavu ubojev iz usmiljenja, saj ga ne preiskujeta niti policija niti pravosodni sistem v Ugandi; ker je zaradi pomanjkanja podatkov boj proti tej praksi težaven;

N.  ker je delo skupin civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic bistveno za zagotovitev pravic marginaliziranih in ranljivih skupin; ker se nevladne organizacije v Ugandi soočajo s številnimi težavami in ovirami pri zagotavljanju storitev za invalidne otroke in njihove starše; ker mnoga zmotna prepričanja v zvezi z invalidnimi otroki pomenijo izziv za razvojna prizadevanja in delo opazovalcev na področju človekovih pravic v Ugandi;

O.  ker imajo združenja invalidov posebno vlogo pri zastopanju in sporočanju posebnih interesov invalidov v odnosu do politikov in splošne javnosti; ker je na voljo premalo informacij, da bi splošno javnost ozavestili o kulturnih praksah, ki stigmatizirajo in ovirajo razvoj invalidov ter njihovo uživanje enakih pravic kot za vse druge osebe v družbi;

1.  odločno obsoja neupravičene in nehumane usmrtitve invalidnih otrok in novorojenčkov; je skrajno zaskrbljen zaradi ubojev iz usmiljenja invalidnih otrok v Ugandi in vseh državah, kjer so podobne razmere; poziva, naj se končajo tovrstna nasilna dejanja, mučenje in krutost do otrok;

2.  poziva ugandske oblasti in vse države, kjer se dogajajo uboji iz usmiljenja in ritualni uboji otrok, naj se zavežejo boju proti škodljivemu vraževerju, ki podžiga napade na otroke;

3.  opozarja, da je za zaščito državljanov, zlasti ranljivih skupin, odgovorna predvsem država; želi spomniti ugandsko vlado na njeno dolžnost, da spoštuje ustavo, zlasti člene 21, 32 in 35(1), v katerih je zapisano, da imajo invalidne osebe pravico do spoštovanja in človekovega dostojanstva ter da država in družba sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovita uresničevanje njihovega polnega duševnega in fizičnega potenciala;

4.  opozarja na posebno dolžnost ugandskega parlamenta do invalidov, ki je zapisana v členu 35(2) ustave, na podlagi katerega mora parlament sprejeti zakone za varstvo invalidnih oseb; poziva ugandsko vlado, naj podpre vse sprejete ukrepe za izboljšanje državljanskih in človekovih pravic invalidov;

5.  poziva k podpori družinam z invalidi, da bodo svoje otroke lahko vzgajale doma; poziva ugandsko vlado, naj po vsej državi razvije kakovostne podporne storitve za družine invalidnih otrok, vključno z zadostno finančno podporo in nadomestili za družine, da bodo lahko dobro skrbele za svoje invalidne otroke;

6.  poziva oblasti, naj zagotovijo družbeno ozaveščenost in informacije o položaju invalidov ter usposabljanje, da bi zagotovili podporo, informacije in nasvete za starše in skrbnike invalidnih otrok in tako olajšali udeležbo teh otrok v skupnosti;

7.  poziva ugandsko vlado, naj zagotovi, da bodo zdravniki, ki so v neposrednem stiku z invalidi in njihovimi zdravstvenimi težavami, ustrezno usposobljeni in ozaveščeni o potrebah teh pacientov;

8.  pozdravlja sprejetje zakona o enakih možnostih iz leta 2007, ki naj bi spodbujal enake možnosti za marginalizirane skupine, vključno z invalidi;

9.  pozdravlja ustanovitev ugandske komisije za človekove pravice (UHRC) v skladu z ustavo Republike Ugande iz leta 1995; opozarja na njeno vlogo, med drugim pri ozaveščanju družbe o določbah te ustave kot temeljnega zakonodajnega akta prebivalcev Ugande in pri spremljanju, ali vlada izpolnjuje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic;

10.  poziva UHRC, naj razvije konkreten nacionalni načrt za opravljanje svoje nadzorne naloge ter za spodbujanje bolj strukturiranega in institucionaliziranega sodelovanja z vsemi organizacijami invalidov v državi;

11.  odločno poziva oblasti, naj zagotovijo registracijo vseh otrok ob rojstvu, vključno z invalidi;

12.  poziva ugandske oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja za ozaveščanje o pravicah in dostojanstvu invalidnih otrok v Ugandi; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo izobraževanja v boju proti stigmatizaciji; odločno poudarja ključno vlogo, ki jo imajo združenja invalidov pri ozaveščanju o vključevanju invalidov in izzivih, s katerimi se srečujejo;

13.  poudarja, da bi mediji morali imeti dejavnejšo vlogo pri odpravljanju stereotipov in spodbujanju vključevanja; poziva mednarodne, nacionalne in lokalne nosilce odločanja, naj zagotavljajo in spodbujajo večjo ozaveščenost v medijih, z izobraževalnimi politikami in javnimi kampanjami;

14.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno večjega števila fizičnih napadov na zagovornike človekovih pravic in skupine civilne družbe, kot je forum za spodbujanje človekovih pravic in ozaveščanje o njih; poziva ugandske oblasti, naj zagovornikom človekovih pravic zagotovijo varnost, sodno preganjajo napade nanje in jim omogočijo opravljanje dela brez nevarnosti in ovir;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prizadevanja vlade, nevladnih organizacij in civilne družbe v Ugandi pri oblikovanju in izvajanju politik, ki bodo obravnavale potrebe in pravice invalidov na podlagi nediskriminacije in socialne vključenosti ter enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva in drugih socialnih storitev;

16.  poziva k izmenjavi dobrih praks tako med državami v razvoju kot tudi med razvitimi državami; poziva Komisijo, naj skupaj z drugimi mednarodnimi donatorji oblikuje platformo za izmenjavo dobrih praks o vključevanju invalidnih otrok; poziva Komisijo, naj v celoti izpolni svoje zaveze, ki izhajajo iz člena 32 Konvencije OZN o pravicah invalidov;

17.  poziva EU, naj izkoristi politične vzvode iz programov razvojne pomoči, zlasti programov proračunske podpore, za krepitev varstva in spodbujanja človekovih pravic v Ugandi; poziva Komisijo, naj preuči, ali je mogoče zagotoviti večjo podporo, bodisi prek financiranja ali usklajevanja z lokalnimi institucijami, da bi izboljšali zdravstveno pomoč invalidnim otrokom in tako okrepili nujno potrebno podporo njihovim družinam;

18.  poudarja, da bi bilo treba spodbujati politike vključevanja v vseh ustreznih forumih znotraj OZN in na mednarodni ravni, saj vprašanje invalidnosti v številnih mednarodnih razpravah na visoki ravni še ni dovolj vidno in ga je treba uvrstiti visoko na politični dnevni red;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku Republike Ugande, predsedniku ugandskega parlamenta ter Afriški uniji in njenim institucijam.

(1) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 336.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori: odpoved ***
PDF 234kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o osnutku sklepa Sveta o odpovedi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (14423/2017 – C8-0447/2017 – 2017/0241(NLE))
P8_TA(2018)0082A8-0058/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14423/2017),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0447/2017),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 15. marca 2018(2) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A8-0058/2018),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom.

(1) UL L 290, 20.10.2006, str. 7.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0083.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Komori: odpoved (resolucija)
PDF 257kWORD 52k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o osnutku sklepa Sveta o odpovedi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju (14423/2017 – C8-0447/2017 – 2017/0241(NLE)2017/2266(INI))
P8_TA(2018)0083A8-0055/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14423/2017),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori o partnerstvu v ribiškem sektorju(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 43 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0447/2017),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 15. marca 2018(2) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999(3) ter zlasti člena 8(8) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A8-0055/2018),

A.  ker Sporazum med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori (v nadaljevanju: Komori) o partnerstvu v ribiškem sektorju določa, da lahko vsaka od pogodbenic sporazum odpove v primeru resnih okoliščin, kot je nespoštovanje obvez, ki sta jih pogodbenici prevzeli v zvezi s preprečevanjem nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova;

B.  ker nezakoniti ribolov pomeni veliko grožnjo za svetovne morske vire, saj izčrpava ribje staleže, uničuje morske habitate, postavlja poštene ribiče v neupravičeno slabši položaj in uničuje življenjske vire obalnih skupnosti, zlasti v državah v razvoju;

C.  ker bi morala EU storiti vse, kar je mogoče, da bi sporazumi o trajnostnem ribištvu s tretjimi državami zagotavljali vzajemne koristi EU in zadevnim tretjim državam, vključno z lokalnim prebivalstvom in ribiškimi sektorji;

D.  ker je bil skupni cilj protokola o sklenitvi sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Zvezo Komori okrepiti ribiško sodelovanje med Evropsko unijo in Komori v interesu obeh pogodbenic z ustanovitvijo partnerskega okvira za razvoj trajnostne ribiške politike, ob hkratnem izkoriščanju ribolovnih virov na trajnosten način v komorski izključni ekonomski coni, ter zagotoviti ustrezen delež razpoložljivih ribolovnih presežkov, ki je skladen z interesi flote EU;

E.  ker prvi ribiški sporazum med EGS in Komori sega v leto 1988 in ker je od takrat flota držav članic EGS/EU dobila ribolovne možnosti na podlagi vrste protokolov o izvajanju;

F.  ker glede na poročilo konference OZN za trgovino in razvoj z naslovom „Ribiški izvoz in gospodarski razvoj najmanj razvitih držav“ ostaja sektorsko sodelovanje na osnovni ravni in ima zelo majhen vpliv na ribiški sektor, pogoje za iztovarjanje, zmogljivosti spremljanja in nadzora, znanstveni razvoj ali tehnično usposabljanje ribičev in opazovalcev; ker je cena, ki jo EU plačuje Komorom za tono rib (tuna), približno 15 % ocenjene veleprodajne cene za tono;

G.  ker so bili Komori 1. oktobra 2015 obveščeni o možnosti, da bodo opredeljeni kot nesodelujoča tretja država, ki ne izvaja ustreznega nadzora nad plovili, registriranimi pod komorsko zastavo; ker so bili maja 2017 opredeljeni kot nesodelujoča država, julija 2017 pa jih je EU dala na seznam nesodelujočih držav in jim izdala „rdeči karton“, država pa še vedno ni sprejela korektivnih ukrepov za odpravo ugotovljenih težav in za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

H.  ker je prejšnji protokol k sporazumu o ribolovu s Komori prenehal veljati 30. decembra 2016 in ni bil podaljšan, ker se Komori niso zavezali k boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu; ker so bila protokolu dodeljena finančna sredstva v višini 600 000 EUR letno, od katerih je bilo 300 000 EUR namenjenih podpori ribiške politike Komorov, da bi se spodbujala trajnost in dobro upravljanje ribolovnih virov v komorskih vodah;

I.  ker je EU odločno zavezana k boju proti nezakonitemu ribolovu in kateri koli obliki poslovanja, ki izhaja iz njega, ta zaveza pa je tudi določena v uredbi o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu;

J.  ker si EU in njene države članice prizadevajo za sodelovanje s Komori v mnogih sektorjih; ker se lahko odločitev EU, da odpove sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, spremeni (če se sprejmejo potrebni korektivni ukrepi) in ker odpoved tega sporazuma ne izključuje prihodnjih pogajanj o novem sporazumu ali o kakršni koli drugi obliki partnerstva v ribiškem sektorju;

K.  ker boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu ni odvisen le od opredelitve nesodelujočih tretjih držav, ampak, nasprotno, zahteva, da se poiščejo rešitve za ugotovljene težave; ker Komori, če ne bodo dobili zunanje pomoči, ne bodo mogli izboljšati svoje politike za upravljanje morskih ribolovnih virov, zlasti kar zadeva pogoje za iztovarjanje, zmogljivosti spremljanja in nadzora, znanstveni razvoj ter tehnično usposabljanje ribičev in opazovalcev;

L.  ker imajo agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja prvič vključen cilj, povezan z ohranjanjem in trajnostnim izkoriščanjem morij in morskih virov (cilj 14);

1.  obžaluje, da Komori, kljub opozorilom EU, niso sprejeli korektivnih ukrepov za odpravo ugotovljenih težav in za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu;

2.  ponovno poudarja, kako pomemben je učinkovit nadzor države zastave, saj je pomanjkanje nadzora poglavitni razlog za nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov; meni, da bi morali Komori izpolnjevati svoje obveznosti glede kontrole in nadzora plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu z mednarodnim pravom; je trdno prepričan, da pomanjkanje nadzora in dovoljenj za ribolov tem plovilom omogoča, da nekaznovano izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov;

3.  meni, da bi morali Komori še nadalje sodelovati z EU in izkoristiti to priložnost za uvedbo potrebnih ukrepov ter povečati sposobnost za preprečevanje nezakonitega ribolova;

4.  obžaluje dejstvo, da v skoraj 30 letih ribiških sporazumov med EU in Komori (ki so vključevali komponento, usmerjeno v sodelovanje in podporo razvoju ribiškega sektorja na Komorih) ni bilo mogoče doseči oprijemljivejših rezultatov pri razvoju tega sektorja, tudi na področjih, kot so zmogljivosti za spremljanje in nadzor, znanstveni razvoj in tehnično usposabljanje ribičev in opazovalcev;

5.  meni, da je treba razpoložljive instrumente razvojnega sodelovanja, zlasti Evropski razvojni sklad (ERS), učinkoviteje uskladiti s splošno podporo za razvoj zmogljivosti v ribiškem sektorju;

6.  opozarja, da imajo Komori v skladu s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki so ga podpisali z EU, in drugimi mednarodnimi instrumenti, pa tudi v okviru uresničevanja Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja dolžnost spoštovati načeli dobrega upravljanja v ribištvu in odgovornega ribolova, vzdrževati ribje staleže in ohranjati morske ekosisteme v svoji izključni ekonomski coni;

7.  poudarja, da se je treba na svetovni ravni boriti proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu in oblikovati spodbude za države, da bodo resno prevzele odgovornost in izvedle potrebne reforme ribiškega sektorja;

8.  meni, da boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu ne sme temeljiti izključno na opredelitvi nesodelujočih tretjih držav in da je treba za pravi boj proti vsem oblikam nezakonitega ribolova najti način, kako pomagati državam, zlasti majhnim otoškim državam v razvoju, od katerih so ena Komori, da spremenijo svoje pomorske politike upravljanja;

9.  se strinja s Komisijo in Svetom, da je treba izvajati ukrepe iz člena 38(8) uredbe o ribolovu IUU za razveljavitev vseh veljavnih dvostranskih sporazumov o ribištvu s Komori, ki določa prenehanje veljavnosti sporazuma, če niso izpolnjene obveznosti glede boja proti ribolovu IUU;

10.  ugotavlja, da so v členu 38 uredbe o ribolovu IUU navedene tudi druge posledice, med drugim prepoved zakupa, zamenjave zastave ribiškega plovila in sklepanje zasebnih sporazumov;

11.  kljub temu vztraja, da taka odpoved ne sme pomeniti konca sodelovanja med EU in Komori v ribiškem sektorju; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi se ta odnos čim prej ponovno vzpostavil, ob predpostavki, da so ribiške skupnosti in mali priobalni obrtni ribolov osrednjega pomena za razvoj Komorov in da bi bilo treba zato spodbujati naložbe in tehnično pomoč na naslednjih področjih:

   ribiška uprava in sistem upravljanja, zakonodaja, institucionalni mehanizmi, krepitev zmogljivosti za človeške vire (ribiči, znanstveniki, inšpektorji in drugi), večje gospodarsko in kulturno vrednotenje tradicionalnega komorskega orodja in rib;
   zmogljivosti za spremljanje in znanstvene zmogljivosti, zmogljivosti za zaščito obale, inšpekcije, nadzor in kontrolo kakovosti;
   izgradnja objektov za hlajenje, distribucijo in predelavo rib;
   izgradnja in nadgradnja infrastrukture za iztovarjanje in varnostne infrastrukture v lukah in pristaniščih;
   obnova komorskega ladjevja za mali priobalni ribolov, da bi se izboljšala njegova varnost, sposobnost, da ostane na morju, in ribolovne zmogljivosti;

12.  poziva, naj se vključi klavzula o ustavitvi postopka in preklicu rdečega kartona, če bi Komori odpravili svoje pomanjkljivosti, saj bi to floti EU omogočilo vrnitev;

13.  poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da se znova vzpostavi prvotno stanje in izboljša učinkovitosti ukrepov za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, ko se sprejmejo pogoji novega protokola pa bi se na ribolovno območje vrnila tudi flota EU;

14.  poziva Komisijo in Svet, naj v okviru svojih pristojnosti nemudoma in izčrpno obvestita Parlament o morebitnih spremembah na tem področju;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Zvezi Komori.

(1) UL L 290, 20.10.2006, str. 7.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0082.
(3) UL L 286, 29.10.2008, str. 1.


Europass: okvir za znanja in spretnosti ter kvalifikacije ***I
PDF 323kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES (COM(2016)0625 – C8-0404/2016 – 2016/0304(COD))
P8_TA(2018)0084A8-0244/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0625),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0404/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0244/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. marca 2018 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES

P8_TC1-COD(2016)0304


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/646.)

(1) UL C 173, 31.5.2017, str. 45.


