Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 23. maja 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. februarja 2018 o proračunskih smernicah za leto 2019 (06315/2018),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0247/2018),

Predlog proračuna za leto 2019 – krepitev solidarnosti in priprave na trajnostno prihodnost

1.  opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 15. marca 2018 med prednostne naloge proračuna EU za leto 2019 uvrstil trajnostno rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, boj proti podnebnim spremembam, prehod na energijo iz obnovljivih virov in migracije, poleg tega pa je pozval, naj se posebna pozornost nameni mladim;

2.  poudarja da mora biti Unija vodilna pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov z njihovim vključevanjem v vsa področja politike Unije;

3.  opozarja, da bodo pogajanja o proračunu EU za leto 2019, zadnjem v sedanjem parlamentarnem obdobju, potekala sočasno s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru in reformi virov lastnih sredstev EU; opozarja tudi, da se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo prispevalo k in sodelovalo pri izvajanju proračunov Unije za leti 2019 in 2020, kakor da bi po marcu 2019 ostalo v Uniji;

4.  pozdravlja predlog Komisije in meni, da v širšem smislu ustreza prednostnim nalogam Parlamenta; namerava še naprej krepiti ključne programe in zagotavljati ustrezno raven financiranja v skladu s prednostnimi nalogami; ugotavlja, da so se sredstva za prevzem obveznosti povečala, odstotek BND pa se je v primerjavi z letom 2018 znižal tako za sredstva za prevzem obveznosti (1 % v primerjavi z 1,02 %) kot za plačila (0,9 % v primerjavi z 0,92 %);

5.  pozdravlja predlagano povečanje sredstev za program Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+ ter programe, ki prispevajo k povečevanju varnosti državljanov EU; hkrati pa poudarja, da je treba še okrepiti podporo za mala in srednja podjetja, ki so osrednjega pomena pri omogočanju gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, poleg tega pa je treba nameniti ustrezna sredstva za digitalizacijo industrije EU ter spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnega podjetništva, pa tudi za programe, ki podpirajo mlade, zlasti pa ErasmusPro; opozarja, da je prepričan, da je treba proračun programa Erasmus+ za leto 2019 vsaj podvojiti;

6.  pozdravlja začetek izvajanja Discover EU, porazdelitev 15 000 vozovnic Interrail za Evropejce, ki so dopolnili 18 let, v letu 2018 in predlog Komisije v višini 700 milijonov EUR za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki se dobro vključuje med ambicije EU za spodbujanje učne mobilnosti, aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti med vsemi mladimi; obžaluje, da Komisija ni predlagala proračunskih sredstev za leti 2019 in 2020; je odločen, da bo v letih 2019 in 2020 nadaljeval pripravljalni ukrep;

7.  je seznanjen s predhodno oceno Komisije o nadaljevanju pripravljalnega ukrepa Jamstvo za otroke; poudarja navedbo iz ocene o morebitnem obsežnem izvajanju v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS); predlaga, da se izkoristi možnost tretje izvedbene faze za pripravo na to obsežnejše izvajanje v okviru ESS+;

8.  obžaluje, da je proračun programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) v primerjavi s proračunom 2018 le 2,3 % višji (362,2 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti) in da so predlagana sredstva za plačila nižja za 0,6 %; opozarja, da je to uspešen program, pri katerem je delež prosilcev veliko večji kot delež prejemnikov financiranja; poudarja, da so mala in srednja podjetja pomembno gonilo zaposlovanja, gospodarske rasti in konkurenčnosti v EU, da so hrbtenica evropskega gospodarstva ter lahko ustvarjajo rast in delovna mesta; poziva, naj se to kot pomembna prioriteta odraža v zadostnem financiranju programov za mala in srednja podjetja in da se glede na uspeh programa COSME dodatno povečajo sredstva za ta program;

9.  želi pohvaliti vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri zmanjševanju naložbene vrzeli v EU; v okviru optimalnega regionalnega in sektorskega ravnotežja poziva k okrepitvi socialne razsežnosti uporabe sklada EFSI, vključno z inovacijami na področju zdravstva in medicine, socialne infrastrukture, varstva okolja, trajnostnega prometa, energije iz obnovljivih virov in infrastrukture za shranjevanje energije; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da je treba vse nove pobude v sklopu večletnega finančnega okvira financirati s svežimi sredstvi in ne v škodo obstoječih programov; ponavlja tudi, da je zavezan okrepitvi programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, da bi čim bolje nadomestili sredstva, ki so bila v proračunu 2019 za ta programa zmanjšana zaradi financiranja podaljšanja sklada EFSI;

10.  je seznanjen s predanostjo obnovljenemu obrambnemu programu EU, zlasti s sporazumom o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, pri katerem gre za prvo fazo Evropskega obrambnega sklada; meni, da se bo s to skupno predanostjo prispevalo k uresničevanju ekonomije obsega in boljšemu usklajevanju med državami članicami in podjetji, s tem pa bo EU lahko ohranila svojo strateško samostojnost in dejansko prevzela vlogo svetovne akterke;