Program Ustvarjalna Evropa (2014–2020) ***I
PDF 320kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (COM(2017)0385 – C8-0236/2017 – 2017/0163(COD))
P8_TA(2018)0085A8-0369/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0385),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in prve alinee člena 167(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0236/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 31. januarja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0369/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. marca 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1295/2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020)

P8_TC1-COD(2017)0163


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/596.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Lokacija sedeža Evropske agencije za zdravila ***I
PDF 348kWORD 52k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 15. marca 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila (COM(2017)0735 – C8-0421/2017 – 2017/0328(COD))(1)
P8_TA(2018)0086A8-0063/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Ob upoštevanju člena 50(3) Pogodbe o Evropski uniji, bi morala Evropska agencija za zdravila zasesti novi sedež na datum, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, ali 30. marca 2019, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.
(2)  Ob upoštevanju člena 50(3) Pogodbe o Evropski uniji, bi morala Evropska agencija za zdravila (v nadaljnjem besedilu: agencija) zasesti novi sedež 30. marca 2019.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Za zagotovitev pravilnega delovanja Evropske agencije za zdravila na novi lokaciji, bi bilo treba sporazum o sedežu skleniti pred preselitvijo Evropske agencije za zdravila na novi sedež.
(3)  Za zagotovitev pravilnega delovanja agencije na novi lokaciji, bi bilo treba sporazum o sedežu skleniti čim prej. Sporazum o sedežu bi moral obsegati najprimernejše pogoje za uspešno preselitev agencije in njenega osebja v Amsterdam.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Da bi lahko zagotovili neprekinjeno polno poslovanje agencije, bi morali biti začasni prostori v Amsterdamu na razpolago 1. januarja 2019, stalni sedež agencije pa končan do 15. novembra 2019.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Pozdraviti je treba dejstvo, da je nova lokacija v skladu s prednostno izbiro sedanjih uslužbencev in da si nizozemske oblasti prizadevajo zagotoviti, da dvojna preselitev ne bo ogrozila operativne učinkovitosti, neprekinjenosti poslovanja in nemotenega delovanja agencije. Agencija bo morala zaradi dvojne preselitve v Amsterdamu začasno – v času namestitve na začasni lokaciji – odvzeti prednost nekaterim dejavnostim, kot je delo na področju pediatričnih zdravil in vprašanj javnega zdravja, tudi v povezavi z protimikrobno odpornostjo in pandemijami gripe. Zamude, ki jih je nizozemska vlada že napovedala in zaradi katerih bo stalna stavba, katere izgradnja se še ni začela, na voljo pozneje, povzročajo zaskrbljenost zaradi morebitnih nadaljnjih zamud. Namestitev v začasni stavbi bi morala biti omejena na 10 mesecev in pol, da bo lahko agencija 16. novembra 2019 spet polno delovala in se strokovno znanje ne bo več izgubljalo.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
V Uredbo (ES) št. 726/2004 se vstavi naslednji člen 71a:
V Uredbo (ES) št. 726/2004 se vstavita naslednja člen 71a in člen 71b:
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Uredba (ES) št. 726/2004
Člen 71a
Člen 71a
Člen 71a
Agencija ima sedež v Amsterdamu na Nizozemskem.
Agencija ima sedež v Amsterdamu na Nizozemskem.
Komisija in pristojni nizozemski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bo agencija na začasno lokacijo preselila najpozneje 1. januarja 2019, na stalno lokacijo pa najpozneje 16. novembra 2019.
Komisija in pristojni nizozemski organi Evropskemu parlamentu in Svetu tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa vsake tri mesece, dokler se agencija ne preseli na stalni sedež, predložijo pisno poročilo o napredku prilagajanja začasnih prostorov in izgradnje stalne stavbe.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Uredba (ES) št. 726/2004
Člen 71 b (novo)
Člen 71b
Sporazum o preselitvi, ki agenciji omogoča, da prevzame dolžnosti v prostorih, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet, se sklene v treh mesecih od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2
Ta uredba se uporablja od datuma, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, ali od 30. marca 2019, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.
Ta uredba se uporablja od 30. marca 2019.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Izjava (novo)
„PRILOGA K UREDBI 2018/...
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Evropski parlament obžaluje, da njegova vloga sozakonodajalca ni bila ustrezno upoštevana, saj ni bil vključen v postopek izbire novega sedeža Evropske agencije za zdravila.
Opozoriti želi na pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec, in vztraja, da se mora pri lokaciji organov in agencij v celoti spoštovati redni zakonodajni postopek.
Kot edina neposredno izvoljena institucija Unije in predstavnik državljanov Unije je prvi porok za spoštovanje demokratičnega načela v Uniji.
Evropski parlament obsoja postopek, ki je bil uporabljen za izbor nove lokacije sedeža, v katerem so mu bile de facto odvzete pristojnosti, saj dejansko vanj ni bil vključen, zdaj pa se od njega pričakuje, da bo v rednem zakonodajnem postopku preprosto potrdil izbiro nove lokacije sedeža.
Opozarja, da skupni pristop, priložen skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, podpisani leta 2012, ni pravno zavezujoč, kot je zapisano v sami izjavi, in da je bil sprejet brez poseganja v zakonodajne pristojnosti institucij.
Zato vztraja, da je treba postopek za izbor nove lokacije agencij spremeniti in da se v prihodnje ne sme več uporabljati v tej obliki.
In končno želi Evropski parlament tudi opozoriti, da so se vse tri institucije v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1 zavezale, da bodo lojalno in pregledno sodelovale, opozarja pa tudi na enakost obeh sozakonodajalcev, kot je zapisano v Pogodbah.“
__________________
1 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0063/2018).


Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *
PDF 530kWORD 106k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683 – C8-0471/2016 – 2016/0336(CNS))
P8_TA(2018)0087A8-0051/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0683),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0471/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, irske poslanske zbornice, irskega senata, luksemburške poslanske zbornice, malteške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0051/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu.
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in ustvarjajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti. Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije.
(2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto. Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga.
(3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. S tem, ko bi CCCTB uveljavili v vseh državah članicah, bi zagotovili, da se davki plačajo tam, kjer nastane dobiček, in kjer imajo družbe stalno poslovno enoto. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Uvedba CCCTB bi izboljšala gospodarsko rast in prinesla nova delovna mesta v Uniji, saj bi zmanjšala škodljivo davčno konkurenco med družbami.
__________________
__________________
7Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).
7Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga. V prvi fazi bi se bilo treba dogovoriti o pravilu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije.
(4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno. Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o CCCTB obvezna le za skupine družb znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Da bi pravila o CCCTB še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti poleg tega kot neobvezna možnost na voljo tudi skupinam pod pragom na podlagi velikosti.
(5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi sprva obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji, bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Ob enakih pogojih bi ob prehodu na skupno konsolidirano davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb lahko pričakovali izgubo ali povečanje davčnih prihodkov za države članice. Za izravnavo izgub bi bilo treba ustanoviti začasni mehanizem za nadomestila, ki bi se financiral s proračunskimi presežki držav članic, katerih davčni prihodki bi se zaradi nove ureditve povečali. Nadomestila bi se morala vsako leto prilagoditi, da bi se upoštevale nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Po sedmih letih bi morala Komisija predlagati odpravo ali spremembo sistema za nadomestila ter zanje določiti zgornje meje.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Da bi preprečili obstoječo porazdelitev davčnega bremena med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi podjetji, kot je omenjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, je namen skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb preprečiti, da bi mala in srednja podjetja bila v podrejenem konkurenčnem položaju, in tako ustvariti enake konkurenčne pogoje zanje. Glavni davčni organ lahko malim in srednjim podjetjem zagotovi potrebna orodja, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje upravnih in organizacijskih zahtev, zajetih v možnost vključitve v sistem CCCTB.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Upravičenost za konsolidirano davčno skupino bi bilo treba določiti v skladu z dvodelnim preskusom na podlagi (i) nadzora (več kot 50 % glasovalnih pravic) in (ii) lastništva (več kot 75 % lastniškega kapitala) ali pravic do dobička (več kot 75 % pravic do udeležbe pri dobičku). Tak preskus bi zagotovil visoko raven gospodarske povezanosti med člani skupine. Za zagotovitev celovitosti sistema bi praga glede nadzora in lastništva ali pravic do dobička morala biti izpolnjena celo davčno leto, v nasprotnem primeru bi morala družba, ki ju ne izpolnjuje, takoj izstopiti iz skupine. Za preprečitev zlorabe davčnih rezultatov prek družb, ki se kratkoročno vključijo v skupino ali izstopijo iz nje, bi morala biti tudi določena minimalna zahteva devetih zaporednih mesecev za članstvo v skupini.
(6)  Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodeljevanja, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Digitalno blago je zelo mobilno in neoprijemljivo. Študije so pokazale, da je sektor digitalnih tehnologij močno vpleten v prakse agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne zahtevajo fizične infrastrukture za opravljanje poslov s strankami in ustvarjanje dobička. To največjim digitalnim družbam omogoča, da ne plačajo skoraj nič davka od svojih prihodkov. Ker države članice ne morejo obdavčiti digitalnih multinacionalnih podjetij, se iz njihovih davčnih blagajn izgubi več milijard evrov davčnih prihodkov. To resnično socialno krivico je treba nujno odpraviti, zato je treba obstoječo zakonodajo o obdavčitvi prihodkov pravnih oseb razširiti, da bo vključevala novo povezavo z digitalno stalno poslovno enoto na podlagi bistvene digitalne prisotnosti. Vzpostaviti je treba enake konkurenčne pogoje za podobne poslovne modele, da bi obravnavali davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija, ne da bi s tem ovirali potencial digitalnega sektorja. Pri tem je treba upoštevati zlasti delo na ravni OECD v zvezi z oblikovanjem mednarodno usklajenih pravil.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati tri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva in prodajo po namembnem kraju. Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati vsa opredmetena osnovna sredstva, ne pa tudi neopredmetenih in finančnih sredstev, in sicer zaradi njihove mobilne narave in posledičnega tveganja izogibanja pravilom te direktive. Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.
(10)  Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati štiri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva, prodajo po namembnem kraju ter zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev (v nadaljevanju faktor podatkov). Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati le opredmetena osnovna sredstva. Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Porazdelitvena formula konsolidirane davčne osnove mora popolnoma odslikavati gospodarsko dejavnost, ki poteka v vsaki državi članici, tako da v celoti upošteva morebitne pomembne gospodarske razlike med njimi. Kadar formula povzroči neravnovesje v porazdelitvi, ki ne odraža gospodarske dejavnosti, se to lahko popravi z mehanizmom za reševanje sporov. Glede na to bi morala Komisija razmisliti o ustanovitvi mehanizma za reševanje sporov, da bi zagotovili ustrezne postopke za reševanje sporov, kadar bi šlo za različne države članice.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Nekateri sektorji, kot so finančne in zavarovalniške storitve, nafta in plin, pomorske storitve in zračni promet, zaradi svojih posebnosti zahtevajo prilagojeno porazdelitveno formulo za konsolidirano davčno osnovo.
črtano
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato bi bilo treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja.
(14)  Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato je treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja. Državam članicam ne bi smela biti onemogočena uvedba dodatnih ukrepov proti izogibanju davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države, ki imajo nizke davke.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; ter (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(16)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini; in (iv) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, upoštevati pa bi morala tudi vsakoletno resolucijo Evropskega parlamenta. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta12.
(17)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje in podatkov, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, dodelitvi zbranih podatkov in uporabljenih podatkov, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija bi morala v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripraviti te enotne obrazce za davčno napoved. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta12.
__________________
__________________
12 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
12 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.
(18)  Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –
(20)  Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednja velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Da se doseže popolna in dosledna konsolidacija in da se preprečijo nove priložnosti za arbitražo zaradi računovodskih nedoslednosti med državami članicami, je treba sprejeti jasna, dosledna in objektivna merila za izračun konsolidirane davčne osnove. V ta namen bi morala Komisija predlagati tudi potrebne prilagoditve za ustrezne določbe te direktive o opredelitvi in izračunu konsolidirane davčne osnove.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 b (novo)
(20b)  Komisija bi morala upoštevati dodatne študije, ki vsebujejo analizo morebitnega učinka CCCTB na prihodke od davka od dohodka pravnih oseb v posameznih državah članicah, in morebitni slabši konkurenčni položaj Unije v odnosu do tretjih držav.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem za konsolidacijo davčnih osnov, kot je navedeno v Direktivi Sveta 2016/xx/EU14, kar zadeva družbe, ki so članice skupine, in določa pravila, kako se skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb dodeli državam članicam in kako jo upravljajo nacionalni davčni organi.
1.  Ta direktiva vzpostavlja skupno osnovo za obdavčitev nekaterih družb v Uniji in določa pravila o izračunu te osnove, vključno s pravili glede ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ter ukrepov, povezanih z mednarodno razsežnostjo predlaganega davčnega sistema.
_______________
14 [polni naslov Direktive (UL L [ ], [ ], str. [ ])].
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi in digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR;
(c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR. Ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič;
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3
3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive za obdobje petih davčnih let, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Navedeno obdobje se samodejno podaljša za zaporedna obdobja petih davčnih let, razen če se predloži obvestilo o prenehanju obstoja iz drugega pododstavka člena 47. Pogoji iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1 morajo biti izpolnjeni ob vsakem podaljšanju.
3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a), (b) in (d) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4
4.  Pravila te direktive se ne uporabljajo za ladijsko družbo, za katero velja poseben davčni režim. Ladijska družba, za katero velja poseben davčni režim, se upošteva za določitev družb, ki so članice iste skupine, kot je navedeno v členih 5 in 6.
črtano
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 23
(23)  „konsolidirana davčna osnova“ pomeni rezultat seštevanja davčnih osnov vseh članov skupine, kot se izračuna v skladu Direktivo 2016/xx/EU;
(23)  „konsolidirana davčna osnova“ pomeni konsolidirani neto obdavčljivi prihodek članov skupine, izračunan na računovodski podlagi, ki se v skladu z Direktivo 2016/xx/EU uporablja dosledno za vse člane skupine;
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 28 a (novo)
(28a)  „faktor podatkov“ pomeni zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev v eni ali več državah članicah v komercialne namene.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
3.  Če je sedež dejanskega upravljanja člana skupine, ki se ukvarja s pomorskimi storitvami ali prevozom po celinskih plovnih poteh, na krovu ladje ali čolna, se za člana skupine šteje, da je rezident za davčne namene v državi članici matičnega pristanišča ladje ali čolna ali, če matično pristanišče ne obstaja, v državi članici davčnega rezidentstva upravljavca ladje ali čolna.
črtano
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4
4.  Davčni zavezanec rezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz katerega koli vira v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene, ali zunaj nje.
4.  Davčni zavezanec rezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek, ki ga ustvari s katero koli dejavnostjo v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene, ali zunaj nje.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 5
5.  Davčni zavezanec nerezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz katere koli dejavnosti, ki se izvaja prek stalne poslovne enote v državi članici.
5.  Davčni zavezanec nerezident je zavezan plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za ves dohodek iz dejavnosti, ki se izvaja prek stalne poslovne enote, vključno s stalno digitalno poslovno enoto, v državi članici. Digitalna stalna poslovna enota davčnega zavezanca se določi v skladu s pogoji in merili iz člena 5 Direktive Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb1a.
_______________
1aDirektiva Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (UL L ..., ..., str. ...).
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter
(a)  pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Stalne poslovne enote vključujejo digitalne stalne poslovne enote v skladu s pogoji in merili iz člena 5 Direktive Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb1a.
_______________
1aDirektiva Sveta ... o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (UL L ..., ..., str. ...).
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
1.  Davčne osnove vseh članov skupine se seštejejo v konsolidirano davčno osnovo.
1.  Davčna osnova konsolidirane skupine se določi, kakor da bi šlo za en sam subjekt. V ta namen se skupna davčna osnova skupine ponovno izračuna, da se izključijo vsi dobički ali izgube, vključno s tistimi, ki izhajajo iz katere koli transakcije med dvema ali več podjetji znotraj skupine, ne glede na njeno naravo.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Če je konsolidirana davčna osnova negativna, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno konsolidirano davčno osnovo. Če je konsolidirana davčna osnova pozitivna, se porazdeli v skladu s poglavjem VIII.
2.  Če je konsolidirana davčna osnova negativna, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno konsolidirano davčno osnovo za obdobje največ petih let. Če je konsolidirana davčna osnova pozitivna, se porazdeli v skladu s poglavjem VIII.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
2.  Skupine uporabljajo usklajeno in ustrezno dokumentirano metodo evidentiranja transakcij znotraj skupine. Skupine lahko spremenijo metodo le iz tehtnih komercialnih razlogov in le na začetku davčnega leta.
2.  Skupine uporabljajo usklajeno in ustrezno dokumentirano metodo evidentiranja transakcij znotraj skupine. Skupine lahko spremenijo metodo le iz tehtnih komercialnih razlogov in le na začetku davčnega leta. Zaradi konsolidacije, izvedene na podlagi člena 7(1), se vse tovrstne transakcije izključijo iz davčne osnove.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3
3.  Metoda evidentiranja transakcij znotraj skupine omogoča, da se vsi prenosi in vsa prodaja znotraj skupine določijo po najnižjih stroških za sredstva, ki se ne amortizirajo, ali davčni vrednosti sredstev, ki se amortizirajo.
črtano
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 4
4.  Prenosi znotraj skupine ne spremenijo statusa lastno ustvarjenih neopredmetenih sredstev.
črtano
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Če zaradi reorganizacije podjetja ena ali več skupin ali dva ali več članov skupine postanejo del druge skupine, se kakršne koli nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin pripišejo vsakemu članu skupine v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride de reorganizacije podjetja. Nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin se prenesejo naprej v prihodnja leta.
Če zaradi reorganizacije podjetja ena ali več skupin ali dva ali več članov skupine postanejo del druge skupine, se kakršne koli nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin pripišejo vsakemu članu skupine v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride de reorganizacije podjetja. Nepokrite izgube prejšnje skupine ali skupin se prenesejo naprej za obdobje največ petih let.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 2
2.  Če se dva ali več glavnih davčnih zavezancev združijo v smislu točk (i) in (ii) člena 2(a) Direktive Sveta 2009/133/ES15, se kakršne koli nepokrite izgube skupine pripišejo njenim članom v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride do združitve. Nepokrite izgube se prenesejo naprej v prihodnja leta.
2.  Če se dva ali več glavnih davčnih zavezancev združijo v smislu točk (i) in (ii) člena 2(a) Direktive Sveta 2009/133/ES15, se kakršne koli nepokrite izgube skupine pripišejo njenim članom v skladu s poglavjem VIII, in sicer na podlagi faktorjev, kot znašajo ob koncu davčnega leta, v katerem pride do združitve. Nepokrite izgube se prenesejo naprej za obdobje največ petih let.
__________________
__________________
15Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).
15Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1
Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela in sredstev enako ponderirani:
Konsolidirana davčna osnova se vsako davčno leto razdeli med člane skupine na podlagi formule za porazdelitev. Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine A je formula naslednja, pri čemer so faktorji prodaje, dela, sredstev in podatkov enako ponderirani:
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – formula

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Kadar se eden ali več faktorjev zaradi narave dejavnosti davčnega zavezanca ne uporablja, se vsi drugi uporabljeni faktorji v formuli ponovno sorazmerno ponderirajo, da bi ohranili enako absolutno utež, dodeljeno vsakemu faktorju, ki se uporablja.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5
5.  Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine, se faktorjem prodaje, dela in sredstev pripiše enaka teža.
5.  Pri določitvi porazdeljenega deleža člana skupine, se faktorjem prodaje, dela, sredstev in podatkov pripiše enaka teža.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Polovico dejavnika podatkov sestavlja celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletne platforme in storitev, ki jih v posamezni državi članici zbere podjetje v skupini, kot števec in celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici zbere skupina, kot imenovalec, drugo polovico faktorja podatkov pa sestavlja celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici uporabi podjetje v skupini, kot števec in celotna količina osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev, ki jih v posamezni državi članici uporabi skupina, kot imenovalec.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Količina osebnih podatkov, zbranih v okviru faktorja podatkov, se izmeri ob koncu davčnega leta v posamezni državi članici.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 5 c (novo)
5c.  Zbiranje in uporaba osebnih podatkov za komercialne namene v okviru faktorja podatkov se opredelita v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 29
Člen 29
črtano
Zaščitna klavzula
Če glavni davčni zavezanec ali pristojni organ meni, da rezultat porazdelitve konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb članu skupine ne predstavlja pošteno obsega poslovne dejavnosti tega člana skupine, lahko glavni davčni zavezanec ali pristojni organ kot izjemo od pravila iz člena 28 zahteva uporabo nadomestne metode za izračun deleža davka vsakega posameznega člana skupine. Nadomestna metoda se lahko uporabi le, če se po posvetovanju med pristojnimi organi in, kadar je primerno, po razpravah v skladu s členoma 77 in 78 vsi ti organi strinjajo s to nadomestno metodo. Država članica, v kateri je glavni davčni organ, Komisijo obvesti o uporabljeni nadomestni metodi.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 38 – odstavek 1
1.  Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti, se prodaja blaga pripiše članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga.
1.  Prodaja blaga je vključena v faktor prodaje člana skupine v državi članici, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga osebi, ki ga prejme. Če tega kraja ni mogoče določiti ali če član skupine nima obdavčljive povezave, se prodaja blaga pripiše članu skupine v državi članici zadnjega določljivega kraja blaga.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 43
Člen 43
črtano
Pomorske storitve, promet po celinskih plovnih poteh in zračni promet
Prihodki, odhodki in druge odbitne postavke člana skupine, katerega glavna poslovna dejavnost je upravljanje ladij ali zrakoplovov v mednarodnem prometu ali upravljanje plovil v prometu po celinskih plovnih poteh, so izključeni iz konsolidirane davčne osnove in se ne razdelijo v skladu s pravili iz člena 28. Namesto tega se ti prihodki, odhodki in druge odbitne postavke pripišejo temu članu skupine za vsako transakcijo posebej, pri čemer za njih veljajo prilagoditve cen v skladu s členom 56 Direktive 2016/xx/EU.
Deleži v članu skupine in deleži člana skupine se upoštevajo za določitev obstoja skupine iz členov 5 in 6.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 46 – odstavek 2
2.  Obvestilo iz odstavka 1 zajema vse člane skupine, razen ladijskih družb iz člena 2(4).
2.  Obvestilo iz odstavka 1 zajema vse člane skupine.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 48 – odstavek 2
Komisija lahko sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Komisija sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 55 – odstavek 1
Komisija lahko sprejme akte, ki določajo pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Komisija sprejme akte, ki določajo pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripravi te enotne obrazce za davčno napoved. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 65 – odstavek 1
1.  Če se pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident za davčne namene ali ima stalno poslovno enoto, ne strinja s sklepom glavnega davčnega organa, sprejetim v skladu s členom 49 ali členom 56(2) ali (4) ali drugim pododstavkom člena 56(5), lahko ta sklep v treh mesecih izpodbija pred sodišči države članice glavnega davčnega organa.
1.  Če se pristojni organ države članice, v kateri je član skupine rezident za davčne namene ali ima stalno poslovno enoto, vključno z digitalno stalno poslovno enoto, ne strinja s sklepom glavnega davčnega organa, sprejetim v skladu s členom 49 ali členom 56(2) ali (4) ali drugim pododstavkom člena 56(5), lahko ta sklep v treh mesecih izpodbija pred sodišči države članice glavnega davčnega organa.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 65 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija preuči, ali bi vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov še povečala uspešnost in učinkovitost reševanja sporov med državami članicami. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, vključno z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 1
1.  Pritožbe zoper spremenjene davčne odmere ali davčne odmere v skladu s členom 54 obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravni organ je neodvisen od davčnih organov države članice glavnega davčnega organa. Če v tej državi članici ni takega upravnega organa, lahko glavni davčni zavezanec pritožbo vloži neposredno pri sodišču.
1.  Pritožbe zoper spremenjene davčne odmere ali davčne odmere v skladu s členom 54 obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice glavnega davčnega organa pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravni organ je neodvisen od davčnih organov države članice glavnega davčnega organa. Če v tej državi članici ni takega upravnega organa ali kadar tako želi glavni davčni zavezanec, lahko glavni davčni zavezanec pritožbo vloži neposredno pri sodišču.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 67 – odstavek 5
5.  Upravni organ iz odstavka 1 o pritožbi odloči v šestih mesecih. Če glavni davčni zavezanec v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila potrjena odločba glavnega davčnega organa.
5.  Upravni organ iz odstavka 1, ki mu je pritožba dodeljena, o njej odloči v šestih mesecih. Če glavni davčni zavezanec v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila potrjena odločba glavnega davčnega organa.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 69 – odstavek 2
2.  Če se uporablja odstavek 1, se preseženi stroški izposojanja in dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo na ravni skupine ter zajemajo rezultate vseh članov skupine. Znesek 3 000 000 EUR iz člena 13 Direktive 2016/xx/EU se poveča na 5 000 000 EUR.
2.  Če se uporablja odstavek 1, se preseženi stroški izposojanja in dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo na ravni skupine ter zajemajo rezultate vseh članov skupine. Znesek 1 000 000 EUR iz člena 13 Direktive 2016/xx/EU se poveča na 5 000 000 EUR.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 71
Člen 71
črtano
Olajšava za pokrivanje izgube in ponovna vključitev
1.  Člen 41 Direktive 2016/xx/EU o olajšavi za pokrivanje izgube in ponovni vključitvi se samodejno preneha uporabljati ob začetku veljavnosti te direktive.
2.  Prenesene izgube, ki še niso ponovno vključene ob začetku veljavnosti te direktive, še naprej nosi davčni zavezanec, na katerega so bile prenesene.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 72 – odstavek 1
V tej direktivi se zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se uporabljala za davčnega zavezanca, iz prvega pododstavka člena 53(1) Direktive 2016/xx/EU ne uporablja, ampak se nadomesti s povprečno zakonsko stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb glede na veljavne stopnje v vseh državah članicah.
V tej direktivi se uporabljajo pravila glede menjave iz člena 53 Direktive 2016/xx/EU.
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 73 – odstavek 1
V tej direktivi je področje uporabe zakonodaje o nadzorovanih tujih družbah v skladu s členom 59 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, ali stalnimi poslovnimi enotami v tretji državi.
V tej direktivi je področje uporabe zakonodaje o nadzorovanih tujih družbah v skladu s členom 59 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v tretji državi, ali stalnimi poslovnimi enotami, vključno z digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami, v tretji državi.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 74 – odstavek 1
V tej direktivi je področje uporabe pravil o hibridnih neskladjih v skladu s členom 61 Direktive 2016/xx/EU omejeno na razmerja med člani skupine in nečlani, ki so povezana podjetja iz člena 56 Direktive 2016/xx/EU.
V tej direktivi se uporablja področje uporabe pravil o hibridnih neskladjih in podobnih ureditvah, kot je opredeljeno v členu 61 Direktive 2016/xx/EU.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 76
Člen 76
Člen 76
Obveščanje Evropskega parlamenta
Obveščanje Evropskega parlamenta
1.  Evropski parlament organizira medparlamentarno konferenco za oceno sistema CCCTB, pri čemer upošteva rezultate razprav o davčni politiki v okviru postopka evropskega semestra. Evropski parlament svoje mnenje in ugotovitve sporoči v obliki resolucije, naslovljene na Komisijo in Svet.
Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.
2.   Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 78 a (novo)
Člen 78a
Mehanizem nadomestil
Za ublažitev nenadnih pretresov v zvezi z davčnimi prihodki v državah članicah, ki izhajajo iz fiskalnih dobičkov in izgub, ki jih neposredno in izključno povzroči prehod na novo ureditev, ki jo uvaja ta direktiva, Komisija vzpostavi poseben mehanizem nadomestil, ki začne delovati od datuma začetka veljavnosti te direktive. Nadomestila se vsako leto prilagodijo, tako da se upoštevajo nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Mehanizem nadomestil se financira iz proračunskih presežkov držav članic, ki imajo dobiček iz davčnih prihodkov, vzpostavi pa se za začetno obdobje sedmih let. Po tem obdobju Komisija oceni, ali je potrebno, da mehanizem nadomestil še naprej deluje, in se na podlagi tega odloči za njegovo ukinitev ali enkratno podaljšanje za največ dve leti.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 79
Člen 79
Člen 79
Pregled
Poročilo o izvajanju in pregled
Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o njenem izvajanju. Poročilo vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja VIII te direktive na porazdelitev davčnih osnov med države članice.
Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive oceni njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem izvajanju. Poročilo o izvajanju vsebuje zlasti analizo učinka mehanizma iz poglavja VIII te direktive na porazdelitev davčnih osnov med države članice. Na podlagi ugotovitev iz poročila o izvajanju ali v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira Komisija predlaga pogoje, pod katerimi se delež davčnih prihodkov, pridobljenih s skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, pripiše splošnemu proračunu Unije, da bi se sorazmerno zmanjšali prispevki držav članic v ta proračun.
Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem izvajanju.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2020. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2019. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 2
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2021.
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020.