11.  ugotavlja, da je Komisija predlagala, da se v skladu s finančnim načrtom za 233 milijonov EUR povečajo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih; ponovno zatrjuje, da se Parlament ni strinjal z morebitnim pomikom dodatnih sredstev za obdobje 2018–2020, dodeljenih na podlagi vmesne revizije večletnega finančnega okvira, na začetek obdobja; vztraja, da ima proračunski organ še vedno vsa pooblastila v zvezi z določanjem ravni financiranja za vse programe, tudi tiste, ki so bili predmet vmesne revizije večletnega finančnega okvira; poudarja, kako pomembno je iskreno sodelovanje med institucijami, in poziva vse zadevne akterje, naj ohranijo zaupanje skozi celoten proračunski postopek za leto 2019;

12.  ostaja zavezan boju proti brezposelnosti, predvsem med mladimi; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba dodatno povečati sredstva, namenjena pobudi za zaposlovanje mladih, kar bi odražalo dejstvo, da bi bilo treba za uresničitev stebra socialnih pravic povečati financiranje EU, čeprav bi spremembe financiranja te pobude vključevale kompleksno reprogramiranje pobude za zaposlovanje mladih in programov Evropskega socialnega sklada; se zaveda, da se brezposelnost mladih v EU ne rešuje ustrezno, saj še vedno presega raven iz leta 2007; poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice svojih politik in sredstev za boj proti brezposelnosti mladih ne bodo nadomestile s sredstvi iz pobude za zaposlovanje mladih, temveč jih bodo uporabljale kot dopolnilo; poudarja, da sta tako poklicno usposabljanje kot vajeništvo učinkovita načina za boj proti brezposelnosti mladih; poudarja, da mobilnost prek programa ErasmusPro zelo spodbuja določanje meril za izvajanje primerov najboljše prakse;

13.  poudarja, da bodo programi kohezijske politike leta 2019 predvidoma delovali s polno paro, in zagotavlja, da si Parlament prizadeva zagotoviti ustrezna sredstva zanje; pozdravlja, da so sedaj imenovani skoraj vsi organi za upravljanje programov v obdobju 2014–2020; poudarja, da gre nesprejemljivo zamudo pri izvajanju operativnih programov pripisati predvsem poznemu imenovanju teh organov; poziva države članice, naj poskrbijo za hitrejše izvajanje programov, da bodo nadoknadile zamudo, pri tem pa naj poiščejo tudi pomoč Komisije;

14.  je seznanjen s poročili o delovanju regionalne in kohezijske politike v Uniji in gospodarskih izzivih, s katerimi se spopadajo regije, ki zaostajajo v razvoju, v katerih je bilo večkrat opozorjeno na pomanjkljivosti pri učinkovitosti in rezultatih;

15.  je seznanjen s tem, da bi bilo mogoče s predlogom Komisije izpolniti cilj, da se leta 2019 podnebnim ukrepom nameni 20 % proračuna; obžaluje pa, da Komisija ni upoštevala zahteve Parlamenta v zvezi z nadomestitvijo manjših sredstev v prvih letih večletnega finančnega okvira; meni, da je ta predlog nezadosten, saj bi bilo le 19,3 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 namenjenega za podnebne ukrepe, zaradi česar EU ne bi mogla uresničiti svojega cilja, da bo v tem obdobju za ta namen porabila vsaj 20 % proračuna, pa tudi ne, če bi leta 2020 za varstvo podnebja ponovno dodelila le 20 % proračuna; obžaluje, da Komisija ni mogla pripraviti predlogov proračuna, ki bi upoštevali zaveze in cilje, ki si jih je Unija v okviru sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 zadala v zvezi s tem; meni, da bi bilo treba storiti več ter oblikovati akcijski načrt v okviru programov z ogromnim potencialom, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ali finančni instrument za okolje, saj ti programi omogočajo zlasti naložbe v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov; želi spomniti na utemeljeno kritiko Računskega sodišča na račun metodologije, ki jo uporablja Komisija, in poziva k čimprejšnjim izboljšavam v zvezi s tem;

16.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo izboljšala metodologijo za spremljanje odhodkov za biotsko raznovrstnost; hkrati pa se ne strinja s predlaganim zmanjšanjem celotnega prispevka za varstvo biotske raznovrstnosti na 8,2 %, saj je to v nasprotju s ciljem, da se do leta 2020 izgubljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih funkcij ustavi in da se ta trend obrne;

17.  verjame, da bosta zagotavljanje varnosti državljanov Unije in spopadanje z izzivi v zvezi z migracijami in begunci tudi leta 2019 dve od najpomembnejših prednostnih nalog Unije; meni, da je bistvenega pomena, da se poraba na teh področjih ohrani na ravni, ki je primerna za odziv na potrebe, ki so zaradi migracijske in begunske krize nastale na afriški celini, zlasti v Sahelu, ter v državah Levanta in Sredozemskem morju; meni, da je treba v proračunu EU upoštevati, da morajo biti države članice za upravljanje migracijskega toka med seboj solidarne, zlasti ko bo sprejeta revizija dublinske uredbe; ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2019 vključuje vpliv predloga Komisije na proračun;

18.  poudarja, da se pričakuje, da bo več pomembnih zakonodajnih pobud, o katerih potekajo pogajanja ali so v zgodnji fazi izvajanja, na primer revizija dublinske uredbe, vzpostavitev sistema vstopa/izstopa ter evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, nadgradnja schengenskega informacijskega sistema ter pobuda za medoperabilnost informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij, pomembno vplivalo na proračun 2019, in poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje, ki bi odražalo cilje Unije na teh področjih; spodbuja Komisijo, naj sodeluje v odprtem in proaktivnem dialogu o teh pobudah s proračunskim organom, da bo lahko po potrebi prilagodil dodeljena sredstva, ne da bi med letnim proračunskim postopkom predvidevali izid potekajočega zakonodajnega postopka;

19.  obžaluje predlog Komisije o financiranju drugega obroka za instrument za begunce v Turčiji in poznejši sporazum, ki je bil dosežen med državami članicami in Svetom 29. junija 2018; podpira nadaljnje izvajanje instrumenta za begunce v Turčiji, a hkrati vztraja, da bi bilo treba – kot je 14. marca 2018 predlagala tudi Komisija – iz proračuna EU k financiranju tega instrumenta prispevati največ 1 milijardo EUR, države članice pa z dvostranskimi prispevki 2 milijardi EUR, s čimer bi prek posebnih instrumentov v sklopu večletnega finančnega okvira ohranili zadostno rezervo za nepredvidene dogodke v zadnjih dveh letih sedanjega večletnega finančnega okvira ter za financiranje drugih prednostnih nalog; prav tako vztraja, da gre pri instrumentu za begunce v Turčiji za novo pobudo v tem večletnem finančnem okviru, zato bi jo bilo treba financirati s svežimi sredstvi; obžaluje, da kljub jasni zahtevi Parlamenta, da bi bil v celoti vključen v postopek odločanja v zvezi s podaljšanjem instrumenta za begunce v Turčiji, med drugim zato, da bi se izognili ponavljanju postopka v zvezi z njegovo vzpostavitvijo, doslej še niso potekala pogajanja med Parlamentom in Svetom o financiranju drugega obroka za ta instrument; obvešča države članice, da ima Parlament vso pravico, da prevzame svojo vlogo kot veja proračunskega organa Unije, in da namerava to tudi storiti, kot je že večkrat napovedal;

20.  ugotavlja, da predlog proračuna zaradi omejene prožnosti sedanjega večletnega finančnega okvira, ko gre za odzivanje na nove izzive in uresničevanje novih pobud, v razdelkih 1a, 1b, 3 in 4 večletnega finančnega okvira za leto 2019 pušča zelo majhno razliko do zgornje meje oziroma je sploh nima; namerava v sklopu izvajanja sprememb v večji meri uporabiti določbe o prožnosti, ki jih ponuja revidirani večletni finančni okvir;

21.  je še vedno zaskrbljen zaradi ponovnih zaostankov pri poravnavanju neplačanih računov ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira; je seznanjen z zmernim, 2,7-odstotnim povečanjem sredstev za plačila v primerjavi s proračunom za leto 2018, predvsem zaradi Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter instrumenta za begunce v Turčiji; je seznanjen s predlagano razliko do zgornje meje za plačila v znesku 19,3 milijarde EUR; poziva Komisijo, naj razvoj plačil tudi v prihodnje pozorno spremlja, da bo lahko proračunski organ sprejel potrebne ukrepe, s katerimi bi pravočasno preprečil neobičajne zaostanke; je prepričan, da je verodostojnost EU povezana tudi z njeno zmožnostjo zagotavljanja ustrezne ravni sredstev za plačila v proračunu EU, s katerimi bo mogoče izpolniti dane zaveze;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

22.  ugotavlja, da so se v predlogu Komisije za leto 2019 obveznosti v podrazdelku 1a v primerjavi z letom 2018 povečale za 3,9 %, in sicer na 22 860 milijonov EUR; ugotavlja, da je precejšen del teh dodatnih sredstev namenjen programu Obzorje 2020, Instrumentu za povezovanje Evrope, velikim infrastrukturnim projektom in programu Erasmus+, saj so se njihova sredstva za prevzem obveznosti povečala za 8,5 %, 36,4 %, 7,8 % oziroma 10,4 %; poudarja pa, da so ta povečanja povečini v skladu s finančnim načrtom, zato ne pomenijo dodatnega povečanja sredstev;

23.  želi spomniti, da so programi za raziskave in inovacije, kot je Obzorje 2020, bistveni za ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost v Evropi; poziva Komisijo, naj to upošteva pri svojih prednostnih nalogah; poziva k ustreznemu financiranju programov za raziskave in inovacije; poudarja, da bi bilo treba na tem področju podpreti predvsem države članice, ki se soočajo z gospodarskimi in finančnimi težavami;

24.  opozarja, da so se nove pobude v minulih nekaj letih, kot so EFSI (I in II), Wifi4EU in evropski program za razvoj obrambne industrije, izvajale na račun več programov iz podrazdelka 1a, na katere so močno vplivale prerazporeditve sredstev, in sicer Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Galileo, ITER, Copernicus in Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev;