Skupna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb *
PDF 565kWORD 81k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685 – C8-0472/2016 – 2016/0337(CNS))
P8_TA(2018)0088A8-0050/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0685),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0472/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, irske poslanske zbornice, irskega senata, luksemburške poslanske zbornice, malteške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0050/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu.
(1)  Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in povzročajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji. Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti. Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije.
(2)  Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto. Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga.
(3)  Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)7 z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. S tem, ko bi CCCTB uveljavili v vseh državah članicah, bi zagotovili, da se davki plačajo tam, kjer nastane dobiček, in kjer imajo družbe stalno poslovno enoto. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Uvedba CCCTB bi izboljšala gospodarsko rast in prinesla nova delovna mesta v Uniji, saj bi zmanjšala škodljivo davčno konkurenco med družbami.
__________________
__________________
7 Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).
7 Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2011)0121 final/2 z dne 3. oktobra 2011).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Komisija je v sporočilu z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg navedla, da je CCCTB podlaga za obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga. V prvi fazi bi bilo treba sprejeti pravilo o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije.
(4)  Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno. Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Poleg tega bi morala biti za zagotovitev skladnosti med obema fazama pobude za CCCTB pravila o skupni osnovi obvezna za družbe, ki bi se v primeru popolne uresničitve pobude obravnavale kot skupina. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od odhodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.
(5)  Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji, bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Nasprotno s tem se ne bi smelo šteti za bistveno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. To razsežnost bi bilo zaradi njenega zapletenega medsebojnega delovanja z mednarodnimi sporazumi bolje prepustiti dvostranskim davčnim sporazumom in nacionalni zakonodaji.
(6)  Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Digitalno blago je zelo mobilno in neoprijemljivo. Študije so pokazale, da je sektor digitalnih tehnologij močno vpleten v prakse agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne zahtevajo fizične infrastrukture za opravljanje poslov s strankami in ustvarjanje dobička. To največjim digitalnim družbam omogoča, da ne plačajo skoraj nič davka od svojih prihodkov. Ker države članice ne morejo obdavčiti digitalnih multinacionalnih podjetij, se iz njihovih davčnih blagajn izgubi več milijard evrov davčnih prihodkov. To resnično socialno krivico je treba nujno odpraviti, zato je treba obstoječo zakonodajo o obdavčitvi prihodkov pravnih oseb razširiti, da bo vključevala novo povezavo z digitalno stalno poslovno enoto na podlagi bistvene digitalne prisotnosti. Vzpostaviti je treba enake konkurenčne pogoje za podobne poslovne modele, da bi obravnavali davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija, ne da bi s tem ovirali potencial digitalnega sektorja. Pri tem je treba upoštevati zlasti delo na ravni OECD v zvezi z oblikovanjem mednarodno usklajenih pravil.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Obdavčljive prihodke bi bilo treba zmanjšati za poslovne izdatke in nekatere druge postavke. Odbitni poslovni izdatki bi morali običajno vključevati vse stroške, povezane s prodajo, ter izdatke, povezane z ustvarjanjem, ohranjanjem in zavarovanjem dohodka. Za podporo inovacijam v gospodarstvu in posodobitev notranjega trga bi bilo treba zagotoviti odbitke, vključno s superodbitki, za stroške za raziskave in razvoj, ki bi morali biti obračunani v letu nastanka (z izjemo nepremičnin). S povečanimi superodbitki za stroške za raziskave in razvoj bi bilo treba podpreti tudi mala zagonska podjetja brez povezanih podjetij, ki so še posebej inovativna (kategorija, ki bo zajemala zlasti zagonska podjetja. Za zagotovitev pravne varnosti bi moral obstajati tudi seznam neodbitnih izdatkov.
(8)  Obdavčljive prihodke bi bilo treba zmanjšati za poslovne izdatke in nekatere druge postavke. Odbitni poslovni izdatki bi morali običajno vključevati vse stroške, povezane s prodajo, ter izdatke, povezane z ustvarjanjem, ohranjanjem in zavarovanjem dohodka. Za podporo inovacijam v gospodarstvu in posodobitev notranjega trga bi bilo treba zagotoviti odbitke, davkoplačevalci pa bi morali dobiti davčne olajšave za dejanske stroške za raziskave in razvoj, povezane z izdatki za zaposlene, podizvajalce, delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in samostojne delavce, ki bi morali biti obračunani v letu nastanka (z izjemo nepremičnin). Da bi preprečili zlorabo odbitkov, je potrebna jasna opredelitev stroškov za raziskave in razvoj. Za zagotovitev pravne varnosti bi moral obstajati tudi seznam neodbitnih izdatkov.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Nedavni dogodki na področju mednarodnega obdavčevanja so izpostavili, da so se mednarodne skupine družb, da bi zmanjšale svojo globalno davčno obveznost, vse bolj posluževale shem izogibanja davkom, kar je privedlo do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v obliki plačil previsokih obresti. Zato je treba omejiti odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov), da bi se preprečile take prakse. V tem okviru bi bilo treba odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov) brez omejitev dovoliti le, če jih je mogoče pobotati z obdavčljivimi prihodki od obresti (in drugimi finančnimi prihodki). Vendar bi za morebiten presežek stroškov obresti morale veljati omejitve odbitnosti, ki se določijo glede na obdavčljivi dobiček davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo.
(9)  Nedavni dogodki na področju mednarodnega obdavčevanja so izpostavili, da so se mednarodne skupine družb, da bi zmanjšale svojo globalno davčno obveznost, vse bolj posluževale shem izogibanja davkom, kar je privedlo do erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v obliki plačil previsokih obresti. Zato je treba omejiti odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov), da bi se preprečile take prakse. V tem okviru bi bilo treba odbitnost stroškov obresti (in drugih finančnih stroškov) brez omejitev dovoliti le, če jih je mogoče pobotati z obdavčljivimi prihodki od obresti (in drugimi finančnimi prihodki). Vendar bi za morebiten presežek stroškov obresti morale veljati omejitve odbitnosti, ki se določijo glede na obdavčljivi dobiček davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo. Države članice bi lahko za zagotovitev višje ravni zaščite dodatno omejile višino odbitnosti stroškov obresti in drugih finančnih stroškov.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Dejstvo, da se izplačane obresti za posojila lahko odbijejo od davčne osnove davčnega zavezanca, medtem ko to ne velja za razdelitev dobička, daje jasno prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim. Glede na tveganja, ki jih to pomeni za zadolženost družb, je bistveno določiti ukrepe, ki nevtralizirajo trenutne davčne spodbude, ki odvračajo od lastniškega financiranja. V zvezi s tem je predvideno, da davčni zavezanci prejmejo ugodnost za rast in naložbe, v skladu s katero bi se moralo povečanje njihovega lastniškega kapitala pod določenimi pogoji odbiti od njihove davčne osnove. Zato bi bilo nujno zagotoviti, da sistem ne trpi zaradi kaskadnih učinkov, pri čemer bi bilo treba v ta namen izključiti davčno vrednost deležev davčnega zavezanca v povezanih podjetjih. Poleg tega bi bilo treba za večjo zanesljivost sheme za ugodnost določiti pravila proti izogibanju davkom.
(10)  Dejstvo, da se izplačane obresti za posojila lahko odbijejo od davčne osnove davčnega zavezanca, medtem ko to ne velja za razdelitev dobička, daje jasno prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim. Glede na tveganja, ki jih to pomeni za zadolženost družb, je treba zagotoviti ukrepe za nevtraliziracijo davčnih spodbud, ki odvračajo od lastniškega financiranja, tako da se omeji možnost odbitka obresti za posojila od davčne osnove davčnega zavezanca. Takšno pravilo o omejitvi obresti je primeren in zadosten instrument za ta namen.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Da bi se odvračalo od preusmerjanja pasivnih (večinoma finančnih) prihodkov iz visoko obdavčenih družb, bi se moralo za morebitne izgube, ki jih lahko imajo take družbe ob koncu davčnega leta, predpostavljati, da se večinoma ujemajo z rezultati trgovanja. Na podlagi tega bi moralo biti davčnim zavezancem dovoljeno prenašati izgube v prihodnje obdobje za nedoločen čas brez omejitev pri odbitnem znesku na leto. Ker se izgube v prihodnje obdobje prenašajo zato, da davčni zavezanec plača davek od svojega realnega dohodka, ni razloga za omejitev roka za prenos v prihodnje obdobje. Kar zadeva možnost prenosa izgub v preteklo obdobje, takega pravila ne bi bilo treba uvesti, ker je to v praksi razmeroma redko in pogosto vodi v preveliko zapletenost. Poleg tega bi bilo treba določiti določbo o preprečevanju zlorab, da bi se preprečili poskusi izogibanja pravilom o odbitnosti izgub z nakupom družb, ki poslujejo z izgubo.
(12)  Da bi se odvračalo od preusmerjanja pasivnih (večinoma finančnih) prihodkov iz visoko obdavčenih družb, bi se moralo za morebitne izgube, ki jih lahko imajo take družbe ob koncu davčnega leta, predpostavljati, da se večinoma ujemajo z rezultati trgovanja. Na podlagi tega bi moralo biti davčnim zavezancem dovoljeno prenašati izgube v prihodnje obdobje v obdobju petih let z omejitvijo pri odbitnem znesku na leto. Kar zadeva možnost prenosa izgub v preteklo obdobje, takega pravila ne bi bilo treba uvesti, ker je to v praksi razmeroma redko in pogosto vodi v preveliko zapletenost. Direktiva Sveta (EU). 2016/11641a določa splošno pravilo o preprečevanju zlorab, da bi se preprečili poskusi izogibanja pravilom o odbitnosti izgub z nakupom družb, ki poslujejo z izgubo. To splošno načelo bi bilo treba upoštevati pri uporabi te direktive.
_________________
1a Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Za spodbujanje zmogljivosti denarnega toka podjetij, na primer z nadomestilom za izgube ob zagonu v eni državi članici z dobičkom v drugi državi članici, in čezmejnega širjenja v Uniji bi morali davčni zavezanci imeti pravico, da začasno upoštevajo izgube njihovih neposrednih odvisnih družb in stalnih poslovnih enot v drugih državah članicah. V ta namen bi morala imeti matična družba ali sedež v državi članici možnost, da od svoje davčne osnove v določenem davčnem letu odbije izgube, ki so jih v istem davčnem letu imele njegove neposredne odvisne družbe ali stalne poslovne enote v drugih državah članicah, sorazmerno s svojim deležem. Matična družba bi morala, ob upoštevanju predhodno odbitega zneska izgub, nato k svoji davčni osnovi prišteti nazaj morebiten poznejši dobiček, ki so ga ustvarile navedene neposredne odvisne družbe ali stalne poslovne enote. Ker je bistveno zaščititi nacionalne davčne prihodke, bi bilo treba odbite izgube samodejno ponovno vključiti, če to po določenem številu let še ni bilo izvedeno ali če pogoji, da se subjekt šteje za neposredno odvisno družbo ali stalno poslovno enoto, niso več izpolnjeni.
črtano
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Ključno je zagotoviti ustrezne ukrepe proti izogibanju davkom, da bi se okrepila odpornost pravil o skupni osnovi proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja. Sistem bi moral vključevati zlasti splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki bi ga dopolnjevali ukrepi za omejitev določenih vrst izogibanja. Glede na to, da so splošna pravila o preprečevanju zlorab namenjena boju proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile odpravljene s posebnimi določbami, zapolnjujejo vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti izogibanju. V Uniji bi bilo treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za sheme, ki niso pristne. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab enotno uporabljajo v domačih primerih, čezmejnih primerih znotraj Unije in čezmejnih primerih, ki vključujejo družbe s sedežem v tretjih državah, tako da se področje in rezultati njihove uporabe ne razlikujejo.
(15)  Ključno je zagotoviti ustrezne ukrepe proti izogibanju davkom, da bi se okrepila odpornost pravil o skupni osnovi proti praksam agresivnega davčnega načrtovanja. Sistem bi moral vključevati zlasti strogo in učinkovito splošno pravilo o preprečevanju zlorab, ki bi ga dopolnjevali ukrepi za omejitev določenih vrst izogibanja. Glede na to, da so splošna pravila o preprečevanju zlorab namenjena boju proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile odpravljene s posebnimi določbami, zapolnjujejo vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti izogibanju. V Uniji bi bilo treba splošna pravila o preprečevanju zlorab uporabljati za sheme, ki niso pristne. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab enotno uporabljajo v domačih primerih, čezmejnih primerih znotraj Unije in čezmejnih primerih, ki vključujejo družbe s sedežem v tretjih državah, tako da se področje in rezultati njihove uporabe ne razlikujejo.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Ob upoštevanju, da je učinek hibridnih neskladij običajno dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi, taki primeri jasno vplivajo na notranji trg, saj izkrivljajo njegove mehanizme in ustvarjajo vrzeli, ki omogočajo razvoj praks izogibanja davkom. Glede na to, da neskladja izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi s pravno opredelitvijo določenih vrst subjektov ali finančnih plačil, se običajno ne pojavljajo med družbami, ki uporabljajo skupna pravila za izračun davčne osnove. Vendar se neskladja še vedno pojavljajo pri medsebojnem delovanju okvira skupne osnove in nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb ali tovrstnih sistemov tretjih držav. Da bi se nevtralizirali učinki shem hibridnih neskladij, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi ena od jurisdikcij v primeru neskladja zavrne odbitek plačila ali zagotovi, da je ustrezni dohodek vključen v osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb.
(17)  Ob upoštevanju, da je učinek hibridnih neskladij običajno dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi, taki primeri jasno vplivajo na notranji trg, saj izkrivljajo njegove mehanizme in ustvarjajo vrzeli, ki omogočajo razvoj praks izogibanja davkom. Glede na to, da neskladja izhajajo iz nacionalnih razlik v zvezi s pravno opredelitvijo določenih vrst subjektov ali finančnih plačil, se običajno ne pojavljajo med družbami, ki uporabljajo skupna pravila za izračun davčne osnove. Vendar se neskladja še vedno pojavljajo pri medsebojnem delovanju okvira skupne osnove in nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb ali tovrstnih sistemov tretjih držav. Za nevtralizacijo učinkov hibridnih neskladij ali povezane ureditve Direktiva (EU) 2016/1164 določa pravila o hibridnih neskladjih in obratnih hibridnih neskladjih. Ta pravila bi morali sistematično upoštevati pri uporabi te direktive.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da uvedejo dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države z nizkimi davki, ki morda niso vključene v samodejno izmenjavo davčnih podatkov v skladu s standardi Unije.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)  Države članice bi morale vzpostaviti sistem sankcij za podjetja, ki kršijo nacionalne določbe, sprejete v skladu s to direktivo, kot je določeno v nacionalnem pravu, in o tem obvestiti Komisijo.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) sprejetjem podrobnih pravil proti izogibanju davkom na številnih posebnih področjih, pomembnih za ugodnost za rast in naložbe; (iv) natančnejšo opredelitvijo koncepta pravnega in gospodarskega lastništva zakupljenih sredstev; (v) izračunom glavnice in obresti zakupnin ter amortizacijske osnove zakupljenih sredstev ter (vi) natančnejšo opredelitvijo kategorij osnovnih sredstev, ki se amortizirajo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(19)  Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) natančnejšo opredelitvijo koncepta pravnega in gospodarskega lastništva zakupljenih sredstev; (iv) izračunom glavnice in obresti zakupnin ter amortizacijske osnove zakupljenih sredstev; (v) natančnejšo opredelitvijo kategorij osnovnih sredstev, ki se amortizirajo ter (vi) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Komisija bi morala spremljati enotno izvajanje te direktive, da se preprečijo situacije, ko bi vsi pristojni organi držav članic uporabljali različne ureditve. Poleg tega pomanjkanje harmoniziranih računovodskih pravil v Uniji ne bi smelo privesti do novih priložnosti za davčno načrtovanje in arbitražo. Harmonizacija računovodskih pravil lahko zato okrepi skupno ureditev, zlasti če in ko bo za vsa podjetja v Uniji veljala ista ureditev.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –
(23)  Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednje velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem skupne osnove za obdavčitev nekaterih družb in določa pravila o izračunu te osnove.
1.  Ta direktiva vzpostavlja sistem skupne osnove za obdavčitev nekaterih družb in določa pravila o izračunu te osnove, vključno z ukrepi za preprečevanje izogibanja davkom ter ukrepi, povezanimi z mednarodno razsežnostjo predlaganega davčnega sistema.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
1.  Pravila te direktive se uporabljajo za družbo, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, vključno z njenimi stalnimi in digitalnimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR;
(c)  pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000 EUR; ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič;
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3
3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) ali (d) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive za obdobje petih davčnih let, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Navedeno obdobje se samodejno podaljša za zaporedna obdobja petih davčnih let, razen če se predloži obvestilo o prenehanju obstoja v skladu s členom 65(3). Pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 1 morajo biti izpolnjeni ob vsakem podaljšanju.
3.  Družba, ki izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 1, vendar ne izpolnjuje pogojev iz točke (c) ali (d) navedenega odstavka, se lahko odloči uporabljati pravila te direktive, kar lahko velja tudi za njene stalne poslovne enote v drugih državah članicah.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4
4.  Pravila te direktive se ne uporabljajo za ladijsko družbo, za katero velja poseben davčni režim. Ladijska družba, za katero velja poseben davčni režim, se upošteva za določitev družb, ki so članice iste skupine, kot je navedeno v členu 3.
črtano
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter
(a)  pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 12
(12)  „stroški izposojanja“ pomenijo odhodke za obresti od vseh oblik dolgov, druge stroške, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in odhodkom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, kar vključuje plačila v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, pripisane obresti za zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, plačila v okviru alternativnih shem financiranja, finančne stroške plačil za finančni zakup, kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev iz bilance stanja, amortizacijo kapitaliziranih obresti, zneske, izmerjene glede na obračun financiranja v skladu s pravili za transferne cene, zneske navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje subjekta, določeni donos povečanja neto lastniškega kapitala, kot je navedeno v členu 11 te direktive, določene pozitivne in negativne tečajne razlike pri izposojanju in instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, provizije za jamstva za sheme financiranja, provizije za urejanje in podobne stroške, povezane z izposojanjem finančnih sredstev;
(12)  „stroški izposojanja“ pomenijo odhodke za obresti od vseh oblik dolgov, druge stroške, ki so ekonomsko enakovredni obrestim in odhodkom, nastalim v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, kar vključuje plačila v okviru posojil z udeležbo pri dobičku, pripisane obresti za zamenljive obveznice in brezkuponske obveznice, plačila v okviru alternativnih shem financiranja, finančne stroške plačil za finančni zakup, kapitalizirane obresti, vključene v vrednost povezanih sredstev iz bilance stanja, amortizacijo kapitaliziranih obresti, zneske, izmerjene glede na obračun financiranja v skladu s pravili za transferne cene, zneske navideznih obresti v okviru izvedenih finančnih instrumentov ali pogodb o varovanju pred tveganjem, ki se nanašajo na izposojanje subjekta, določene pozitivne in negativne tečajne razlike pri izposojanju in instrumentih v povezavi z zbiranjem finančnih sredstev, provizije za jamstva za sheme financiranja, provizije za urejanje in podobne stroške, povezane z izposojanjem finančnih sredstev;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 a (novo)
(30a)  „nekooperativna davčna jurisdikcija“ pomeni jurisdikcijo, za katero velja kar koli od naslednjega:
(a)  jurisdikcija ne izpolnjuje mednarodnih standardov o preglednosti;
(b)  v jurisdikciji obstajajo potencialno ugodnejši davčni režimi;
(c)  v jurisdikciji obstaja davčni sistem brez davka od dohodkov pravnih oseb ali s skoraj ničelno stopnjo davka;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 b (novo)
(30b)  „ekonomska vsebina“ pomeni vsebinska merila, tudi v smislu digitalnega gospodarstva, s katerimi je mogoče opredeliti davčni obstoj podjetja, kot so obstoj človeških in materialnih virov podjetja, njegova avtonomija upravljanja, njegov dejanski pravni status, prihodki, ki jih ustvarja, in po potrebi narava njegovih sredstev;
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 c (novo)
(30c)  „družba 'poštni nabiralnik'“ pomeni vse vrste pravnih subjektov brez ekonomske vsebine, ki so ustanovljeni zgolj iz davčnih razlogov.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 d (novo)
(30d)  „stroški licenčnin“ pomeni stroške zaradi plačil vseh vrst, opravljenih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacijo o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah ali katero koli drugo nematerialno premoženje; plačila za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme se štejejo za stroške licenčnin;
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 30 e (novo)
(30e)  „transferne cene“ pomeni cene, po katerih podjetje prenese fizično blago ali neopredmetena sredstva v povezana podjetja ali zanje opravlja storitve;
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 31
(31)  „hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah, če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:
(31)  „hibridno neskladje“ pomeni hibridno neskladje, kot je opredeljeno v točki (9) člena 2 Direktive (EU) 2016/1164;
(a)  isto plačilo, odhodki ali izgube se odbijejo od davčne osnove tako v jurisdikciji, v kateri je vir plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube, kot v drugi jurisdikciji („dvojni odbitek“),
(b)  v jurisdikciji, v kateri je vir plačila, se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji („odbitek brez vključitve“),
(c)  v primeru razlik v obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključitve“).
Hibridno neskladje se pojavi le, če isto odbito plačilo ali nastali odhodki ali izgube v dveh jurisdikcijah presegajo znesek dohodkov, ki so vključeni v obeh jurisdikcijah in jih je mogoče pripisati istemu viru.
Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:
(a)  plačilo, povezano z osnovnim donosom, se odbije brez ustrezne vključitve takega plačila za davčne namene, razen če je osnovni donos vključen v obdavčljivi dohodek ene od udeleženih strani,
(b)  olajšava za davčni odtegljaj, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani;
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 32
(32)  „strukturirana ureditev“ pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, pri čemer je cena neskladja vključena v pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do hibridnega neskladja, razen če za davčnega zavezanca ali povezano podjetje ni bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjeno s hibridnim neskladjem, in ni imelo koristi od vrednosti davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja;
črtano
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 33 a (novo)
(33a)  „stalna digitalna poslovna enota“ pomeni pomembno digitalno prisotnost davčnega zavezanca, ki v skladu z merili iz člena 5(2a) v jurisdikciji zagotavlja storitve za potrošnike in podjetja v tej jurisdikciji;
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka 33 b (novo)
(33b)  „evropska davčna identifikacijska številka“ ali „TIN“ pomeni številko, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2
Komisija lahko v skladu s členom 66 sprejme delegirane akte, s katerimi določi opredelitve dodatnih pojmov.
Komisija lahko v skladu s členom 66 sprejme delegirane akte, s katerimi posodobi sedanje opredelitve ali določi opredelitve dodatnih pojmov.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Šteje se, da ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto v državi članici, ki ni država članica, v kateri je rezident za davčne namene, če ima v tej drugi državi članici stalno mesto, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje in ki vključuje zlasti:
1.  Šteje se, da ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto, kar vključuje digitalno stalno poslovno enoto, v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je rezident za davčne namene, če ima v tej drugi državi članici stalno poslovno enoto ali digitalno prisotnost, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje in ki vključuje zlasti:
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  digitalno platformo ali drug digitalni poslovni model, ki temelji na zbiranju in izkoriščanju podatkov za komercialne namene.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če davčni zavezanec, ki je rezident ene jurisdikcije, zagotovi dostop do digitalne platforme ali ponudi tako platformo, kot je na primer elektronska aplikacija, zbirka podatkov, spletna tržnica ali pomnilniški prostor, ali če ponudi iskalnik ali storitve oglaševanja na spletišču ali v elektronski aplikaciji, zanj velja, da ima digitalno stalno poslovno enoto v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je rezident za davčne namene, če skupni znesek prihodkov davčnega zavezanca ali povezanega podjetja zaradi transakcij na daljavo iz naslova zgoraj omenjenih digitalnih platform v jurisdikciji, v kateri ni rezident, presega 5 000 000 EUR na leto in če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev:
(a)  vsaj 1000 posameznih registriranih uporabnikov na mesec s prebivališčem v državi članici, ki ni jurisdikcija, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ki so se prijavili v digitalno platformo davčnega zavezanca ali so jo obiskali;
(b)  vsaj 1000 digitalnih pogodb, sklenjenih na mesec s strankami ali uporabniki, ki imajo v davčnem letu prebivališče v jurisdikciji, v kateri niso rezidenti;
(c)  obseg digitalne vsebine, ki jo davčni zavezanec zbere v davčnem letu, preseže 10 % skupnih shranjenih digitalnih vsebin skupine.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te direktive s prilagajanjem dejavnikov iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka na podlagi napredka v mednarodnih sporazumih.
Če za davčnega zavezanca v zadevni državi članici poleg praga, temelječega na prihodkih in določenega v prvem pododstavku tega odstavka, velja eden ali več od treh digitalnih dejavnikov, določenih v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka, se zanj šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi članici.
Davčni zavezanec je dolžan razkriti davčnim organom vse informacije, ki so pomembne za določitev stalne poslovne enote ali digitalne stalne poslovne enote v skladu s tem členom.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1
Poleg zneskov, ki so odbitni kot stroški za raziskave in razvoj v skladu z odstavkom 2, lahko davčni zavezanec v enem davčnem letu odbije tudi dodatnih 50 % takih stroškov, ki jih je imel v tem letu, razen stroškov v zvezi s premičnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Če stroški za raziskave in razvoj presegajo 20 000 000 EUR, lahko davčni zavezanec od zneska prekoračitve odbije 25 %.
Pri stroških za raziskave in razvoj do 20 000 000 EUR, ki so povezani z osebjem, vključno s plačami, delavci podizvajalcev, ki delajo prek agencije, in samozaposleni, prejme davčni zavezanec davčno olajšavo v višini 10 % nastalih stroškov.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko davčni zavezanec odbije dodatnih 100 % stroškov za raziskave in razvoj v višini do 20 000 000 EUR, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
črtano
(a)  je podjetje, ki ne kotira na borzi in ima manj kot 50 zaposlenih ter katerega letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega 10 000 000 EUR;
(b)  ni registriran več kot pet let. Če za davčnega zavezanca ne velja obveznost registracije, se za petletno obdobje lahko šteje, da se začne takrat, ko podjetje začne gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi gospodarske dejavnosti;
(c)  ni nastal z združitvijo;
(d)  nima povezanih podjetij.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 11
[...]
črtano
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 – točka b
(b)  50 % stroškov za reprezentanco, in sicer do zneska, ki ne presega [x]% prihodkov v davčnem letu;
(b)  50 % običajnih in nujnih stroškov za reprezentanco, neposredno povezanih s poslovanjem davčnega zavezanca, in sicer do zneska, ki ne presega [x] % prihodkov v davčnem letu;
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 – točka c
(c)  prenos zadržanega dobička v sklad, ki je del lastniškega kapitala družbe;
(c)  prenos zadržanega dobička v sklad, ki je del lastniškega kapitala družbe, razen za dobičke, ki jih zadružna podjetja in zadružni konzorciji med tekočo dejavnostjo podjetja in po njenem poteku zadržijo v sklad v skladu z nacionalnimi davčnimi pravili;
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 – točka j a (novo)
(ja)  stroški upravičencev s sedežem v državah, navedenih na seznamu EU nekooperativnih davčnih jurisdikcij za davčne namene (znanih tudi kot davčne oaze);
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1
Preseženi stroški izposojanja so odbitni v davčnem letu, v katerem nastanejo, in sicer do največ 30 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska največ 3 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji.
Preseženi stroški izposojanja so odbitni v davčnem letu, v katerem nastanejo, in sicer do največ 10 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska največ 1 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 2
V tem členu se v primeru, da davčni zavezanec lahko deluje ali mora delovati v imenu skupine, kot je opredeljeno v pravilih nacionalnega sistema obdavčitve skupine, celotna skupina obravnava kot davčni zavezanec. V teh okoliščinah se preseženi stroški izposojanja ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo za celotno skupino. Za celotno skupino se šteje tudi znesek v višini 3 000 000 EUR.
V tem členu se v primeru, da davčni zavezanec lahko deluje ali mora delovati v imenu skupine, kot je opredeljeno v pravilih nacionalnega sistema obdavčitve skupine, celotna skupina obravnava kot davčni zavezanec. V teh okoliščinah se preseženi stroški izposojanja ter dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo izračunajo za celotno skupino. Za celotno skupino se šteje tudi znesek v višini 1 000 000 EUR.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 6
6.  Preseženi stroški izposojanja, ki jih ni mogoče odbiti v določenem davčnem letu, se prenesejo naprej brez časovne omejitve.
6.  Preseženi stroški izposojanja, ki jih ni mogoče odbiti v določenem davčnem letu, se prenesejo naprej za obdobje pet let.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 14 a (novo)
Člen 14a
Posebne izjeme
Dobički, ki jih zadružna podjetja in konzorciji med tekočo dejavnostjo podjetja in po njenem poteku zadržijo v sklad, ter ugodnosti, ki jih zadružna podjetja in zadružni konzorciji podelijo svojim članom, so odbitni, če je odbitnost dovoljena v skladu z nacionalnim davčnim pravom.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 29
Člen 29
Člen 29
Izstopna obdavčitev
Izstopna obdavčitev
1.   Znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu sredstev, zmanjšan za njihovo davčno vrednost, se obravnava kot nastali prihodki v katerem koli od naslednjih primerov:
Za namene te direktive se uporabljajo pravila glede izstopnega obdavčevanja iz Direktive (EU) 2016/1164.
(a)  kadar davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi;
(b)  kadar davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, če zaradi prenosa država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev;
(c)  kadar davčni zavezanec prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico ali tretjo državo, razen za tista sredstva, ki so še naprej dejansko povezana s stalno poslovno enoto v prvi državi članici;
(d)  kadar davčni zavezanec prenese poslovanje svoje stalne poslovne enote iz ene države članice v drugo državo članico ali tretjo državo, če zaradi prenosa država članica stalne poslovne enote nima več pravice do obdavčitve prenesenih sredstev.
2.  Država članica, v katero se prenesejo sredstva, davčno rezidentstvo ali poslovanje stalne poslovne enote, kot začetno vrednost sredstev za davčne namene sprejme vrednost, ki jo je določila država članica davčnega zavezanca ali stalne poslovne enote.
3.  Ta člen se ne uporablja za prenose sredstev, ki so povezani s financiranjem vrednostnih papirjev, sredstva, dana kot zavarovanje, ali primere, kadar se sredstva prenesejo zaradi izpolnjevanja bonitetnih kapitalskih zahtev ali upravljanja likvidnosti, če se bodo ta sredstva vrnila v državo članico prenosnika v 12 mesecih.
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 41 – odstavek 1
1.  Izgube, ki jih ima davčni zavezanec ali stalna poslovna enota davčnega zavezanca nerezidenta v davčnem letu, se lahko prenesejo naprej in odbijejo v naslednjih davčnih letih, če ni v tej direktivi določeno drugače.
1.  Izgube, ki jih ima davčni zavezanec ali stalna poslovna enota davčnega zavezanca nerezidenta v davčnem letu, se lahko prenesejo naprej in odbijejo v naslednjih davčnih letih, za obdobje največ pet let.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 42
Člen 42
črtano
Olajšava za pokrivanje izgube in ponovna vključitev
1.  Davčni zavezanec rezident, ki je še vedno dobičkonosen, ko odbije svoje izgube v skladu s členom 41, lahko odbije tudi izgube, ki so jih v istem davčnem letu imele njegove neposredne kvalificirane odvisne družbe iz člena 3(1) ali stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Ta olajšava za pokrivanje izgube se dodeli za omejeno obdobje v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.
2.  Odbitek je sorazmeren z deležem davčnega zavezanca rezidenta v njegovih kvalificiranih odvisnih družbah iz člena 3(1) in popoln za stalne poslovne enote. Zaradi zmanjšanja davčne osnove davčnega zavezanca rezidenta znesek ne sme biti negativen.
3.  Davčni zavezanec rezident k svoji davčni osnovi prišteje nazaj morebiten poznejši dobiček, ki so ga ustvarile njegove kvalificirane odvisne družbe iz člena 3(1) ali stalne poslovne enote, in sicer v višini do predhodno odbitega zneska izgub.
4.  Izgube, odbite v skladu z odstavkoma 1 in 2, se samodejno ponovno vključijo v davčno osnovo davčnega zavezanca rezidenta v katerem koli od naslednjih primerov:
(a)  kadar se ob koncu petega davčnega leta po tem, ko so izgube postale odbitne, noben dobiček ponovno ne vključi ali kadar ponovno vključeni dobiček ne ustreza celotnemu znesku odbitih izgub;
(b)  kadar se kvalificirana odvisna družba iz člena 3(1) proda, likvidira ali preoblikuje v stalno poslovno enoto;
(c)  kadar se stalna poslovna enota proda, likvidira ali preoblikuje v odvisno družbo;
(d)  kadar matično podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3(1).
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 45 a (novo)
Člen 45a
Dejanski davčni prispevek
Dokler velja prag, določen v členu 2(1)(c), države članice spremljajo in objavljajo dejanske davčne prispevke malih in srednjih podjetij ter mednarodnih podjetij po državah članicah, da lahko države članice zagotovijo enake konkurenčne pogoje za podobna podjetja v Uniji ter zmanjšajo upravno breme in stroške za mala in srednja podjetja.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 1
Z odstopanjem od točk (c) in (d) člena 8 davčni zavezanec ni oproščen davka na tuji dohodek, ki ga je prejel kot razdelitev dobička od subjekta v tretji državi ali kot iztržek od odtujitve deležev v subjektu v tretji državi, če za ta subjekt v državi, v kateri je rezident za davčne namene, velja zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, nižja od polovice zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi veljala za davčnega zavezanca v zvezi s takim tujim dohodkom v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene.
Z odstopanjem od točk (c) in (d) člena 8 davčni zavezanec ni oproščen davka na tuji dohodek, ki ne izvira iz aktivnega poslovanja in ki ga je prejel kot razdelitev dobička od subjekta v tretji državi ali kot iztržek od odtujitve deležev v subjektu v tretji državi, če za ta subjekt v državi, v kateri je rezident za davčne namene, velja zakonska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, nižja od 15 %, v zvezi s takim tujim dohodkom v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 53 – odstavek 2
2.  Kadar se uporablja odstavek 1, davčni zavezanec plača davek na tuji dohodek z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči.
2.  Kadar se uporablja odstavek 1, davčni zavezanec plača davek na tuji dohodek z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi članici, v kateri je rezident za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. Če želi davčni zavezanec izkoristiti ta odbitek, mora davčnim organom dokazati, da tuji dohodek izhaja iz aktivnega poslovanja, kar lahko stori z ustreznim potrdilom, ki ga izda tuj davčni organ.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 58
Člen 58
Člen 58
Splošno pravilo o preprečevanju zlorab
Splošno pravilo o preprečevanju zlorab
1.   Za izračun davčne osnove v skladu s pravili te direktive država članica ne upošteva ureditve ali niza ureditev, ki niso pristne in so bile uvedene z bistvenim namenom pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin. Ureditev lahko obsega več kot en korak ali del.
Za namene te direktive se uporablja splošno pravilo o preprečevanju zlorab iz Direktive (EU) 2016/1164.
2.  V odstavku 1 se ureditev ali niz ureditev šteje za nepristnega, če ni bil uveden iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost.
3.  Ureditev ali niz ureditev, ki se ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se za namene izračuna davčne osnove obravnava s sklicevanjem na gospodarsko vsebino.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Subjekt ali stalna poslovna enota, katere dobiček ni obdavčen ali je oproščen davka v državi članici njenega sedeža, se obravnava kot nadzorovana tuja družba, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
Država članica davčnega zavezanca obravnava subjekt ali stalno poslovno enoto, katere dobički v tej državi članici niso obdavčeni ali so oproščeni davkov, kot nadzorovano tujo družbo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  dejanski davek od dohodkov pravnih oseb, ki ga je od dobička plačal subjekt ali stalna poslovna enota, je nižji od razlike med davkom od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil obračunan od dobička subjekta ali stalne poslovne enote v skladu pravili te direktive, ter dejanskim davkom od dohodkov pravnih oseb, ki ga je od navedenega dobička plačal subjekt ali stalna poslovna enota.
(b)  za dobiček subjekta se uporablja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 %; ta stopnja se oceni na podlagi dobička, preden so te države začele izvajati postopke za zmanjšanje davčne osnove za ta davek; ta stopnja se vsako leto revidira glede na gospodarski razvoj svetovne trgovine.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2
V točki (b) prvega pododstavka se pri izračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi bil obračunan od dobička subjekta v skladu s pravili te direktive v državi članici davčnega zavezanca, ne upošteva dohodek nobene stalne poslovne enote subjekta, ki ni zavezana plačilu davka ali je oproščena plačila davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe.
črtano
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 2
2.  Če se subjekt ali stalna poslovna enota obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, je nerazdeljeni dohodek subjekta ali stalne poslovne enote obdavčen, če izhaja iz naslednjih kategorij:
2.  Če se subjekt ali stalna poslovna enota obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, država članica davčnega zavezanca vključi v davčno osnovo:
(a)  nerazdeljeni dohodek subjekta ali dohodek stalne poslovne enote, ki izhaja iz naslednjih kategorij:
(a)   obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev;
(i)   obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev;
(b)   licenčnin ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine;
(ii)   licenčnin ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine;
(c)   dividend in dohodka od odtujitve deležev;
(iii)   dividend in dohodka od odtujitve deležev;
(d)   dohodka od finančnega zakupa;
(iv)   dohodka od finančnega zakupa;
(e)   dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti;
(v)   dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti;
(f)   dohodka od izdajanja računov družbam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih podjetij oziroma prodanih tem podjetjem, in nimajo dodane gospodarske vrednosti oziroma je ta vrednost majhna.
(vi)   dohodka od izdajanja računov družbam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih podjetij oziroma prodanih tem podjetjem, in nimajo dodane gospodarske vrednosti oziroma je ta vrednost majhna.
Prvi pododstavek se ne uporablja za nadzorovano tujo družbo, ki ima rezidentstvo ali se nahaja v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, če je bila nadzorovana tuja družba ustanovljena iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko realnost. V tem členu dejavnost nadzorovane tuje družbe odraža gospodarsko realnost, če je ta dejavnost podprta z ustreznim osebjem, opremo, sredstvi in prostori.
Ta točka se ne uporablja, če ustrezna dejstva in okoliščine potrjujejo, da nadzorovana tuja družba opravlja pomembno gospodarsko dejavnost, za katero ima na voljo osebje, opremo, sredstva in prostore. Kadar je nadzorovana tuja družba rezident tretje države ali je v tretji državi, ki ni podpisnica Sporazuma EGP, se lahko države članice odločijo, da se prejšnji pododstavek ne uporablja, ali
(b)  nerazdeljeni dohodek subjekta ali stalne poslovne enote, ki izhaja iz nepristnih ureditev, vzpostavljenih predvsem z namenom pridobitve davčne ugodnosti.
Za namene te točke se šteje, da je shema ali niz shem nepristen, kolikor subjekt ali stalna poslovna enota ne bi imela sredstev ali ne bi prevzela tveganj, ki ustvarjajo njegov oziroma njen celotni dohodek ali del njegovega oziroma njenega dohodka, če ne bi bila pod nadzorom družbe, v kateri se izvajajo funkcije ključnega osebja, ki so povezane s temi sredstvi in tveganji, te funkcije pa imajo ključno vlogo pri ustvarjanju dohodka nadzorovane družbe.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 3 – pododstavek 1
Subjekt ali stalna poslovna enota se ne obravnava kot nadzorovana tuja družba v skladu z odstavkom 1, če največ tretjina dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota, spada v kategorije (a) do (f) odstavka 2.
Kadar je v skladu s pravili države članice davčna osnova za davčnega zavezanca izračunana na podlagi točke (a) odstavka 2, se lahko država članica odloči, da subjekta ali stalne poslovne enote ne bo obravnavala kot nadzorovano tujo družbo iz odstavka 1, če ena tretjina ali manj dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota, spada v kategorije iz točke (a) odstavka 2.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 3 – pododstavek 2
Finančna podjetja se ne obravnavajo kot nadzorovane tuje družbe v skladu z odstavkom 1, če največ tretjina dohodka, ki ga prejme subjekt ali stalna poslovna enota iz kategorij (a) do (f) odstavka 2, izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji.
Kadar je v skladu s pravili države članice davčna osnova za davčnega zavezanca izračunana na podlagi točke (a) odstavka 2, se lahko država članica odloči, da finančnih podjetij ne bo obravnavala kot nadzorovane tuje družbe, če ena tretjina ali manj dohodka subjekta iz kategorij iz točke (a) odstavka 2 izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 59 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice lahko iz področja uporabe točke (b) odstavka 2 izključijo subjekt ali stalno poslovno enoto:
(a)  z računovodskim dobičkom v višini največ 750 000 EUR in dohodkom, ki ne prihaja iz trgovanja, v višini največ 75 000 EUR; ali
(b)  z računovodskim dobičkom, ki znaša največ 10 odstotkov njegovih oziroma njenih stroškov poslovanja v davčnem obdobju.
Za namene točke (b) prvega pododstavka operativni stroški ne smejo vključevati stroškov blaga, prodanega zunaj države, v kateri je subjekt rezident ali v kateri se nahaja stalna poslovna enota, za davčne namene in plačila povezanim podjetjem.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 61
Člen 61
Člen 61
Hibridna neskladja
Hibridna neskladja
Če hibridno neskladje med državami članicami privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek dodeli le v državi članici, v kateri je vir takega plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.
Za namene te direktive se uporabljajo pravila glede hibridnih neskladij iz člena 9 Direktive (EU) 2016/1164.
Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, zadevna država članica zavrne odbitek takega plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.
Če hibridno neskladje med državami članicami privede do odbitka brez vključitve, država članica plačnika zavrne odbitek takega plačila.
Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do odbitka brez vključitve:
(a)  če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali
(b)  če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila.
Če hibridno neskladje med državami članicami, ki vključuje stalno poslovno enoto, privede do neobdavčitve brez vključenosti, država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti, v davčno osnovo.
Če hibridno neskladje, ki vključuje stalno poslovno enoto v tretji državi, privede do neobdavčitve brez vključenosti, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti v tretji državi, v davčno osnovo.
4.  Če je plačilo davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.
5.  Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.
6.  Če hibridno neskladje privede do olajšave za davčni odtegljaj pri plačilu, ki izhaja iz prenesenega finančnega instrumenta, za več kot eno od udeleženih strani, država članica davčnega zavezanca omeji ugodnost tovrstne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom za tako plačilo.
7.  V tem členu „plačnik“ pomeni subjekt ali stalno poslovno enoto, v kateri je vir plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 61a – naslov
Neskladja glede davčnega rezidentstva
Obratna hibridna neskladja
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 61 a – odstavek 1
Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.
Za namene te direktive države članice obravnavajo obratna hibridna neskladja v skladu s členom 9a Direktive (EU) 2016/1164.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 65 a (novo)
Člen 65a
Evropska davčna identifikacijska številka
Komisija do 31. decembra 2018 predloži zakonodajni predlog za harmonizirano, skupno evropsko identifikacijsko številko davčnega zavezanca, da bo avtomatična izmenjava davčnih podatkov znotraj Unije postala učinkovitejša in zanesljivejša.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 65 b (novo)
Člen 65b
Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčitve
Da bi zagotovili popolno preglednost in pravilno uporabo te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU1a izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna.
Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega davčnega sodelovanja, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive.
____________
1a Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(5), 4(5), 11(6) in 32(5) ter člena 40 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 2(5), 4(5), 5(2a) in 32(5) ter člena 40 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 3
3.  Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 2(5), 4(5), 11(6) in 32(5) ter člena 40. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastil iz členov 2(5), 4(5), 5(2a) in 32(5) ter člena 40. S sklepom o preklicu prenehajo veljati pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 66 – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(5), 4(5), 11(6) in 32(5) ter členom 40, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za [dva meseca].
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(5), 4(5), 5(2a) in 32(5) ter členom 40, začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za [dva meseca].
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 66 a (novo)
Člen 66a
Ukrepi proti zlorabam davčnih sporazumov
Države članice spremenijo svoje dvostranske davčne sporazume v skladu s to direktivo, da v njih zagotovijo, da tovrstni davčni sporazumi vsebujejo vse od naštetega:
(a)  določbo, s katero obe pogodbeni stranki določita ukrepe, na podlagi katerih se bo davek plačal v državi opravljanja gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti;
(b)  dopolnilo, s katerim se pojasni, da je namen dvostranskih sporazumov poleg izogibanja dvojnemu obdavčevanju tudi boj proti davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju;
(c)  določbo o splošnem pravilu o preprečevanju izogibanja na podlagi testa glavnega namena.
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 68 a (novo)
Člen 68a
Spremljanje
Komisija spremlja enotno izvajanje te direktive in v zvezi z njim objavi svoje ugotovitve, da zagotovi enotno razlago njenih ukrepov v državah članicah.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 69
Člen 69
Člen 69
Pregled
Poročilo o izvajanju in pregled
Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in poroča Svetu o njenem izvajanju.
Komisija pet let po začetku veljavnosti te direktive oceni njeno uporabo.
Ne glede na prvi pododstavek Komisija tri leta po začetku veljavnosti te direktive pregleda delovanje člena 11 ter razmisli o prilagoditvah opredelitve in umeritve ugodnosti za rast in naložbe. Komisija izvede temeljito analizo, kako lahko ugodnost za rast in naložbe spodbudi družbe, ki se lahko odločijo uporabljati pravila te direktive, k financiranju svojih dejavnosti z lastniškim kapitalom.
Komisija svoje ugotovitve sporoči v poročilu o izvajanju Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu so analizirani vsi naslednji elementi:
(a)   učinek tega sistema na davčne prihodke držav članic;
(b)  prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednje velika podjetja;
(c)   učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami;
(d)   učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi;
(e)   število podjetij, ki so na področju uporabe v prehodnem obdobju.
Komisija deset let po začetku veljavnosti te direktive pregleda njeno uporabo in o njeni uporabi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija sporoči svoje ugotovitve državam članicam, da se te ugotovitve upoštevajo pri zasnovi in izvajanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb.
Komisija v poročilu sporoči svoje ugotovitve Evropskemu parlamentu in državam članicam, da bi se te ugotovitve upoštevale pri zasnovi in izvajanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2018. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2019. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 70 – odstavek 1 – pododstavek 2
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2019.
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020.