25.  poudarja, da Erasmus+ ostaja vodilni program za spodbujanje mobilnosti mladih na vseh stopnjah izobraževanja in poklicnega usposabljanja in za spodbujanje mladih, da sodelujejo v evropski demokraciji; opozarja, da so potrebna upravna prizadevanja za povečanje dostopnosti tega programa in da število sprejemljivih prošenj močno presega trenutni proračun; zato meni, da bi moralo biti možno s proračunom programa Erasmus+ zadostiti upravičenemu povpraševanju po tem programu, zlasti na področju vseživljenjskega izobraževanja;

26.  z zaskrbljenostjo sledi razpravam o financiranju evropske solidarnostne enote, ki potrjujejo bojazni Parlamenta, da se nove pobude sprejemajo na račun obstoječih uspešnih programov; je seznanjen, ravno tako zaskrbljeno, s precedensom, ki ga prinaša izid postopka tristranskih pogovorov, ki ne zagotavlja jasnosti glede virov financiranja pobude ter dodatna pojasnila prelaga na letni proračunski postopek; pričakuje, da bo Komisija sporazum izvajala na način, ki bo v celoti odražal razprave v tristranskih pogovorih in duh sporazuma;

27.  pozdravlja dejstvo, da sklenjeni sporazum o financiranju evropskega razvojnega programa na področju obrambne industrije predvideva precej manjše zmanjšanje sredstev za programe iz podrazdelka 1a, kot je sprva predlagala Komisija; je kljub temu zaskrbljen, da Svet, kot kaže, več poudarka namenja ohranjanju razlike do zgornje meje kot zagotavljanju zadostnih sredstev za – po lastnih besedah – prednostne naloge;

28.  pozdravlja, da je za evropski razvojni program na področju obrambne industrije za leti 2019 in 2020 dodeljenih 500 milijonov EUR; je seznanjen, da po ocenah službe EPRS premajhno sodelovanje med državnimi industrijami na tem področju EU stane 10 milijard EUR letno; meni, da je obramba očiten primer, kako bi lahko s prenosom nekaterih pristojnosti in ukrepov, ki jih zdaj izvajajo države članice, ter ustrezajočih sredstev na raven EU dosegli večjo učinkovitost; poudarja, da bi se tako pokazala evropska dodana vrednost in omogočilo zmanjšanje bremena javnih izdatkov v EU;

29.  pozdravlja predlog o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo, ki bo spodbujalo najnovejše visokozmogljivo računalništvo in podatkovne infrastrukture ter podprlo razvoj tehnologij in njihovo uporabo na najrazličnejših področjih, kar bo koristilo znanstvenikom, industriji in javnemu sektorju;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

30.  ugotavlja, da skupna sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b znašajo 57.113,4 milijona EUR, kar je za 2,8 % več kot v proračunu za leto 2018; ugotavlja tudi, da je predlagani znesek 47.050,8 milijona EUR v sredstvih za plačila za 1,1 % višji kot leta 2018;

31.  pozdravlja dejstvo, da so se programi za obdobje 2014–2020 začeli izvajati s polno paro, in je prepričan, da se je treba v prihodnje izogibati neobičajnemu kopičenju neporavnanih računov; pozdravlja tudi dejstvo, da je sedaj imenovana velika večina nacionalnih organov za upravljanje; poziva Komisijo in države članice, naj razrešijo morebitna nesoglasja ter poskrbijo za nemoteno izvajanje;

32.  opozarja, da so se zaradi spremenjenih napovedi držav članic sredstva za plačila v podrazdelku 1b s spremembo proračuna 6/2017 zmanjšala za 5,9 milijarde EUR; iskreno upa, da so nacionalni organi in Komisija v proračunu 2019 izboljšali oceno potreb po plačilih in da bo mogoče v celoti izvršiti predlagano stopnjo sredstev za plačila;

33.  poudarja, da bi se utegnile razlike med hitro razvijajočimi se regijami in regijami, ki zaostajajo v razvoju, v času hitrega tehnološkega razvoja, na primer umetne inteligence, še povečati, če učinek strukturnih skladov ne bo izboljšan s pogojem učinkovitosti;

34.  je seznanjen s predlogom Komisije o financiranju nadaljevanja pobude za zaposlovanje mladih in s predlagano uporabo zneska 233,3 milijona EUR iz splošne razlike do zgornje meje za obveznosti; opozarja, da bi bilo treba vsako povečanje namenskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih pospremiti tudi z ustreznim zneskom iz Evropskega socialnega sklada; opozarja na zavezo, ki jo je v spravnem postopku v zvezi s proračunom za leto 2018 dala Komisija, da bo hitro predstavila revizijo uredbe o skupnih določbah ter vanjo vključila povečanje sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2018; poudarja, da Komisija ni izpolnila svoje zaveze, in od nje zahteva, da podrobno pojasni razloge za zamudo pri predstavitvi revizije uredbe o skupnih določbah;

35.  se zavezuje, da bo hitro sprejel novo zakonodajo na področju pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada, da bi olajšal ambiciozno povečanje odobritev za pobudo v letu 2019, ne da bi se s tem ogrozili programi, ki se v državah članicah izvajajo v okviru Evropskega socialnega sklada, morebiti tudi tako, da se države članice oprostijo obveznosti, po kateri morajo za zaposlovanje mladih same nameniti enak znesek, kot je tisti, ki ga prejmejo iz Evropskega socialnega sklada, in sicer pod strogim pogojem, da predlagane spremembe držav članic ne bodo oproščale od finančnih obveznosti, ki so jih v zvezi s tem že sprejele, in da ne bodo prinašale splošnega zmanjšanja proračunskih odobritev EU, namenjenih boju proti brezposelnosti mladih;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

36.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 59.991,1 milijona EUR v obveznostih (+1,2 % v primerjavi z letom 2018) ter 57 790,4 milijona EUR v plačilih (3 %) za razdelek 2; ugotavlja, da ocenjeni odhodki za Evropski kmetijski jamstveni sklad v letu 2019 znašajo 44 162,5 milijona EUR, kar je manj kot v proračunu za leto 2018 (za 547,9 milijona EUR);

37.  ugotavlja, da je Komisija v razdelku 2 pustila razliko do zgornje meje v višini 344,9 milijona EUR; poudarja, da se bo morda treba zaradi čedalje večje nestanovitnosti kmetijskih trgov, kot na primer pri prepovedi izvoza v Rusijo, zateči k tej razliki do zgornje meje; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlika do zgornje meje zadoščala za obravnavo kriz, do katerih utegne priti;

38.  ugotavlja, da se nekateri ukrepi, povezani s prepovedjo izvoza v Rusijo in vključeni v proračun za leto 2018, ne bodo podaljšali (npr. za sadje in zelenjavo, pri katerih so tržne razmere še vedno težavne), v sektorju mleka pa je še vedno opaziti težave na trgu; pričakuje, da bo Komisija oktobra pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, da bi preverili dejanske potrebe v kmetijskem sektorju; poudarja, da je v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada še vedno zgolj redko potrebna tržna intervencija, ti primeri pa predstavljajo sorazmerno majhen delež tega sklada (približno 5,9 %);

39.  poudarja, da je mogoče brezposelnost mladih delno zmanjšati tako, da se ustrezno podpre mlade na podeželju; obžaluje, da Komisija ni predlagala povečanja sredstev v proračunski vrstici za mlade kmetovalce;

40.  poudarja, da se izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pospešuje in da bi moral sklad leta 2019 začeti delovati s polno paro, potem ko je bilo njegovo izvajanje v začetku programskega obdobja precej počasno; pozdravlja povečanje sredstev za program LIFE+ (za 6 %) v skladu s finančnim načrtom; ugotavlja, da bo Evropska okoljska agencija v obdobju 2019–2020 prevzela dodatne naloge na področju okoljskega spremljanja in poročanja ter preverjanja emisij CO2 tovornih vozil;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

41.  ugotavlja, da se za razdelek 3 predlagajo sredstva za prevzem obveznosti v skupnem znesku 3 728,5 milijona EUR, kar je 6,7 % več kot leta 2018, in da skupni znesek sredstev za plačila znaša 3 486,4 milijona EUR, torej 17 % več kot v lanskem predlogu; poudarja pa, da ta povečanja sledijo večletnemu zniževanju ravni sredstev in da skupna sredstva za različna osrednja področja, kot so migracije, upravljanje meja ali notranja varnost, še vedno znašajo zgolj 2,3 % predlagane skupne porabe EU v letu 2019; se sprašuje, zakaj so podpori zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanju učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanju poštenih in učinkovitih strategij vračanja namenjena sredstva za prevzem obveznosti v znesku 281,2 milijona EUR, kar je 14,4 % manj kot leta 2018; poziva Komisijo, naj natančneje obrazloži razloge za to zmanjšanje;

42.  ugotavlja, da se je že četrto leto zapored v celoti izkoristila razlika do zgornje meje v razdelku 3, kar priča o tem, da proračun EU trenutno ni povsem primeren, da bi bil kos obsegu in kompleksnosti aktualnih migracijskih in varnostnih izzivov, s katerimi se spoprijema Unija; v zvezi s tem pozdravlja predlog, da se iz instrumenta prilagodljivosti uporabijo sredstva za prevzem obveznosti v višini 927,5 milijona EUR;

43.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic, tudi na njihovih mejah, ostal visok tudi v letu 2019, in poziva Unijo, naj bo pozorna glede morebitnih nepredvidljivih potreb na teh področjih v prihodnosti; v zvezi s tem poziva k okrepitvi sredstev za nadzor na zunanjih mejah, v zvezi s tem pa tudi, naj se agencijam EU, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, dodelijo zadostni finančni in kadrovski viri, ter potrjuje, da se dolgoročna trajnostna rešitev skriva v obravnavi temeljnih vzrokov za migracije in begunsko krizo, skupaj s stabilizacijo v sosedstvu EU, in poudarja, da so naložbe v države izvora migrantov in beguncev osrednjega pomena pri uresničevanju tega cilja;