Smernice za proračun 2019 – oddelek III
PDF 432kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija (2017/2286(BUD))
P8_TA(2018)0089A8-0062/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018(5) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. februarja 2018 o proračunskih smernicah za leto 2019 (06315/2018),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0062/2018),

A.  ker bodo pogajanja o proračunu Unije za leto 2019, zadnjem v sedanjem parlamentarnem obdobju, potekala sočasno s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru in reformi sistema virov lastnih sredstev EU; ker bo leto 2019 šesto leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

B.  ker bi si morali obe veji proračunskega organa v okviru spravnega odbora prizadevati za ambiciozen in celovit dogovor o proračunu za leto 2019, da bi pozitivno vplivali na vzporedna pogajanja in še pred iztekom tega parlamentarnega obdobja omogočili sporazum o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in lastnih sredstvih;

C.  ker z dogovorom iz decembra 2017 o začetku druge faze pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU ta postopek ne bi smel neposredno vplivati na proračun za leto 2019, saj naj bi Združeno kraljestvo v skladu s skupnim poročilom EU in Združenega kraljestva(6) prispevalo v proračun Unije za leti 2019 in 2020 ter sodelovalo pri njegovem izvrševanju, kot bi bilo še vedno del Unije;

D.  ker so vse večja populistična in skrajna gibanja v vseh državah članicah objavljala in podžigala zavajajoče informacije o EU in njenem proračunu, kar razkriva potrebo po boljših in preglednejših informacijah;

E.  ker so državljani po letih negativnega dojemanja reševanja finančne, socialne in ekonomske krize, priča trenutnim boljšim gospodarskim napovedim, ki so rezultat usklajenih prizadevanj za okrevanje gospodarstva EU in ki dopuščajo bolj velikodušno proračunsko načrtovanje;

F.  ker je Svet v zadnjih letih večkrat nastopil protislovno, ko je predstavil nove politične prednostne naloge EU, a se je obenem pokazal nepripravljenega, da bi zagotovil nova proračunska sredstva za njihovo financiranje; ker bi bilo treba nove politične prednostne naloge in prihodnje izzive za EU financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa s krčenjem obstoječih uspešnih programov;

G.  ker bo izvrševanje večletnih programov proti koncu sedanjega obdobja finančnega načrtovanja doseglo polno hitrost, s tem pa se povečujejo potrebe po ustreznih finančnih virih;

Reševanje izzivov v zvezi s pričakovanji EU in njenih državljanov

1.  potrjuje okrevanje od posledic finančne, ekonomske in socialne krize, ki je rezultat prizadevanj EU in držav članic za ustvarjanje rasti in delovnih mest, ki pa mora biti dodatno utrjeno, da bi pozitivno vplivalo na vsakdan državljanov EU, med katerimi so bili številni močno prizadeti v večletni krizi; poziva, naj se posebna pozornost nameni mladim in osebam, ki jim grozi revščina ali brezposelnost, da bi zagotovili, da bodo čutili pozitivne učinke okrevanja, in tako preprečili nadaljnje večanje socialnih in regionalnih razlik; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati zlasti zmogljivosti različnih regij za izkoriščanje vedno večje rasti;

2.  podarja, da je iz podatkov Eurostata razvidno, da v nasprotju s trditvami populistov državljani EU optimistično gledajo na prihodnost EU; poudarja, da bi morala EU opraviti svoje naloge in izpolniti odgovornost do državljanov, pa tudi narediti več za izboljšanje njihovega sedanjega in prihodnjega življenja, ob tem pa jih zaščititi pred nepravično trgovino in ekonomsko prakso na svetovnem trgu, ter jim pomagati pri koriščenju njegovih prednosti; poudarja, se je treba soočiti z izzivi podnebnih sprememb in z grožnjami mednarodni varnosti; je prepričan, da mora biti EU, če želi uresničiti ta pričakovanja in odgovornosti, v okviru svojih pristojnosti uspešnejša, da bi tako podprla trajnostno rast in zaposlovanje, zmanjšala vrzel med življenjskimi standardi državljanov EU v vseh regijah, ob tem pa v celoti izvajala strategijo Evropa 2020, cilje trajnostnega razvoja OZN in pariški sporazum; poudarja, da je treba evropsko gospodarstvo in državljane EU pripraviti na priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija; meni, da bi reševanje problemov, ki povzročajo migracije, odpravilo različne oblike diskriminacije, kot je diskriminacija žensk in oseb LGBTI, ki so med glavnimi izzivi za leto 2019;

Priprava na trajnostno prihodnost in okrepljeno solidarnost znotraj Unije in navzven

Trajnostna prihodnost

3.  meni, da bi moral proračun EU okrepiti vse ustrezne instrumente za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti v regijah EU, ki ekonomsko zaostajajo, ob tem pa se zlasti posvetiti izboljšanju podjetniških in strokovnih spretnostni ter mobilnosti, priznavanju kvalifikacij na vseh ravneh izobrazbe in poklicnega usposabljanja, ter podpori rasti, konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, naložbam v infrastrukturo, inovacijam, raziskavam ter srednjim in malim podjetjem; poudarja, da je zaposlenost mladih, ki ima zelo velik vpliv na družbo, med glavnimi izzivi na evropski ravni;

4.   meni, da bi morale biti prednostne naloge proračuna EU za 2019 rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, boj proti podnebnim spremembam, prehod na energijo iz obnovljivih virov in migracije;

5.  podpira nove priložnosti za mlade, da sodelujejo v solidarnostnih dejavnostih; poziva, naj se evropska solidarnostna enota po predvidenem sprejetju pobude v letu 2018 hitro in temeljito vzpostavi;

6.  pozdravlja dejstvo, da je bila na odločno zahtevo Parlamenta v spravnem postopku za proračun EU za leto 2018 sprejeta odločitev o povečanju prvotno predlaganih posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih in da nove odobritve znašajo 116,7 milijonov EUR, kar pomeni, da je za leto 2018 skupaj na voljo 350 milijonov EUR, vendar poudarja, da je treba izboljšati uporabe skladov, ki zaostajajo; se ne strinja z razlago Komisije, ki je v svoji tehnični posodobitvi finančnega načrtovanja za obdobje 2019–2020 po sprejetju proračuna za leto 2018 in finančnega načrtovanja za leto 2018 menila, da se s to pridobitvijo vnaprej zagotavljajo sredstva za prihodnja leta, ter pričakuje, da bo Komisija izpolnila obljube, ki jih je leta 2017 dala Parlamentu ob koncu spravnega obdobja ; pričakuje, da bo v osnutku proračuna za leto 2019 izražena resnejša namera za boj proti brezposelnosti mladih, in da bo vzpostavljeno pravo ravnovesje med dejanskim razvojem absorpcijske sposobnosti na tem področju ter politično voljo za izražanje podpore temu vprašanju; opozarja na zavezo Komisije, da bo pri spremembi proračuna dodatno povečala sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, če bo v letu 2018 to dovoljevala absorpcijska zmožnost pobude; vztraja, naj države članice in Komisija ponudbe za zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje uskladijo s profili udeležencev in povpraševanjem na trgu dela, da bi udeležencem zagotovile trajno zaposlitev;

7.  poziva Komisijo, naj za postopek za leto 2019 priskrbi finančne podatke o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih, razčlenjene po nacionalnih deležih, da se dopolnijo podatki, izraženi v obliki skupnih stroškov, ki so že na voljo javnosti; odločno poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med pobudo za zaposlovanje mladih, Evropskim socialnim skladom in nacionalnimi proračuni držav članic, s čimer bi se zagotovilo, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bo nadomeščala nacionalnega financiranja za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET);

8.  meni, da program Erasmus+ ob svoji 30. obletnici skupaj s kulturnimi programi EU ostaja, skupaj s kulturnimi programi EU, vodilni program za spodbujanje mobilnosti mladih in učenje o ključnih evropskih vrednotah ter njihovo vcepljanje mladim, kot je dokazala količina prijav, ki je presegla razpoložljiva sredstva; meni, da je treba proračun programa Erasmus+ za leto 2019 še dodatno povečati (vsaj podvojiti), da bi zadostili upravičenemu povpraševanju po tem programu, zlasti po delu, povezanim z vseživljenjskim izobraževanjem;

9.  meni, da so raziskave, konkurenčnost ter mala in srednja podjetja ključni za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; zato poudarja, kako pomembno je podjetjem iz EU, zlasti malim in srednjim podjetjem, zagotoviti okolje, ki bo naklonjeno inovacijam, raziskavam in naložbam, da se ustvari gospodarstvo EU, ki bo resnično konkurenčno na globalni ravni; poudarja pomen povečanega proračuna v razdelku 1a in razširitev financiranja za uspešne programe, kot so Obzorje 2020 in programi, ki podpirajo mala in srednja podjetja, vključno s Programom za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), pri katerih je prosilcev za sredstva veliko več kot prejemnikov; poudarja, da je pri oblikovanju programov za mala in srednja podjetja treba upoštevati posebne zahteve in šibke upravne vire teh podjetij; meni, da je to treba narediti zaradi hitro se spreminjajočega in zelo konkurenčnega sveta ter globokih sprememb, ki jih je v vse sektorje prinesla digitalizacija; ugotavlja, da k vsem tem prednostnim nalogam prispevajo tudi evropski strukturni in investicijski skladi;

10.  poudarja, da naložbe v raziskave in inovacije predstavljajo pogoj za doseganje dejanske konkurenčnosti v EU; obžaluje, da se je zaradi skrb vzbujajoče nizke stopnje uspešnosti vlog število visokokakovostnih projektov na področju raziskav in inovacij, ki prejemajo finančna sredstva EU, zmanjšalo; v zvezi s tem poudarja, da je treba za Obzorje 2020 zagotoviti primerno raven odobritev;

11.  poudarja potencial za gospodarsko rast, ki izhaja iz tehnoloških sprememb, in poziva k ustrezni vlogi proračuna EU pri podpiranju digitalizacije evropske industrije ter spodbujanju digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnega podjetništva;

12.  priznava, da mala in srednja podjetja ostajajo temelj evropskega gospodarstva in bodo še naprej imela odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti v vsej EU; v zvezi s tem poziva, naj se glede na uspeh programa COSME v letu 2019 povečajo odobritve zanj;

13.  pozdravlja podaljšanje izvajanja in okrepitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki ima s svojim povečanim jamstvenim skladom ključno vlogo pri zmanjševanju naložbene vrzeli v EU; spominja, da se je jamstveni sklad EFSI deloma financiral na račun programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, čeprav sta oba dolgoročna in v prihodnost usmerjena programa; poudarja dolgoletno stališče Parlamenta, da je treba vse nove pobude financirati z novimi odobritvami in ne s prerazporeditvami, in da je treba škodo, povzročeno obstoječim programom, popraviti v okviru letnega proračunskega postopka; ponavlja, da je treba reze v te programe v največji možni meri odpraviti;

14.  poudarja, da bi s podaljšanim izvajanjem sklada EFSI v letu 2019 dosegli pomemben napredek pri uresničevanju boljše geografske pokritosti, da bi lahko vse regije enakovredno koristile učinek vzvoda, ki ga ponuja jamstvo proračuna EU; poziva države članice, naj izvedejo strukturne reforme, ki bi izboljšale naložbeno okolje in lokalne zmogljivosti za uspešno izvajanje podpore sklada EFSI v vseh regijah;

15.  pozdravlja nedavno zavezo držav članic glede obnovljene agende EU za obrambo, ki poskuša okrepiti trdo in mehko moč, in meni, da je ta v skladu z zaskrbljenostjo državljanov glede varnosti, saj se vse večja globalna nestabilnost zaradi nove vrste groženj le še zaostruje; podpira nedavno pobudo Komisije za začetek evropskega programa za razvoj obrambne industrije kot prvo fazo Evropskega obrambnega sklada; zahteva, da se ta program financira izključno iz nerazporejenih razlik in/ali posebnih instrumentov, ne pa iz prerazporeditev iz obstoječih programov;

16.  poudarja, da mora ostati obravnavanje notranje varnosti med glavnimi prednostnimi nalogami Unije, in poziva, naj se povečajo sredstva za to razvijajočo se politiko; je prepričan, da mora EU več vlagati v krepitev in upravljanje svojih meja, izboljšanje sodelovanja med organi kazenskega pregona in nacionalnimi organi ter boj proti terorizmu, radikalizaciji in organiziranemu kriminalu, in sicer z izvajanjem ustreznega in sodobnega digitalnega informacijskega sistema; v zvezi s tem izpostavlja vlogo Sklada za notranjo varnost (ISF) in nujnost ustreznega financiranja agencij na področju meja, varnosti in pravosodja; spominja, da so se finančna sredstva, ki so bila v letu 2018 namenjena za ta instrument, občutno zmanjšala;

17.  poziva, naj se poveča financiranje za boj proti radikalizaciji, ki povzroča nasilni ekstremizem v Uniji; meni, da je ta cilj mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu, ksenofobiji, fundamentalizmu, sovražnemu govoru in sovražnemu pisanju;

18.  pozdravlja vlogo, ki jo ima Sklad za migracije, azil in vključevanje; poziva, naj se temu skladu v letu 2019 zagotovi dovolj sredstev, da bo mogoče podpreti dostojno sprejemanje prosilcev za azil v državah članicah, pravične strategije vračanja, programe za preselitev, politike zakonitih migracij in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, pa tudi da bo mogoče obravnavati nezakonite migracije; ponovno poudarja, kako pomembno je imeti na voljo ciljno usmerjena sredstva za odpravljanje temeljnih vzrokov za migracijsko in begunsko krizo; v ta namen poudarja, da je treba s proračunom EU financirati ukrepe v državah izvora migrantov, pa tudi v državah, ki gostijo begunce, med drugim ukrepe za odpravljanje revščine in brezposelnosti, reševanje izzivov na področju izobraževanja in gospodarstva, pa tudi za obravnavanje nestabilnosti;

19.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bi žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam na ravni EU zagotovili finančno solidarnost;

20.  opozarja na pomen agencij EU pri zagotavljanju izvajanja zakonodajnih prednostnih nalog EU in s tem pri doseganju ciljev politike EU, kot so tisti v zvezi s konkurenčnostjo (zaposlovanje, trajnostna rast, energetska unija), migracijami (azil, čezmejno upravljanje), podpiranjem temeljnih pravic (varstvo podatkov) in varnostjo (kibernetska kriminaliteta, droge, goljufije, pranje denarja, terorizem, pravosodno in policijsko sodelovanje, podpora obsežnim informacijskim sistemom); pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu za leto 2019 privedla do realističnih in ustreznih sredstev za operativne in upravne dejavnosti agencij EU in drugih organov EU, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje njihovih dolžnosti, vključno s čedalje številčnejšimi nalogami in večjo delovno obremenitvijo; poziva, naj se dodelijo zadostna sredstva, da bi se zagotovila ustrezna ustanovitev in pravilno delovanje Evropskega javnega tožilstva; na splošno poziva k temeljiti oceni strateških interesov in nalog vseh agencij ter možnosti razvrstitve agencij glede na strateško naravo njihovih nalog in rezultatov; ponavlja, da je leto 2018 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjševanja števila zaposlenih in uporabe „rezerve za prerazporeditev“; pričakuje, da Komisija in Svet v proračunu za leto 2019 ne bosta dodatno zmanjšala sredstev agencije;

21.  meni, da je treba v času, ko ključni akterji, kot so ZDA, niso pripravljeni uresničiti svojih zavez glede boja proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom, EU s proračunom za leto 2019 jasno postaviti na čelo boja proti temu izzivu, ki je eden največjih naše generacije, in sicer tako da se zagotovi dodatna finančna podpora za pobude, kot so program za podnebne ukrepe LIFE, projekt ECOPOTENTIAL in Čisto nebo; poudarja, da bi bilo treba odhodke v zvezi s tem obravnavati kot dolgoročne naložbe in ne kot stroške ter da sta Evropsko računsko sodišče in Svet za ekonomske in finančne zadeve ugotovila, da EU ne dosega svojega cilja glede financiranja ukrepov na področju podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj uresniči cilje Pariškega sporazuma in dolgoročne podnebne cilje, ki si jih je zastavila sama EU, tako da izpolni cilj iz sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020) glede 20-odstotne porabe za podnebje; v zvezi s tem poudarja, da bi moral prispevek za leto 2019 močno presegati splošni cilj, da bi se kompenzirale nižje dodelitve, odobrene v prvih letih večletnega finančnega okvira, ter da bi bilo treba povsem optimizirati mehanizem vključevanja podnebnih sprememb;

Večja solidarnost za obravnavo socialnih, ozemeljskih in svetovnih izzivov

22.  meni, da bi moral proračun EU prispevati k prizadevanjem držav članic na področjih, kot sta brezposelnost in zdravstveno varstvo, tako da se dajo na voljo ustrezna sredstva za programe, namenjene boju proti neenakostim, blaženju najhujših oblik revščine, zlasti za najbolj izolirane in ranljive skupine prebivalstva, predvsem otroke, in omogočanju, da državljani pridobijo spretnosti in znanja, ki so potrebni za prilagajanje digitalizaciji;

23.  vztraja, da je treba povečati podporo za programe Unije, ki spodbujajo rast in ustvarjanje dolgoročnih kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade, s tem pa dopolniti prizadevanja držav članic, da bi na trgu dela namesto zgodnje specializacije zagotovile raznolike poklicne kvalifikacije, da se na ta način poveča odpornost in omogoči prilagajanje družbe, hkrati pa obravnava demografska regresija, preprečuje pomanjkanje kvalificirane delovne sile v določenih sektorjih ter ohranja trajnost sistemov socialne varnosti; ugotavlja, da bi se razmislek o posebnih prilagojenih ukrepih lahko izkazal za koristnega v zvezi s sektorji in/ali regijami, ki so najbolj prizadeti oziroma ki so postali veliko bolj ranljivi;

24.  opozarja na znatno staranje prebivalstva in povečanje števila tistih, ki potrebujejo posebno in njim namenjeno oskrbo, zlasti starejših; poziva Komisijo, naj uvede dodatne podporne ukrepe, da bi obravnavala demografske izzive, in ponovno izraža podporo pobudam, kot je „vasi za osebe z demenco“, kjer se ustrezna oskrba zagotavlja že od začetka;