44.  pozdravlja zahtevo Evropskega sveta z dne 28. junija 2018 za nadaljnjo krepitev agencije Frontex s povečanjem virov in okrepitvijo mandata; zahteva dodatne informacije o tem, koliko članov osebja bodo poslale države članice in koliko članov osebja bo potrebovala neposredno sama agencija; poziva Komisijo, naj v jesenskem dopolnilnem pismu ustrezno prilagodi svoj predlog proračuna; pozdravlja tudi dodatnih 45,6 milijonov EUR, ki so bili dodeljena Grčiji in Španiji, za upravljanje migracijskega toka na njunem ozemlju; poudarja, da mora učinkovito mejno kontrolo spremljati ustrezna skrb za prispele migrante;

45.  ugotavlja, da bo instrument, ki omogoča zagotavljanje nujne humanitarne pomoči v Uniji, marca 2019 potekel; poziva Komisijo, naj z ozirom na vztrajne humanitarne potrebe beguncev in prosilcev za azil v nekaterih državah članicah oceni, ali bi bilo ustrezno ta instrument znova aktivirati ali bi ga bilo bolje opustiti; poudarja, da je potrebna večja solidarnost do držav, v katere prihaja največ beguncev in prosilcev za azil; medtem poudarja, kako pomembno je, da je financiranje prek mehanizmov za nujno pomoč v sklopu Sklada za azil, migracije in vključevanje še naprej na voljo, zlasti za nadaljnjo pomoč Grčiji; meni, da bi bilo treba finančno podporo dodeliti tudi Italiji; zato poziva Komisijo, naj navede razloge, na podlagi katerih se je odločila, da tega ne bo predlagala; opozarja, da je Italija edina država članica, v kateri večina prebivalstva meni, da mu članstvo v Evropski uniji ni prineslo koristi; obžaluje, da so se korenito zmanjšala sredstva za prevzem obveznosti za drugi del Sklada za azil, migracije in vključevanje „Podpora zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja“;

46.  meni, da bi moral proračun EU glede na široko paleto varnostnih izzivov, ki zajemajo spreminjajoče se oblike radikalizacije, kibernetske kriminalitete, nasilja in terorizma, na katere se posamezne države članice ne zmorejo same odzvati, spodbujati sodelovanje na področju varnostnih zadev s pomočjo uveljavljenih agencij EU; v zvezi s tem dvomi, da je to okolje z visokim varnostnim tveganjem združljivo s predlaganim občutnim zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti (–26,6 %) za Sklad za notranjo varnost; poudarja, da bo poraba na tem področju učinkovita šele, ko bodo odstranjene ovire, ki onemogočajo sodelovanje znotraj Evrope in ciljno izmenjavo informacij, obenem pa se bo v celoti uporablja vsa ustrezna zaščita podatkov v skladu z zakonodajo EU; obžaluje, da Komisija še vedno ni pripravila predloga, s katerim bi žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam na ravni EU izkazali finančno solidarnost, in jo poziva, naj stori, kar je potrebno, da bi zagotovila hiter začetek zagotavljanja te pomoči;

47.  je seznanjen s predlagano revizijo pravne podlage mehanizma Unije za civilno zaščito, ki bo, ko bo sprejet, pomembno vplival na proračun v zadnjih dveh letih sedanjega večletnega finančnega okvira, saj bo treba že samo iz razdelka 3 zagotoviti 256,9 milijona EUR; vztraja, da je zato povsem logično, da se ta pomembna nadgradnja osrednje politike Unije financira z novimi in dodatnimi sredstvi; svari pred uporabo prerazporeditev, ki se več kot očitno izvajajo na račun drugih dragocenih, dobro delujočih politik in programov;

48.  ponovno poudarja, da Parlament močno podpira programe Unije na področju kulture, pravosodja, temeljnih pravic in državljanstva; pozdravlja predlagano povečanje sredstev za program Ustvarjalna Evropa; vztraja tudi, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za program Evropa za državljane in evropsko državljansko pobudo, zlasti med pripravami na evropske volitve;

49.  opozarja, da Parlament podpira programe na področju pravic, enakopravnosti, državljanstva in pravosodja; poudarja, da se mora EU še naprej zavzemati za uveljavljanje pravic žensk in oseb LGBTI;

50.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program hrane in krme, da se bo lahko Unija učinkovito spoprijela z izbruhom resnih bolezni živali in rastlin, tudi epidemije aviarne influence, ki je pred kratkim izbruhnila v več državah članicah;

51.  poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezna proračunska sredstva za povečanje prepoznavnosti in učinkovitosti medijskega pokrivanja volitev v Evropski parlament v letu 2019 in zlasti za spodbujanje poznavanja t. i. „Spitzenkandidaten“, kandidatov za predsedstvo Komisije;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

52.  je seznanjen s predlaganim povečanjem skupnih sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 4 v znesku 11 384,2 milijona EUR (13,1 % več kot v proračunu za leto 2018); ugotavlja, da je to povečanje vezano predvsem na financiranje drugega obroka instrumenta za begunce v Turčiji, pri čemer Komisija predlaga, da se uporabi splošna razlika do zgornje meje za obveznosti (1 116,2 milijona EUR); ugotavlja, da bi s tem predlogom zmanjkalo razlike do zgornje meje v razdelku 4;

53.  poziva države članice, naj povečajo prispevke v skrbniški sklad za Afriko, sklad Madad in Evropski sklad za trajnostni razvoj, da bi podprle stabilizacijo v kriznih regijah, zagotovile pomoč beguncem ter spodbujale socialni in gospodarski razvoj na afriški celini in v državah evropskega sosedstva;

54.  je še vedno prepričan, da izzivi, s katerimi se EU sooča na področju zunanjega delovanja, zahtevajo trajno financiranje, ki presega sedanjo velikost razdelka 4; vztraja, da bi bilo treba nove pobude financirati z novimi sredstvi in da bi bilo treba v celoti izkoristiti vse možnosti prilagodljivosti; nasprotuje pa predlaganemu financiranju podaljšanja instrumenta za begunce v Turčiji in povezanemu sporazumu, ki ga je Svet dosegel 29. junija 2018, saj bi se tako občutno omejile možnosti financiranja drugih prednostnih področij v razdelku 4 ter bistvena vloga proračuna EU pri zagotavljanju pomoči ljudem, ki jo potrebujejo, in spodbujanju temeljnih vrednot;

55.  pozdravlja povečanje sredstev za projekte, povezane z migracijami na osrednji sredozemski poti, pa tudi zmerno povečanje sredstev za vzhodno komponento evropskega instrumenta sosedstva in preusmeritev prednostnih nalog v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje na Bližnji vzhod; poziva, naj se Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) zagotovi dovolj sredstev, da bo mogoče glede na odločitev ZDA, da ukinejo prispevek agenciji, še naprej stalno zagotavljati podporo palestinskim beguncem v regiji;

56.  pozdravlja povečanje podpore za regionalne ukrepe na Zahodnem Balkanu; vseeno meni, da bi bilo treba še okrepiti podporo za politične reforme; obžaluje, da se je povečala podpora za politične reforme v Turčiji (IPA II), in dvomi, da je povečanje usklajeno z odločitvijo proračunskega organa o tem, da se v sedanjem proračunskem letu zmanjšajo sredstva v tej vrstici; ponovno poziva, naj se sredstva, ki so v sklopu IPA II namenjena turškim oblastem, pogojujejo z izboljšavami na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države; poziva, naj se sredstva v tej vrstici – če na teh področjih ne bo dosežen napredek, pri čemer se zaveda, da je manevrski prostor omejen – pretežno preusmerijo v roke akterjev civilne družbe, da bi bilo mogoče izvesti ukrepe v podporo ciljem na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in svobode medijev; podpira splošni trend zmanjševanja števila političnih reform v okviru sredstev za Turčijo;

57.  opominja, da se je opazno zmanjšal znesek, ki bo v proračunu 2019 namenjen jamstvenemu skladu za zunanje delovanje, ki ga upravlja Evropska investicijska banka (EIB), ter občutno zmanjšal predvideni znesek za nepovratna sredstva v obliki makrofinančne pomoči, saj je znesek neporavnanih posojil EIB manjši, kot pa je bilo sprva predvideno, manj kot v prejšnjem finančnem načrtu pa je tudi posojil v obliki makrofinančne pomoči;

58.  ponovno poudarja, da v celoti podpira zaobljube, ki jih je EU dala na bruseljski konferenci v podporo Siriji in s katerimi je podkrepila prejšnje zaobljube; se strinja, da se evropski instrument sosedstva in humanitarna pomoč za izpolnitev te zaobljube v letu 2019 povečata s po 120 milijoni EUR;

59.  ponovno poudarja, da podpira dodelitev zadostnih finančnih sredstev za strateško komuniciranje EU, s katerim bi se zoperstavili kampanjam dezinformiranja in kibernetskim napadom, pa tudi za promocijo objektivne podobe Unije zunaj njenih meja;

Razdelek 5 – Uprava

60.  ugotavlja, da so se odhodki za razdelek 5 v primerjavi s proračunom 2018 povečali za 3,0 % in zdaj v sredstvih za prevzem obveznosti znašajo 9 956,9 milijona EUR (+291,4 milijona EUR); ugotavlja, da gre povečanje podobno kot v prejšnjem proračunskem postopku pripisati predvsem razvoju pokojnin (+116,7 milijona EUR), ki predstavljajo 20,2 % odhodkov v razdelku 5; ugotavlja, da ostaja delež odhodkov za upravo v predlogu proračuna nespremenjen in znaša 6,0 % sredstev za prevzem obveznosti;

61.  je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi v lastnem proračunu izkoristila vse možnosti za ustvarjanje prihrankov in racionalizacijo odhodkov, ki niso povezani s plačami; ugotavlja, da so se odhodki Komisije (+2,0 %) povečali predvsem zaradi samodejne prilagoditve odhodkov za plače in pogodbenih obveznosti; je prav tako seznanjen, da je Komisija za uresničevanje novih prednostnih nalog opravila notranjo premestitev osebja;