25.  meni, da diskriminacija na podlagi spola, zlasti na trgu dela, ni zgolj v nasprotju z vrednotami EU, temveč predstavlja tudi resno oviro za gospodarsko rast, saj ženskam onemogoča kakovostno zaposlitev; poudarja ključni prispevek opolnomočenja žensk k uresničevanju bolj vključujočih, pravičnih in miroljubnih družb, katerih rast je bolj trajnostna; pričakuje, da se bo s proračunom za leto 2019 podpiralo podjetništvo žensk in spodbujal dostop žensk do sredstev EU, na primer v okviru programov COSME in Obzorje 2020, in povečal obseg kohezijske politike, da bi spodbudili dodatno vlaganje v infrastrukturo na področju izobraževanja, otroškega varstva in zdravstva in tako pomagali ženskam pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja;

26.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zamude pri izvajanju kohezijske politike, pri kateri gre za izkaz teritorialne solidarnosti EU in njeno najpomembnejšo naložbeno politiko, a se zaveda, da je bilo leto 2017 prvo leto pospešenega izvajanja programov v sklopu evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letih 2018 in 2019; meni, da bi bilo treba za nemoteno izvajanje te politike zagotoviti zadostne ravni odobritev plačil;

27.  želi spomniti, da je Unija veliko prispevala k spodbujanju miru in sprave na Irskem, zlasti s programoma PEACE in INTERREG, ki sta ciljno usmerjena na Severno Irsko in mejne okraje na jugu; poziva k popolnemu upoštevanju okvira predhodno prevzetih obveznosti, kot v primeru Velikonočnega sporazuma, ter spoštovanju pravne države in demokracije; poziva Komisijo in države članice, naj mirovni proces še naprej podpira z nadaljnjim financiranjem programa PEACE in z njim povezanih programov;

28.  poudarja, da je skupna kmetijska politika eden temeljev evropskega povezovanja, prav tako pa zagotavlja dobavo varne in izjemno kakovostne hrane evropskim državljanom, ustrezno delovanje kmetijskega enotnega trga in večletno trajnost podeželja; opozarja, da sredstva za skupno kmetijsko politiko prispevajo predvsem k dobičkonosnosti in stabilnosti EU na področju kmetijstva;

29.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira kmete po vsej Evropi pri spopadanju z nepričakovano nestanovitnostjo trga in pri zagotavljanju varne in izjemno kakovostne preskrbe s hrano; prosi, da se ustrezna pozornost nameni malim kmetijam in malemu ribolovu;

30.  meni, da morajo imeti regionalizacija in družbeno-gospodarski cilji večjo vlogo v skupni ribiški politiki in da je treba razširiti področje uporabe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; poziva Komisijo, naj olajša dostop do financiranja in poenostavi politike v zvezi s tem; izraža posebno zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU za ribištvo, zlasti v sosednjih obalnih državah;

31.  pozdravlja predlog za razširitev področja uporabe mehanizma Unije na področju civilne zaščite in okrepitev tega mehanizma; meni, da je okrepitev tega mehanizma izjemno pomembna za zagotovitev hitrejšega in bolj usklajenega odziva na področju civilne zaščite na ravni Unije, in sicer na področjih preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje;

32.  glede na omejitve sredstev in zahteve, da EU prevzame večjo odgovornost, pričakuje, da se bodo pri izvrševanju proračuna tekoči postopki in ukrepi izboljšali, s čimer bi zagotovili, da bodo finančne obveznosti izpolnjene pravočasno in stroškovno učinkovito;

33.  meni, da bi bilo treba agencijam, programom in politikam EU, povezanim z obvladovanjem migracijskih in begunskih tokov ter mejnim nadzorom, zagotoviti zadostne finančne in človeške vire, da bi bili kos sedanji begunski krizi, odgovornost na tem področju pa bi morale v skladu z načeli delitve bremena in Ženevskih konvencij prevzeti tudi države članice; je prepričan, da bi morala EU, če želi najti dolgoročno rešitev, pokazati tudi zunanjo solidarnost pri spodbujanju pogojev za mir in blaginjo v državah izvora, in sicer z namenjanjem večjega poudarka naložbam in razvojni politiki, predvsem prek izvajanja Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja in instrumenta za humanitarno pomoč; priznava pomen in izstopajočo vrednost razvojne politike, med katere prednostnimi nalogami so izkoreninjenje revščine, izobraževanje, zdravje in gospodarski razvoj; poudarja, da je treba podpreti ukrepe in programe UNRWA; poudarja, da je eden od pogojev za ohranitev stabilnosti in blaginje v EU stabilno sosedstvo EU; zato poziva Komisijo, naj prednostno obravnava naložbe v sosedstvu EU, da bi podprla prizadevanja za obravnavo najbolj perečih vprašanj v tem območju, namreč migracije, begunskih izzivov in razvoja južnega sosedstva, pa tudi nestabilnosti v vzhodnem sosedstvu, ki jo gre delno pripisati ruski zunanji politiki, ki ni v skladu z mednarodnim pravom ter demokratičnimi standardi in standardi na področju človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba nove politične prednostne naloge in bodoče izzive za EU, kot sta varnost in obramba, financirati s svežimi sredstvi, ne pa z zmanjševanjem sredstev za obstoječe – pomembne in uspešne – politike in programe, kot sta razvojna in humanitarna pomoč in sosedska politika; prav tako poudarja, da varnostna in razvojna politika vplivata druga na drugo in da sta obe pomemben pogoj za vzpostavitev delujoče države, pa tudi za delujočo upravno strukturo brez korupcije ter minimalne standarde v socialnih, zdravstvenih in gospodarskih sektorjih;

34.   ponovno izraža stališče, da satelitski proračunski mehanizmi, kot so skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, zaobidejo proračunski postopek, spodkopavajo preglednost proračunskega poslovodenja in ovirajo pravico Parlamenta do izvajanja učinkovitega nadzora nad odhodki; zato meni, da je treba te zunanje instrumente, ustvarjene v preteklih letih, vključiti v proračun Unije, prav tako pa je treba poiskati nadomestne rešitve, da se bo lahko Unija na mednarodni ravni začela hitro odzivati v izrednih razmerah in po njih;

35.  poudarja, da bi se moral instrument za predpristopno pomoč med drugim osredotočati predvsem na olajševanje političnih in gospodarskih reform v državah širitve; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v predlogu proračuna za leto 2019 dodatno oceni sredstva te pomoči, ob tem pa upošteva vse slabše politične razmere v Turčiji, pa tudi nujno potrebo po obravnavanju čedalje večje radikalizacije v balkanskih državah;

Pričakovanja za proračunski postopek 2019

36.  poziva Komisijo, naj še naprej v vseh fazah postopka deluje kot pošten posrednik ter dosledno in natančno izvaja sklepe proračunskega organa;

37.  pozdravlja, da je po vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira in v nasprotju s sklepi Sveta z dne 20. februarja 2018 o smernicah za proračun za leto 2019 proračunski postopek za leto 2018 pokazal, da lahko proračunski organ v celoti izvaja svoje pristojnosti v letnem proračunskem postopku, kar zadeva višino in vsebino proračuna EU;

38.  verjame, da bi moral Parlament kot veja proračunskega organa, ki ga neposredno volijo državljani, izpolniti svojo politično vlogo in predložiti predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, v katerih bi izrazil svojo politično vizijo za prihodnost; se glede tega zavezuje, da bo predlagal sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pripravljenih v tesnem sodelovanju z vsemi odbori, da bi se tako poiskalo ustrezno ravnotežje med politično voljo in tehnično izvedljivostjo po oceni Komisije;

39.  pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu za leto 2019 temeljila na skupnih političnih ambicijah in solidarnosti ter upoštevala dodano vrednost programov in politik EU; meni, da je ta cilj mogoče uresničiti le, če strani v pogajanjih hitro obveščata druga drugo o svojih stališčih ter s pogajanji začneta kar najbolj zgodaj in sta pripravljeni na kompromis;

o
o   o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(5) UL L 57, 28.2.2018, str. 1.
(6) Skupno poročilo pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije (TF50 (2017)19 – Komisija za 27 držav članic EU).


Razmere v Siriji
PDF 278kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))
P8_TA(2018)0090RC-B8-0139/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravicah iz leta 1948 ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) na področju človekovih pravic, vključno s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, zlasti z dne 9. julija 2017 o premirju v Siriji, z dne 25. novembra 2017 o konferenci sirske opozicije v Riadu in z dne 23. februarja 2018 o pokolu v Vzhodni Guti, ter njenih pripomb ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidisa o nedavnih napadih v Siriji z dne 3. oktobra 2017, o humanitarnih razmerah v Vzhodni Guti in Idlibu z dne 20. februarja 2018 ter o razmerah v Vzhodni Guti in drugje v Siriji z dne 6. marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini na plenarnem zasedanju Parlamenta 6. februarja 2018 o stanju človekovih pravic v Turčiji in razmerah v Afrinu v Siriji,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji(2) in sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o dodajanju dveh novih ministrov na seznam za sankcije,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. marca 2017 z naslovom „Elementi strategije EU za Sirijo“ (JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo,

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov konference Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije z dne 5. aprila 2017 ter prejšnjih konferenc o razmerah v Siriji, ki so potekale v Londonu, Kuvajtu, Berlinu in Helsinkih,

–  ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina pred Svetom OZN za človekove pravice (UNHRC) v Ženevi o razmerah v Siriji, zlasti izjav s 26. februarja 2018 in z 2. marca 2018, ter ustnega poročila z dne 7. marca 2018 o dejavnostih njegovega urada in zadnjih dogodkih na področju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjav, ki naj bi jih dal predstavnik za javnost generalnega sekretarja OZN o Vzhodni Guti in Sirski arabski republiki 20. februarja in 24. februarja 2018,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN in vseh konvencij OZN, katerih pogodbenica je Sirija,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN (VSZN) o Siriji, zlasti resolucije 2254 (2015) z dne 18. decembra 2015, resolucije 2393 (2017) z dne 19. decembra 2017 o odobritvi čezmejne dostave pomoči in dostave pomoči prek fronte ter resolucije 2401 (2018) z dne 24. februarja 2018 o 30-dnevnem prenehanju sovražnosti v Siriji, da se omogoči dostava humanitarne pomoči,

–  ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil UNHCR, in resolucij UNHCR o Sirski arabski republiki, zlasti resolucije z dne 5. marca 2018 o poslabšanju stanja človekovih pravic v Vzhodni Guti,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A-71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter ad hoc sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando in posebnim sodiščem za Libanon,

–  ob upoštevanju memoranduma o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki, ki so ga podpisali Iran, Rusija in Turčija 6. maja 2017,

–  ob upoštevanju poročila Sklada OZN za prebivalstvo iz leta 2017 z naslovom Glasovi iz Sirije 2018 – ugotovitve ocene pregleda humanitarnih potreb (Voices from Syria 2018 – Assessment Findings of the Humanitarian Needs Overview),

–  ob upoštevanju izjave centra Carnegie za Bližnji vzhod z dne 5. marca 2018 o domnevnem srečanju vodje sirskega urada državne varnosti Alija Mamluka, ki je uvrščen na seznam sankcij EU, z italijanskim ministrom za notranje zadeve in direktorjem agencije za obveščanje in zunanjo varnost v Rimu, kar bi bilo v očitnem nasprotju s Sklepom Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede Sirije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se sirski sedemletni državljanski konflikt nadaljuje kljub številnim mednarodnim prizadevanjem za dosego premirja in postavitev temeljev za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; ker so posledično humanitarne razmere v državi še vedno katastrofalne; ker je 13 milijonov ljudi evidentiranih, da potrebujejo nekakšno obliko humanitarne pomoči, in je med njimi 6 milijonov otrok; ker je notranje razseljenih 6,1 milijona ljudi, 3 milijone civilistov živi na obleganih območjih, v sosednjih regijah pa je registriranih več kot 5 milijonov sirskih beguncev; ker je med konfliktom izgubilo življenje vsaj 400 000 Sircev;

B.  ker so območja in mesta, kot so Idlib, Vzhodna Guta, Jarmuk, Fua in Kefraja, že dolgo blokirana, kar ima hude posledice za civilno prebivalstvo in ni možna trajna dostava humanitarne pomoči, ker sirski režim ob podpori Rusije in Irana nadaljuje vojaško ofenzivo in obstreljevanje svojega lastnega ljudstva; ker sirski režim in njegovi zavezniki že pet let oblegajo Vzhodno Guto, kjer so civilisti, tudi otroci, šole in zdravstvene ustanove, izpostavljeni zračnim napadom, obstreljevanju in uporabi kemičnega orožja, ki so na tem območju zahtevali življenja več sto ljudi; ker so bile teroristične skupine v Vzhodni Guti obtožene, da obstreljujejo civilne četrti v Damasku;

C.  ker so razmere v Vzhodni Guti tako kritične, da je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres območje označil za pekel na zemlji; ker so ljudje v Vzhodni Guti odrezani od vsake pomoči že od 14. februarja 2018, ko se je blokada začela in je en sam konvoj dosegel le 7 200 ljudi, na tem območju pa živi 400 000 ljudi; ker je konvoju s pomočjo OZN 5. marca 2018 končno uspelo vstopiti v kraj Duma in doseči 27 500 ljudi, ki potrebujejo hrano in medicinsko opremo; ker je sirski režim s konvoja odstranil nujno potrebni sanitetni material;

D.  ker je VSZN dne 24. februarja 2018 sprejel resolucijo št. 2401, v kateri je Varnostni svet zahteval, da vse strani, vpletene v konflikt, nemudoma prenehajo sovražnosti za najmanj 30 zaporednih dni, da bi v skladu z veljavnim mednarodnim pravom omogočili varno, neovirano in neprekinjeno dostavo človekoljubne pomoči ter zdravstveno evakuacijo hudo bolnih in ranjenih; ker sirski režim ter ruske in iranske sile ne izvajajo resolucije Varnostnega sveta 2401, kljub večkratnim pozivom mednarodne skupnosti; ker vojska uporablja „osvoboditev“ regije kot pretvezo za nadaljevanje napadov na civiliste; ker je Rusija v zadnjih letih dala veto na 11 resolucij Varnostnega sveta, vključno z resolucijo iz novembra 2017, namenjeno podaljšanju skupnega preiskovalnega mehanizma OZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), in si je dejavno prizadevala za omejevanje vsebine resolucij;

E.  ker ti napadi in uporaba stradanja zoper civiliste z obleganjem naseljenih območij in prisilnim razseljevanjem prebivalstva, tudi z namenom doseganja demografskih sprememb, kot vojna taktika predstavljajo jasno kršitev mednarodnega humanitarnega prava; ker je oviranje prizadevanj za evakuacijo, dostavo humanitarne pomoči in zdravstveno oskrbo očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in več resolucij VSZN;

F.  ker je turška operacija Oljčna vejica v afrinski provinci, ki je pod kurdskim nadzorom, konfliktu v Siriji dodala novo razsežnost, s tem pa odprla dodatna humanitarna vprašanja in povzročila skrbi glede negativnih vplivov na občutljivo notranje ravnovesje v Siriji in/ali na prizadevanja za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; poudarja, da se je že poročalo o visokem številu civilnih žrtev in da je na stotine civilistov v življenjski nevarnosti; ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica v imenu EU jasno izrazila zaskrbljenost in pozvala turško vlado, naj ustavi ofenzivo, ter poudarila, da se je treba osredotočiti na poraz terorističnih organizacij s seznama OZN;

G.  ker kršitve Asadovega režima in njegovih zaveznikov ter terorističnih skupin med konfliktom v Siriji vključujejo ciljno usmerjene in neselektivne napade na civiliste, tudi s kemičnim orožjem, zunajsodne poboje, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napade na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči; ker so ti zločini doslej ostali nekaznovani;

H.  ker so ISIS/Daiš in druge džihadistične skupine zagrešile grozodejstva in huje kršile mednarodno pravo, tudi s surovimi usmrtitvami in spolnim nasiljem, ugrabitvami, mučenjem, prisilnimi spreobrnitvami in zasužnjevanjem žensk in deklet; ker se za teroristične dejavnosti novačijo in izrabljajo otroci; ker obstaja resna zaskrbljenost, da se na območjih pod nadzorom skrajnežev civilisti uporabljajo kot živi ščit; ker so ta dejanja vojni zločini, zločini zoper človečnost in genocid;

I.  ker je v sedanjih razmerah demokratična opozicija oslabljena, civilisti pa so ujeti med džihadistične teroriste in islamske skrajneže na eni strani ter podpornike Asadovega režima na drugi strani;

J.  ker je Svet je na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu, 26. februarja 2018 zaradi resnosti razmer v državi dodal dva ministra sirske vlade – za industrijo in za informiranje;

K.  ker je obveznost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti bodisi na podlagi veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravnih sredstev, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, bodisi z ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti; ker se lahko poleg take osebne kazenske odgovornosti tudi države pod določenimi pogoji preganjajo zaradi kršitev obveznosti iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki so v pristojnosti Meddržavnega sodišča, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948;

L.  ker se EU še naprej zavzema za uspeh pogajanj, ki potekajo pod okriljem posebnega odposlanca OZN za Sirijo in so znana pod imenom ženevski proces; ker EU še naprej podpira ta proces, tudi prek organizacije druge bruseljske konference o podpori prihodnosti Sirije in širše regije, ki bo predvidoma potekala 24. in 25. aprila 2018;

M.  ker pogajanja v Ženevi po devetem krogu na Dunaju 25. in 26. januarja 2018 do zdaj še niso privedla do napredka pri iskanju miroljubne rešitve krize v Siriji; ker so Rusija, Iran in Turčija 4. maja 2017 v Kazahstanu dosegli dogovor o vzpostavitvi štirih območij za umiritev razmer, a jih tisti, ki so zanje jamčili, niso spoštovali in varovali; ker je kongres sirskega nacionalnega dialoga, ki je potekal v Sočiju 30. januarja 2018, napovedal ustanovitev ustavnega odbora, ki pa ga vse strani niso sprejele;

N.  ker razmere v Siriji in odsotnost celovite, resnične in vključujoče politične tranzicije še naprej onemogočajo polno izvajanje strategije EU za Sirijo, kar velja zlasti za znatno pomoč, ki jo Unija lahko nudi za obnovo države;

O.  ker je EU v tej krizi največja donatorica, saj je skupaj s svojimi državami članicami od izbruha vojne mobilizirala več kot 10,4 milijarde EUR sredstev za odzivanje na humanitarne potrebe v sirski krizi, tako znotraj države kot v regiji; ker je EU znatno podprla tudi sosednje države, v katere so se zatekli sirski begunci, in jim izrekla pohvalo;