62.  ugotavlja, da dejanska razlika do zgornje meje znaša 575,2 milijona EUR, potem ko bo 253,9 milijona EUR namenjenih za izravnavo uporabe varnostne rezerve v letu 2018; meni, da je rezerva pomembna v nominalnem smislu in da odraža prizadevanja Komisije, zlasti za zamrznitev povečevanja odhodkov, ki niso povezani s plačami; meni, da bi utegnila dodatna prizadevanja za stabilizacijo ali zmanjšanje upravnih odhodkov Komisije povzročiti preložitev pomembnih naložb ali ogroziti ustrezno delovanje uprave;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

63.  poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki bodo odražali politične prednostne naloge Parlamenta ter upoštevali ustrezno in pravočasno predhodno oceno Komisije; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih omejene ali jih celo ni, zato namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ne da bi s tem ogrozili druge politične prednostne naloge;

Agencije

64.  ugotavlja, da so se sredstva za decentralizirane agencije v predlogu proračuna 2019 skupaj povečala za 10,8 % (brez upoštevanja namenskih prihodkov), število delovnih mest pa za 259; pozdravlja, da se lastni proračun večine agencij povečuje, medtem ko se prispevki EU zmanjšujejo; v zvezi s tem ugotavlja, da Parlament trenutno preučuje, ali je mogoče še povečati financiranje decentraliziranih agencij s pristojbinami; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo agencijam z novimi nalogami (ESMA, eu-LISA in FRONTEX) odobreno precejšnje povečanje finančnih in kadrovskih virov; poziva, naj se zagotovi dodatna finančna podpora agencijam, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostnimi izzivi; meni, da bi bilo treba Europol in Eurojust dodatno okrepiti ter da bi moral biti Evropski azilni podporni urad deležen ustreznega financiranja za preoblikovanje v Agencijo Evropske unije za azil;

65.  ponavlja svoje stališče, da je bilo doseženo 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, in poudarja, da glede na to, kako hitro je Računsko sodišče pregledalo zadevo, ta praksa ni nujno prinesla pričakovanih rezultatov; meni, da je treba decentralizirane agencije oceniti za vsak primer posebej; pozdravlja podporo vseh institucij in priporočila medinstitucionalne delovne skupine;

66.  pozdravlja ustanovitev dveh novih organov EU, ki se obravnavata kot decentralizirani agenciji, namreč Evropskega javnega tožilstva in Evropskega organa za delo; ugotavlja, da so sredstva za Evropski organ za delo uvrščena v rezervo, dokler ne bo končan zakonodajni postopek; ugotavlja, da je sedež Evropskega javnega tožilstva v Luxembourgu, in poziva, naj se vejama proračunskega organa posredujejo vse informacije o nepremičninski politiki v skladu s finančno uredbo; meni, da je treba nove agencije ustanavljati z dodelitvijo novih sredstev in novih delovnih mest, pri tem pa se izogibati vsem vrstam prerazporejanja, dokler ne bo popolnoma jasno, da se bodo nekatere dejavnosti v celoti prenesle s Komisije ali drugih obstoječih organov, kot je Eurojust, na nove agencije; ugotavlja, da ima Eurojust še vedno pristojnost, da v tesnem sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom obravnava zadeve v zvezi z zaščito finančnih interesov EU, hkrati pa se mora posvečati tudi zagotavljanju operativne podpore državam članicam pri boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, kibernetski kriminaliteti in tihotapljenju migrantov; spominja na določbe, navedene v skupnem pristopu za novoustanovljene decentralizirane agencije;

67.  pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu 2019 temeljila na načelu, da sta obe veji proračunskega organa zavezani hitremu začetku pogajanj v čim zgodnejši fazi in popolnemu izkoristku celotnega spravnega obdobja, hkrati pa tudi zagotavljanju ravni zastopanosti, ki bo zagotavljala pristen politični dialog;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL L 163, 24.6.2017, str. 1. (4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089.

SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVAH ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2018

A.  V skladu z delom A priloge Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih za proračunski postopek 2019:

1.  Komisija si bo prizadevala do konca maja predstaviti poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih za leto 2019;

2.  trialog bo sklican 12. julija zjutraj, pred sprejetjem stališča Sveta;

3.  Svet si bo prizadeval sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 37. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

4.  Odbor Evropskega parlamenta za proračun si bo prizadeval o spremembah stališča Sveta glasovati najpozneje do konca 41. tedna (sredi oktobra);

5.  trialog bo sklican 18. oktobra zjutraj, pred obravnavo v Evropskem parlamentu;

6.  Evropski parlament bo o obravnavanem dokumentu glasoval na plenarnem zasedanju v 43. tednu (plenarno zasedanje od 22. do 25. oktobra);

7.  spravno obdobje se bo začelo 30. oktobra; rok za spravni postopek pa bo v skladu s členom 314(4)(c) PDEU potekel 19. novembra 2018;

8.  spravni odbor se bo sestal 7. novembra zjutraj v Evropskem parlamentu ter 16. novembra v Svetu, po potrebi pa bo lahko sklical dodatne seje; seje spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih: prvi trialog bo potekal 7. novembra zjutraj, v 21-dnevnem spravnem obdobju pa se lahko skličejo dodatni trialogi, med drugim tudi 14. novembra (Strasbourg);

B.  ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k omenjenemu medinstitucionalnemu sporazumu.