1.  ponovno najostreje obsoja vsa grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v konfliktu, še posebej dejanja sil Asadovega režima, vključno s podporo njegovih zaveznikov Rusije in Irana, pa tudi terorističnih organizacij s seznama OZN; obžaluje, da je v bombnih napadih, obstreljevanju in drugih vojaških posegih v sedmih letih spopadov umrlo najmanj 400 000 ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih, ter da je bilo več milijonov ljudi razseljenih, zaradi dolgotrajnega obleganja gosto poseljenih območij pa civilisti nimajo dostopa do hrane, vode, sanitarne infrastrukture in zdravstvenega varstva; izraža resno zaskrbljenost glede stopnjevanja nasilja v številnih delih države, kot na primer v Vzhodni Guti in Idlibu;

2.  globoko obžaluje neuspeh večkratnih regionalnih in mednarodnih prizadevanj za končanje vojne ter poziva k obnovitvi in okrepitvi sodelovanja na svetovni ravni za mirno in trajno rešitev konflikta; poudarja, da mednarodna skupnost ni zagotovila zadostne podpore demokratični opoziciji; ponovno poudarja, da ima še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, ter podpira prizadevanja posebnega odposlanca za Sirijo Staffana de Misture za resnično in vključujočo politično tranzicijo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2254, ki bi jo s pogajanji dosegle sprte sirske strani in ki bi jo podprli ključni mednarodni in regionalni akterji; poudarja, da je pomembno najti politično rešitev konflikta; ostaja zavezan enotnosti, suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Sirije;

3.  najostreje obsoja sedanje nasilje v Vzhodni Guti, kljub soglasnemu sprejetju resolucije Varnostnega sveta 2401, in nujno poziva vse strani, zlasti Asadov režim, Rusijo in Iran, naj jo začnejo v celoti in takoj izvajati in spoštovati ter zagotovijo takojšno, varno, neovirano in neprekinjeno dostavo človekoljubne pomoči, evakuacijo hudo bolnih in ranjenih ter lajšanje trpljenja sirskega ljudstva; v celoti podpira poziv vsem stranem v konfliktu, da takoj prenehajo sovražnosti vsaj za 30 zaporednih dni; ponavlja svoj poziv vsem stranem, zlasti sirskim oblastem, naj spoštujejo svojo odgovornost glede varovanja sirskega prebivalstva in naj takoj prenehajo z vsemi napadi na civiliste v Siriji; poziva akterje, ki jamčijo za premirje na območjih za umiritev razmer, naj v celoti spoštujejo svojo odgovornost, da bi končali nasilje in zločine ter omogočili in zagotavljali neoviran dostop do teh območij; je seznanjen z odločitvijo treh držav, ki sodelujejo v astanskem procesu, da aprila 2018 ponovno organizirajo vrhunsko srečanje, na katerem bodo razpravljale o Siriji in morebitnih ukrepih v regiji; poudarja, da ukrepi nikakor ne smejo biti v nasprotju s pogovori pod okriljem OZN/ženevskim procesom ali jih/ga ogrožati;

4.  opozarja sirski, ruski in iranski režim, da so po mednarodnem pravu odgovorni za grozljive zločine, ki se še naprej dogajajo v Siriji, ter da bodo vsi storilci teh zločinov, bodisi države bodisi posamezniki, zanje odgovarjali;

5.  močno obžaluje ponavljajoči se ruski veto v VSZN in da ni bil dosežen noben dogovor o podaljšanju mandata skupnega preiskovalnega mehanizma OZN in OPCW, še preden se je ta končal 17. novembra 2017; meni, da je takšen odnos stalne članice VSZN s posebno odgovornostjo ohranjanja mednarodnega miru sramoten; poudarja, da svet vidi oviranje mednarodne preiskave bolj kot znak krivde kot česar koli drugega;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi posredovanja Turčije na območjih Sirije, ki jih nadzorujejo kurdske sile; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi zaostrovanja razmer v Afrinu, tudi zaradi morebitnega spopada med turškimi silami in Asadovimi ali ruskimi silami ter naraščajočih napetosti z ZDA; poziva turško vlado, naj umakne svoje vojake in prevzame konstruktivno vlogo v sirskem konfliktu, kar je tudi v turškem nacionalnem interesu; se pridružuje stališču podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, da odpiranje novih front v Siriji ni v interesu turške varnosti, in ponovno svari pred nadaljnjim slabšanjem humanitarnih kriznih razmer v državi; zahteva popolno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov, in poziva k premirju po vsej Siriji, torej tudi v Afrinu;

7.  ponovno potrjuje svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije proti Daišu; poudarja, da so koalicija in sirske partnerske sile naredile znaten napredek v prizadevanjih za zmago nad Daišem v Siriji; opozarja, da je treba pri vseh ukrepih za boj proti Daišu in drugim skupinam, ki jih je Varnostni svet označil za teroristične, dosledno spoštovati mednarodno pravo; poziva države članice in njihove zaveznike, naj zagotovijo preglednost, odgovornost in popolno skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah;

8.  ponovno poziva k zagotovitvi varnega, pravočasnega in neoviranega dostopa humanitarnih delavcev na celotnem ozemlju Sirije in pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta 2393, ki je za naslednjih 12 mesecev (do 10. januarja 2019) podaljšala dovoljenje za čezmejni humanitarni dostop in humanitarni dostop prek front do Sirije; spodbuja Organizacijo združenih narodov in njene izvajalske partnerje pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov za povečanje dostav humanitarne pomoči težko dosegljivim in obleganim območjem, vključno s kar se da učinkovitim prečkanjem meje v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2165 (2014); podpira poziv, naj se nujno pospeši humanitarno čiščenje min po vsej Siriji, in vse strani v konfliktu spominja, da mednarodno humanitarno pravo izrecno varuje bolnišnično in zdravstveno osebje; obžaluje različne primere spolnih zlorab in kršitev, do katerih je prišlo v mednarodnih organizacijah za pomoč, vključno s spolnim izkoriščanjem sirskih beguncev s strani tistih, ki so dostavljali pomoč v imenu OZN in uglednih mednarodnih organizacij; odločno izjavlja, da se takšnih dejanj ne sme tolerirati; poziva k temeljiti preiskavi in poudarja, da morajo biti vsi odgovorni kaznovani;

9.  poudarja, da se grozoviti zločini v Siriji ne bi smeli tolerirati in da ne bi smeli ostati nekaznovani, vključno z zločini zoper verske, etnične in druge skupine in manjšine; ponovno poziva k neodvisnim, nepristranskim, temeljitim in verodostojnim preiskavam in pregonu odgovornih ter podpira delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine v Sirski arabski republiki, zagrešene od marca 2012 dalje; je seznanjen in zadovoljen z odločitvijo EU, da prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru z 1,5 milijona EUR finančno podpre ta mehanizem; kljub temu poudarja, da bo podpora potrebna tudi po 18-mesečnem programu; poudarja, kako je pomembno, da države članice izpolnijo svoje zaveze, in pričakuje da bo vprašanje financiranja mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma obravnavano in rešeno na drugi bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in širše regije; poziva tudi k podpori organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki zbirajo in pomagajo ohranjati dokaze o kršitvah človekovih pravic in humanitarnega prava;

10.  ostaja prepričan, da v Siriji ne bo mogoče uspešno rešiti konflikta niti doseči trajnega miru, če storilci ne bodo odgovarjali za zločine, ter poziva k sprejetju strategije EU glede odgovornosti za grozodejstva, storjena v Siriji; ponovno poudarja, da podpira načelo splošne sodne pristojnosti v boju proti nekaznovanju, in pozdravlja ukrepe, ki so jih za to sprejele številne države članice EU; pozdravlja tudi pobude držav članic, da hude kršitve mednarodnega prava v svojih nacionalnih zakonodajah opredelijo kot kazniva dejanja; ponovno poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predaje zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi državami, preučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji; je seznanjen s pomembnim delom evropske mreže kontaktnih točk, kar zadeva osebe, odgovorne za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, naj podpreta to mrežo in jo vključita v prihodnja prizadevanja za odgovornost glede Sirije;

11.  zahteva, da vse strani spoštujejo pravice etničnih in verskih skupin in manjšin v Siriji, vključno s kristjani in vsemi razseljenimi, da bodo lahko še naprej dostojanstveno, enakopravno in varno živeli na območjih ali se vrnili na območja, ki so zgodovinsko in tradicionalno njihova domovina, in da bodo lahko popolnoma prosto živeli po svoji veri in prepričanju, ne da bi bili pri tem tarča prisile, nasilja ali diskriminacije; podpira medverski dialog, v okviru katerega se spodbuja vzajemno razumevanje in boj proti fundamentalizmu;

12.  je še vedno pretresen zaradi izginotja zagovornice človekovih pravic in prejemnice nagrade Saharova, Razan Zajtuneh, ki jo je v Dumi decembra 2013 domnevno ugrabila oborožena skupina Džejš Al Islam; poziva k ustanovitvi projektne skupine EU, ki bi uskladila in okrepila prizadevanja za njeno iskanje in zagotovila njeno izpustitev;

13.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj si na vse načine prizadeva za oživitev mirovnih pogajanj pod vodstvom OZN in zahteva dejavnejšo vlogo v teh pogajanjih, pri čemer naj se izkoristi finančna zmogljivost EU in pripravljenost nameniti znatna sredstva za obnovo Sirije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj dejavno podpre sirsko civilno družbo in tiste, ki želijo demokratično, pluralistično in vključujočo Sirijo, ter jih bolj vključi v svoja prizadevanja za prihodnost sirskega ljudstva, začenši z drugo bruseljsko konferenco 24. in 25. aprila 2018; spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sodeluje s sirskim prebivalstvom, da bi razvili lokalizirane strategije obnove za različne regije Sirije; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji proučiti vse razpoložljive možnosti, vključno s pomočjo iz zraka in vzpostavitvijo območij prepovedi letenja na podlagi resolucije Varnostnega sveta;

14.  pozdravlja organizacijo druge bruseljske konference, ki bo namenjena izražanju politične podpore in dejanskemu izvajanju celotne politične in gospodarske podpore mednarodne skupnosti ženevskemu procesu za Sirce, ki jo potrebujejo, in za države, ki so sprejele sirske begunce; pozdravlja izjemno solidarnost Jordanije, Libanona in Turčije do beguncev ter poziva EU in države članice, naj povečajo finančno podporo, ki jo namenjajo za odzivanje na nujne potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti; svari, da se dejavnosti obnove ne bi smele začeti, dokler ne bo sprejet politični dogovor, ki bo vključeval vse strani in bo dosežen s pogajanji pod okriljem OZN; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v to konferenco večji meri vključi civilnodružbene organizacije; v zvezi s tem poziva k večji podpori za miroljubne in demokratične sirske organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, tudi s pomočjo sklada Madad, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva mednarodno skupnost, naj izpolni neporavnane zaveze glede humanitarne podpore za Sirijo in sosednje države;

15.  poudarja, da je treba pohvaliti prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne podpore in načrtovanju prihodnosti Sirije; spominja, da se je EU v skladu s svojo strategijo zavezala, da za obnovo Sirije pomoči ne bo namenila brezpogojno, temveč šele, ko se bo zares začela celovita, resnična in vključujoča politična tranzicija, ki jo bodo s pogajanji izvajale sprte sirske strani na podlagi resolucije Varnostnega sveta 2254 in ženevskega sporočila; poudarja, da so Asadov režim, Putinova Rusija in Iran najbolj odgovorni za gospodarske posledice svojega vojaškega posredovanja; ugotavlja, da bi bilo treba vsako zavezo o obnovi države, ki bi temeljila na pristopu od spodaj navzgor in na uspešni krepitvi vloge lokalnih akterjev, s čimer bi se izključile znane teroristične skupine, pogojevati z mirom in odgovornostjo;

16.  odločno obsoja uporabo otrok v spopadih in terorističnih napadih; poudarja temeljni pomen zaščite otrok in namenjanja prednosti njihovemu dostopu do izobraževanja, tudi za begunske otroke v sosednjih državah, ter podpiranja psihološke rehabilitacije teh travmatiziranih otrok;

17.  izraža zaskrbljenost glede poročane vrnitve 66 000 beguncev v Sirijo v letu 2017 in poudarja, da je treba popolnoma spoštovati načelo nevračanja; poudarja, da Sirija ni varna za vračanje beguncev in da EU tega vračanja ne sme podpreti; ponovno poziva države članice EU, naj izpolnjujejo lastne zaveze, tudi tiste iz Newyorške deklaracije, in zagotovijo delitev odgovornosti, ki bo sirskim beguncem, ki bežijo pred vojno v Siriji, omogočila, da najdejo zaščito onkraj neposrednega sosedstva, tudi s pomočjo preselitve in programov humanitarnega sprejema;

18.  pozdravlja vključitev 26. februarja 2018 dveh sirskih ministrov, imenovanih januarja 2018 in odgovornih za represivne ukrepe proti sirskemu ljudstvu, na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu; poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih glede Sirije, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo; obsoja nedavna poročila o kršitvah tega sklepa in spominja države članice na njihovo obveznost po mednarodnem pravu, da na svojem ozemlju zagotovijo aretacijo in pridržanje osumljenih za grozodejstva; poziva k uvedbi usmerjenih sankcij zoper Rusijo in iranske funkcionarje zaradi njunih usmerjenih in namernih akcij proti civilnemu prebivalstvu v Vzhodni Guti in drugje v Siriji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0227.
(2) UL L 121, 10.5.2011, str. 11.


Napad ZDA na kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk)
PDF 249kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o ukrepih ZDA v zvezi s kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk) (2018/2566(RSP))
P8_TA(2018)0091RC-B8-0137/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju začasne odločitve ministrstva ZDA za trgovino, ki je uvedlo carino za španske oljke na podlagi ugotovitve, da je oljke v ZDA mogoče uvažati pod tržno ceno zaradi subvencij, ki jih dobivajo proizvajalci oljk v EU,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo z naslovom Napad ZDA na kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk) (O-000006/2018 – B8-0007/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(1),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker odločitev ZDA, da uvedejo carine s spremenljivo odstotno stopnjo za oljčne proizvode, ki jih izvažajo španska podjetja, temelji na prepričanju, da lahko pomoč oljčnemu sektorju v okviru skupne kmetijske politike (SKP) pomeni nelojalno konkurenco proizvajalcem v ZDA;

B.  ker ta odločitev nepravično in samovoljno vzbuja pomisleke o vseh programih pomoči kmetijstvu EU in lahko vpliva na vse prejemnike plačil v okviru SKP;

C.  ker obstajajo resni dvomi o tem, ali je formula, ki jo uporabljajo preiskovalci ZDA za izračun predhodne protidampinške marže, združljiva s pravili STO;

D.  ker je Komisija večkrat potrdila, da podporni ukrepi, za katere potekajo preiskave za izravnalne dajatve (tudi shema osnovnih plačil, promocijski ukrepi, plačila za mlade kmete), ne izkrivljajo konkurence;

E.  ker se subvencije SKP, dodeljene primarnim proizvajalcem namiznih oljk v Španiji, v skladu s prilogo II sporazuma STO o kmetijstvu štejejo kot podpora iz „zelene škatle“, saj niso vezane na proizvodnjo in ne izkrivljajo trgovine;

F.  ker ukrepi SKP, o katerih teče preiskava, niso specifični za ta proizvod in zato proti njim ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov na podlagi člena 2 sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih;

G.  ker je preiskava o španskih oljkah ena od številnih preiskav, ki so jih uvedle ZDA na področju trgovinske zaščite;

H.  ker se je SKP s številnimi reformami spremenila tako, da se je večina podpornih ukrepov prilagodila zahtevam „zelene škatle“ STO, in je sedaj, ko je prešla s sistema vezane podpore na sistem nevezane podpore, zasnovana tako, da je popolnoma skladna s sporazumi STO;

I.  ker so tudi ZDA velik uporabnik kmetijskih subvencij iz „zelene škatle“;

J.  ker so ZDA za tri španske družbe, ki so v postopku preiskave, uvedle začasne protidampinške dajatve v povprečni višini 17,13 %, za vse španske izvozne proizvode pa izravnalne dajatve v povprečni višini 4,47 %;

K.  ker lahko začasni ukrepi sprožijo plaz zaščitnih preiskav ZDA in drugih držav v zvezi s subvencijami iz „zelene škatle“ za kmetijske proizvode; ker bi to v končni fazi škodovalo proizvajalcem v EU in ZDA; ker tako stopnjevanje ogroža že dolgo uveljavljene in skrbno dogovorjene sporazume STO;

L.  ker lahko španski proizvajalci izgubijo trg ZDA, konkurenti iz tretjih držav pa bi imeli korist od izvozne vrzeli zaradi odločitve ZDA;

M.  ker naj bi gospodarske posledice za španski oljčni sektor, če bodo te carine ostale, v naslednjih petih do desetih letih po ocenah sektorja znašale od 350 do 700 milijonov EUR, kar bi lahko pomenilo konec španskega izvoza zrelih oljk;

N.  ker je konkurenčnost španskega izvoza, katerega tržni delež je v zadnjih letih postopoma naraščal v ZDA, rezultat prizadevanja teh družb, da bi znižale stroške z vlaganjem v vrhunske tehnologije in izboljšale kakovost, ne pa posledica evropskih subvencij;

O.  ker je povečanje španskega izvoza v ZDA (+20 % od leta 2013) omogočilo odprtje na tisoče delovnih mest in zagotovilo gospodarsko pomoč območjem v Andaluziji, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza;

1.  poziva oblasti ZDA, naj umaknejo svojo prehodno odločitev in ponovno vzpostavijo vzajemno konstruktiven pristop na tem področju, ki bo koristil proizvajalcem in potrošnikom obeh celin;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi negativnih posledic, ki bi jih lahko imel izravnalni postopek ZDA za ves evropski kmetijski model;

3.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne diplomatske ukrepe na dvostranski ravni in v okviru STO, s katerimi bo ubranila sistem pomoči v okviru SKP, za katerega STO meni, da ne izkrivlja konkurence in ki ga je odobrila v postopku „zelene škatle“;

4.  poziva Komisijo, naj preuči možnost izpodbijanja končne odločitve ZDA pred STO;

5.  poziva Komisijo, naj še naprej pomaga španskemu oljčnemu sektorju in španski vladi, da se zagotovi, da bodo organi ZDA v teh preiskavah popolnoma spoštovali pravila STO;

6.  poziva Komisijo, naj španskemu oljčnemu sektorju, ki ga je prizadela preiskava ZDA, nudi jasne nasvete in mu odločno pomaga;

7.  poziva Komisijo, naj združi sile s španskimi organi in španskim oljčnim sektorjem ter naj si še nadalje izmenjuje vse pomembne informacije z organi ZDA, da se preprečijo vsi neupravičeni ukrepi;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in organom ZDA.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov