Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2055(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0265/2018

Predložena besedila :

A8-0265/2018

Razprave :

PV 10/09/2018 - 25
CRE 10/09/2018 - 25

Glasovanja :

PV 11/09/2018 - 6.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0331

Sprejeta besedila
PDF 183kWORD 64k
Torek, 11. september 2018 - Strasbourg
Ukrepi za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima
P8_TA(2018)0331A8-0265/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima (2018/2055(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je začela veljati skupaj s sprejetjem Lizbonske pogodbe decembra 2009(1), zlasti členov 1, 20, 21, 23 in 31,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami in vseevropski raziskavi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uporabi načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi, ki opredeljuje in obsoja nadlegovanje in spolno nadlegovanje(4),

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE),

–  ob upoštevanju publikacije Evropskega inštituta za enakost spolov iz junija 2017 o kibernetskem nasilju nad ženskami in dekleti,

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonije, Bolgarije in Avstrije) z dne 19. julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

–  ob upoštevanju pravnih instrumentov Organizacije združenih narodov s področja človekovih pravic, zlasti pravic žensk, kot so Ustanovna listina Združenih narodov, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njen protokol ter Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

–  ob upoštevanju drugih instrumentov OZN s področja spolnega nadlegovanja in nasilja nad ženskami, kot so Dunajska deklaracija in akcijski program z dne 25. junija 1993, ki sta bila sprejeta na svetovni konferenci o človekovih pravicah, Deklaracija Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993, Resolucija o preprečevanju kriminala in ukrepih kazenskega pravosodja za odpravo nasilja nad ženskami z dne 21. julija 1997, poročila posebnih poročevalcev OZN o nasilju nad ženskami in splošno priporočilo Odbora za odpravo diskriminacije žensk št. 19,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju Direktive št. 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta št. 2001/220/PNZ(5) (direktiva o pravicah žrtev),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. novembra 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu z dne 26. aprila 2007, ki so ga sklenili ETUC/CES, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP,

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže organov za enakost (EQUINET) z naslovom The Persistence of Discrimination, Harassment and Inequality for Women. The work of equality bodies informing a new European Commission Strategy for Gender Equality (Obstoj diskriminacije, nadlegovanja in neenakosti žensk. Delo organov za enakost sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov), ki je bilo objavljeno leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila mreže EQUINET z naslovom Harasment on the Basis of Gender and Sexual Harasment: Supporting the Work of Equality Bodies (Nadlegovanje zaradi spola in spolno nadlegovanje: podpiranje dela organov za enakost), ki je bilo objavljeno leta 2014,

–  ob upoštevanju Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti členov 2 in 40(6), in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(7),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. septembra 2001 o nadlegovanju na delovnem mestu(8), z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(9), z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(10), z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(11), z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(12) in ocene evropske dodane vrednosti iz novembra 2013 ter z dne 24. novembra 2016 o pristopu EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(14), z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(15) in z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(17),

–  ob upoštevanju poročila Evropske konfederacije sindikatov z naslovom Safe at home, safe at work – Trade union strategies to prevent, manage and eliminate work-place harassment and violence against women (Varne doma, varne na delovnem mestu – strategije sindikatov za preprečevanje, obvladovanje in odpravljanje nadlegovanja in nasilja nad ženskami na delovnem mestu),

–  ob upoštevanju poročila za srečanje strokovnjakov na področju nasilja nad ženskami in moškimi na trgu dela (3.–6. oktober 2016), ki ga je organizirala Mednarodna organizacija dela,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je izvedla Medparlamentarna unija, z naslovom Sexism, harassment and violence against women parliamentarians (Seksizem, nadlegovanje in nasilje nad poslankami), objavljene leta 2016(18),

–  ob upoštevanju študije z naslovom Bullying and sexual harassment at the workplace, in public spaces, and in political life in the EU (Ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU), ki jo je objavil Generalni direktorat za notranjo politiko marca 2018(19),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0265/2018),

A.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, določena v pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; ker nasilje na podlagi spola izhaja iz neuravnoteženega razmerja moči in odgovornosti med moškimi in ženskami in je povezano s patriarhatom ter še vedno prisotno diskriminacijo na podlagi spola;

B.  ker so starejši, zlasti starejše samske ženske, posebej ranljiva socialna skupina, kadar se soočajo s psihičnim in fizičnim nadlegovanjem in ustrahovanjem;

C.  ker je spolno nadlegovanje v Direktivi št. 2002/73/ES opredeljeno kot „kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave z namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, ali s takšnim učinkom“;

D.  ker je treba to opredelitev spremeniti zaradi razvoja družbe, tehnologije in običajev, ki so se s časom preoblikovali in spremenili;

E.  ker je boj proti nadlegovanju na podlagi nosečnosti in materinstva potreben, da bi se doseglo pravo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem za ženske;

F.  ker je spolno nadlegovanje oblika nasilja in ker gre za najskrajnejšo, a pogosto obliko diskriminacije na podlagi spola; ker je približno 90 % žrtev spolnega nadlegovanja žensk, približno 10 % pa moških; ker je po podatkih študije Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami v EU vsaka tretja ženska žrtev fizičnega ali spolnega nasilja v odrasli dobi; ker je v EU do 55 % žensk žrtev spolnega nadlegovanja; ker je 32 % vseh žrtev v EU navedlo, da je bil storilec njihov nadrejeni, sodelavec ali stranka; ker je 75 % žensk, ki opravljajo poklice, za katere so potrebne posebne kvalifikacije, ali so zaposlene na vodilnih položajih, žrtev spolnega nadlegovanja; ker je žrtev spolnega nadlegovanja 61 % žensk, zaposlenih v storitvenem sektorju; ker je skupno 5–10 % evropskih delavcev v vsakem trenutku izpostavljenih ustrahovanju na delovnem mestu;

G.  ker sta spolno in psihično nadlegovanje na področju zaposlovanja prepovedana na ravni EU, vključno v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnim usposabljanjem in napredovanjem, ter se uvrščata med vidike zdravja in varnosti;

H.  ker so institucije in agencije EU odgovorne za izboljševanje obstoječih mehanizmov z izvajanjem najučinkovitejših pravil za ozaveščanje o opredelitvi spolnega nadlegovanja in zaščito delavcev;

I.  ker se zaradi slabe družbene ozaveščenosti v zvezi z zadevno problematiko, strahu in sramu pri pogovoru glede tega z drugimi, strahu pred odpuščanjem, težav pri pridobivanju dokazov, nezadostnega poročanja, spremljanja in sredstev za zaščito žrtev ter normalizacije nasilja prijavi premalo primerov spolnega nadlegovanja;

J.  ker lahko poročanje o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu pogosto privede do odpustitve ali izolacije žrtve na delovnem mestu; ker lahko manj huda kazniva dejanja, ki se jih spregleda, spodbujajo hujša kazniva dejanja;

K.  ker ustrahovanje in spolno nadlegovanje še naprej predstavljata resne težave v različnih družbenih okoljih, vključno z delovnim mestom, javnimi prostori, virtualnimi prostori, kot je internet, in političnim življenjem, ter se vse pogosteje izvajata z uporabo novih tehnologij, kot so spletne strani ali družbena omrežja, ki storilcem omogočajo, da se počutijo varne pod krinko anonimnosti;

L.  ker se lahko v okviru nastajajočih novih oblik organizacije dela in družbenega življenja ter brisanja mej med zasebnim, poklicnim in družbenim življenjem okrepi negativno vedenje do posameznikov ali družbenih skupin; ker se lahko ustrahovanje na delovnem mestu pojavlja v različnih oblikah, in sicer tako v okviru vertikalnih razmerij (storilci so nadrejeni ali podrejeni) kot horizontalnih razmerij (storilci so sodelavci z iste ravni v hierarhiji);

M.  ker sta spolno in psihično nadlegovanje pojava, ki zajemata žrtve in storilce vseh starosti z različno izobrazbo, kulturnim ozadjem, dohodki in družbenim položajem in ker imata fizične, spolne, čustvene in psihične posledice za žrtev; ker so spolni stereotipi in seksizem, vključno s seksističnim sovražnim govorom na spletu in drugje, temeljni razlogi za veliko oblik nasilja in diskriminacije žensk ter preprečujejo njihovo opolnomočenje;

N.  ker je nasilje na podlagi spola v direktivi o pravicah žrtev opredeljeno kot kršitev temeljnih svoboščin žrtve in vključuje spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem); ker ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito zaradi velike nevarnosti ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, povezanega s takim nasiljem;

O.  ker obravnava nasilja na delovnem mestu pogosto ni temeljita in se večinoma osredotoča na vidnejše oblike, kot je fizično nasilje; ker lahko imata spolno in psihično nadlegovanje še bolj uničujoče posledice za posameznika;

P.  ker seksistična dejanja in posledično spolno nadlegovanje, ki so jim lahko ženske izpostavljene na delovnem mestu, prispevajo k njihovi izključitvi s trga dela, kar negativno vpliva na njihovo gospodarsko neodvisnost in družinske prihodke;

Q.  ker imajo ženske, ki so žrtve nadlegovanja in nasilja na podeželskih in oddaljenih območjih v EU, običajno več težav pridobiti polno pomoč in zaščito pred storilci;

R.   ker imata fizično in verbalno nadlegovanje, vključno z nadlegovanjem prek spleta, tako kratkoročne kot dolgoročne škodljive posledice, kot sta stres in huda depresija, žrtve pa lahko privedeta tudi do samomora, kot kažejo vse številnejša poročila o teh primerih; ker ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu negativno vplivata tako na zdravje kot na poklicno pot posameznika, na organizacije in družbo, in sicer z večjo odsotnostjo z dela ter zmanjšano produktivnostjo in kakovostjo storitev ter izgubo človeškega kapitala;

S.  ker morajo države članice ter institucije in agencije EU v skladu s pravom EU zagotoviti delovanje organa za enakost, ki ponuja neodvisno pomoč žrtvam nadlegovanja, izvaja neodvisne študije, zbira ustrezne, razčlenjene in primerljive podatke, izvaja raziskave o opredelitvah in razvrstitvah, objavlja neodvisna poročila ter pripravlja priporočila o zaposlovanju in usposabljanju, dostopu do blaga in storitev in njunem zagotavljanju ter priporočila za samozaposlene;

T.  ker ženske v Evropski uniji zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic niso enako zaščitene pred nasiljem na podlagi spola ter spolnim in psihičnim nadlegovanjem; ker sodni sistemi ženskam vedno ne zagotavljajo zadostne podpore; ker pri nasilju na podlagi spola žrtev pogosto pozna storilca in ker je v številnih primerih od njega odvisna, zaradi česar se ga še bolj boji prijaviti;

U.  ker so vse države članice podpisale Istanbulsko konvencijo, vendar je vse niso ratificirale, in ker ta zamuda ovira popolno izvajanje konvencije;

V.  ker so seksizem ter spolno in psihično nadlegovanje poslank dejanska in razširjena težava; ker storilci v primerih nadlegovanja in nasilja ne prihajajo le iz vrst političnih nasprotnikov, temveč so lahko tudi člani iste politične stranke, verski voditelji, predstavniki lokalnih organov in celo družinski člani;

W.  ker politiki kot izvoljeni predstavniki državljanov nosijo odločilno odgovornost, da ravnajo kot pozitivni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja v družbi in boju proti njemu;

X.  ker je legitimnost žensk v politiki včasih še vedno ogrožena in ker so ženske žrtve stereotipov, ki jih odvračajo od političnega udejstvovanja, ta pojav pa je še posebej očiten tam, kjer so ženske v politiki slabo zastopane;

Y.  ker vsi nacionalni in regionalni parlamenti ter vsi lokalni sveti nimajo posebnih struktur in notranjih pravil, ki bi omogočala ustrezne poti za varno in zaupno vlaganje in obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja; ker bi moralo biti usposabljanje na področju spolnega in psihičnega nadlegovanja obvezno za vse parlamentarne člane osebja in poslance, kar vključuje tudi Evropski parlament;

Z.  ker nasilje v družini zadeva tudi delovno mesto, saj lahko vpliva na sodelovanje žrtve pri delu, njeno delovno storilnost in varnost;

AA.  ker do spolnega in psihičnega nadlegovanja ne prihaja le na delovnem mestu, temveč tudi na javnih mestih, vključno s formalnimi in neformalnimi izobraževalnimi okolji, v zdravstvenih ustanovah in objektih za prosti čas, na ulicah in javnih prevoznih sredstvih;

AB.  ker kibernetsko zalezovanje in kibernetsko nadlegovanje vključujeta uporabo informacij in komunikacijskih tehnologij za zalezovanje, nadlegovanje in nadziranje oseb ali manipulacijo z njimi; ker je kibernetsko nadlegovanje težava zlasti za mlade ženske, ker pogosteje uporabljajo te medije; ker je 20 % mladih žensk (starih od 18 do 29 let) v EU-28 doživelo kibernetsko nadlegovanje;

AC.  ker je bilo v študiji iz leta 2016 ugotovljeno, da je več kot polovica anketiranih žensk na delovnem mestu v Združenem kraljestvu doživela neko obliko spolnega nadlegovanja, vendar štiri od petih niso prijavile nadlegovanja svojemu delodajalcu(20);

AD.  ker so lahko nove tehnologije tudi v pomoč pri analiziranju, razumevanju in preprečevanju primerov nasilja;

AE.  ker so ženske, zlasti mlade, žrtve ustrahovanja in spolnega nadlegovanja, ki vključujeta uporabo novih tehnologij, na primer spletnih strani in družbenih omrežij, in sta včasih organizirana prek tajnih forumov ali skupin na družbenih medijih; ker takšna dejanja vključujejo grožnje s posilstvom, grožnje s smrtjo, poskuse vdora v računalnik ter objavo zasebnih informacij in fotografij; ker se, kar zadeva razširjeno uporabo spletnih in družbenih medijev, ocenjuje, da je eno od desetih deklet že doživelo neko obliko kibernetskega nasilja, vključno s kibernetskim zalezovanjem in nadlegovanjem, preden je dopolnilo 15 let; ker so ženske z javno vlogo, med drugim novinarke ter zlasti osebe LGBTI in invalidne ženske, glavna tarča ustrahovanja na spletu in spletnega nasilja, nekatere pa so morale zapustiti družbena omrežja, ker so zaradi navedenega doživele fizični strah, stres, težave s koncentracijo in strah pred vrnitvijo domov ter jih je skrbelo za bližnje;

AF.  ker je preprečevanje nadlegovanja v delovnem okolju mogoče samo, kadar tako zasebna kot javna podjetja ustvarijo kulturo, v kateri so ženske obravnavane kot enake, zaposleni pa se medsebojno obravnavajo s spoštovanjem;

AG.  ker so raziskave pokazale, da je nadlegovanje razširjeno na delovnih mestih, kjer na vodstvenih mestih prevladujejo moški, ženske pa imajo le malo moči, na primer v razvedrilni in medijski industriji, podobno pa je tudi v tehnoloških in pravnih podjetjih, prodaji in številnih drugih sektorjih, če vodstveni delavci, med katerimi prevladujejo moški, dopuščajo obravnavo zaposlenih kot spolnih objektov; ker je v podjetjih, kjer je na vodstvenih položajih več žensk, manj spolnega nadlegovanja;

Splošna priporočila

1.  ostro obsoja vse vrste nasilja nad ženskami, kot je zapisano v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Istanbulski konvenciji;

2.  poudarja, da je spolno nadlegovanje kršitev človekovih pravic in je povezano s patriarhalnimi strukturami moči, ki jih je treba nujno spremeniti;

3.  poudarja osrednjo vlogo vseh moških pri prekinitvi vseh vrst nadlegovanja in spolnega nasilja; poziva Komisijo in vse države članice, naj zagotovijo aktivno udeležbo moških v kampanjah za ozaveščanje in preprečevanje ter izobraževalnih kampanjah o enakosti spolov; poudarja, da se morajo kampanje za preprečevanje osredotočiti tudi na manj huda kazniva dejanja;

4.  trdi, da je treba ukrepe ozaveščanja in kampanje za preprečevanje nasilja nad dekleti in ženskami razširiti tudi na fante ter jih organizirati na začetnih stopnjah izobraževanja;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo pravilno izvedbo direktiv EU, ki prepovedujejo spolno nadlegovanje;

6.  poziva države članice, naj razvijejo celostne nacionalne akcijske načrte in zakonodajo v zvezi z nasiljem nad ženskami in naj organom za enakost zagotovijo ustrezne vire, ki med drugim vključujejo usposabljanje osebja in zadostno financiranje;

7.  poziva Komisijo, naj pripravi primere dobrih praks s področja boja proti spolnemu in psihičnemu nadlegovanju ter nadlegovanju zaradi nosečnosti in materinstva na delovnem mestu in v drugih okoljih ter naj rezultate te naloge predstavi širši javnosti;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne in primerne mehanizme financiranja za programe in ukrepe za boj proti spolnemu in psihičnemu nadlegovanju žensk na vseh ravneh s posebnim poudarkom na uporabi novih tehnologij in sredstev, ki jih zagotavljajo inovacije, na primer z večjimi naložbami v raziskovalne in inovacijske procese, katerih namen je izkoreniniti ta pojav;

9.  poziva evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj zbere podatke o različnih pravilih v zvezi z zaščito, ki obstajajo v institucijah in agencijah EU, ter izda zavezujoče sklepe, da se pravila uskladijo z najboljšimi standardi;

10.  obžaluje, da nekatere države članice še niso ratificirale Istanbulske konvencije, in poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj jo nemudoma ratificirale in jo v celoti izvajajo; poleg tega poziva države članice, ki so Istanbulsko konvencijo že ratificirale, naj jo v celoti izvajajo;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj si na podlagi boljših in znanstveno zanesljivejših študij zagotovijo jasno sliko o vprašanju spolnega nadlegovanja v EU, vključno z novimi izzivi, kot je ustrahovanje na spletu;

12.  pozdravlja novo obsežno javno razpravo, vključno z razpravo na družbenih medijih, ki prispeva k preoblikovanju meja v zvezi s spolnim nadlegovanjem in sprejemljivim vedenjem; zlasti pozdravlja pobude, kot je gibanje #MeToo, in močno podpira vse ženske in dekleta, ki so sodelovale v kampanji, vključno s tistimi, ki so prijavile storilce;

13.  poziva Evropsko komisijo, naj predloži predlog za boj proti trpinčenju in spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, na javnih mestih in v političnem življenju, ki bo vključeval posodobljeno in izčrpno opredelitev nadlegovanja (spolnega ali drugih vrst) in trpinčenja;

14.  poudarja, da se je treba boriti proti dolgotrajnemu nadlegovanju ali ustrahovanju delavcev, zaradi katerega so ali naj bi bili ti ponižani, izolirani ali izključeni iz skupine sodelavcev;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z Eurostatom in Evropskim inštitutom za enakost spolov izboljšajo, spodbudijo in zagotovijo sistematično zbiranje ustreznih po spolu in starosti razčlenjenih in primerljivih podatkov o primerih spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na podlagi spola ter psihološkega nadlegovanja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; spodbuja organizacije delodajalcev, sindikate in delodajalce, naj dejavno sodelujejo v procesu zbiranja podatkov, in sicer z zagotavljanjem strokovnega znanja glede na sektor in poklic;

16.  ugotavlja, da bi bilo treba za pridobitev primerljivih podatkov o razširjenosti spolnega nadlegovanja in ustrahovanja v državah članicah dati prednost večji ozaveščenosti in priznavanju težav, in sicer prek usklajenih prizadevanj za širjenje informacij in zagotavljanje usposabljanja;

17.   ponovno poziva Komisijo, naj predloži predlog direktive za obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola, ki bi moral vključevati skupne opredelitve različnih vrst nasilja nad ženskami, vključno s posodobljeno in izčrpno opredelitvijo nadlegovanja (spolnega ali drugih vrst) in trpinčenja, ter skupne pravne standarde za inkriminiranje nasilja nad ženskami; poziva Komisijo, naj predstavi celovito strategijo EU proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem ter zlorabo žensk in deklet, na podlagi pričevanj v obliki zgodb žensk in izkušenj iz prve roke;

18.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno javno financiranje in poskrbijo, da so uradniki organov kazenskega pregona, sodniki in vsi javni uslužbenci, ki se ukvarjajo s primeri ustrahovanja in spolnega nadlegovanja, ustrezno usposobljeni, da razumejo nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu in drugje;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo visokokakovostne, lahko dostopne in ustrezno financirane specializirane storitve za žrtve nasilja na podlagi spola ter spolnega in psihičnega nadlegovanja, in naj priznajo, da so te oblike nasilja med ženskami medsebojno povezane in jih je treba obravnavati v okviru celostnega pristopa, ki skuša tako zajeti družbeno-kulturne vidike, zaradi katerih pride do nasilja nad ženskami, kot omogočiti specializiranim službam, da se opremijo s tehnološkimi orodji za preprečevanje in upravljanje;

20.  poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj zagotovijo ustrezne načrte in sredstva za zagotovitev, da žrtve nasilja in nadlegovanja na podeželskih in oddaljenih območjih niso prikrajšane za dostop do pomoči in zaščite ali je ta dostop omejen;

21.  poziva Komisijo, naj obravnava nove oblike nasilja na podlagi spola, kot je spletno nadlegovanje, z razširitvijo opredelitve nezakonitega sovražnega govora, kot je opredeljeno v skladu s pravom EU v okvirnem sklepu o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bo vključeno sovraštvo do žensk, in naj zagotovi, da kodeks ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru v spletu prav tako zajema ta kazniva dejanja; poziva k razvoju izobraževalnih programov za spodbujanje žensk k izboljšanju njihovih spretnosti pri uporabi novih tehnologij, da se bodo lahko bolje spopadale z vsemi oblikami spolnega nadlegovanja in ustrahovanja v kibernetskem prostoru, in spodbuja specializirane službe, naj sodelujejo pri vzpostavitvi sistemov podatkov in virov, ki lahko spremljajo in analizirajo problem nasilja na podlagi spola, ne da bi pri tem kršili novo Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679);

22.  nadalje obsoja razširjeni pojav spolnega nadlegovanja in drugih oblik zlorabe, zlasti v spletnih igrah in družbenih omrežjih, in spodbuja medijske družbe in upravitelje, naj spremljajo morebitne primere nadlegovanja in se takoj odzovejo nanje; zato poziva k različnim ukrepom, vključno z ozaveščanjem, posebnim usposabljanjem in notranjimi pravili o disciplinskih ukrepih za storilce ter psihološko in/ali pravno pomočjo za žrtve teh ravnanj, za preprečevanje ustrahovanja in spolnega nadlegovanja tako na delovnem mestu kot tudi v spletnem okolju;

Nasilje na delovnem mestu

23.  poudarja, da morajo države članice, lokalni in regionalni organi, organizacije delodajalcev in sindikati nujno razumeti ovire, s katerimi se soočajo ženske pri prijavi primerov spolnega nadlegovanja, diskriminacije na podlagi spola in nasilja, ter jim zato zagotavljati popolne podporo in spodbudo v zvezi s prijavo primerov spolnega nadlegovanja, diskriminacije na podlagi spola, nadlegovanja na podlagi nosečnosti in materinstva ter ustrahovanja in drugega brez strahu pred morebitnimi posledicami ter vzpostaviti mehanizme, ki opolnomočajo in podpirajo ženske pri varni prijavi primerov zlorabe;

24.  poziva države članice, naj izvajajo dejavne in učinkovite politike za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in boj proti njim, vključno s spolnim nadlegovanjem in seksističnimi dejanji ter trpinčenjem, čemur je na delovnem mestu izpostavljena večina žensk;

25.  poudarja nujno potrebo po standardih glede nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, ki bi morali zagotoviti zakonodajni okvir za delovanje vlad, delodajalcev, podjetij in sindikatov na vseh ravneh;

26.  ugotavlja, da so nekateri sektorji in poklici bolj izpostavljeni nasilju, zlasti zdravstvo, javne reševalne službe, politika, šolstvo, promet, domače delo, kmetijstvo in podeželsko gospodarstvo ter sektorji tekstila, oblačil, usnja in obutve;

27.  ugotavlja, da so lahko nekatere skupine delavcev bolj izpostavljene ustrahovanju in nasilju na delovnem mestu, zlasti nosečnice in starši, invalidke, migrantke, pripadnice domorodnih skupnosti, pripadniki skupnosti LGBTI in ženske, ki so zaposlene za krajši delovni čas, kot pripravnice ali za določen čas;

28.  ugotavlja, da lahko nezaželeno vedenje izvira hkrati iz različnih virov ali pa se hkrati nanaša na poklicno, zasebno ali socialno življenje, kar negativno vpliva na vse posameznike, strokovne skupine ali družbene skupine na teh področjih;

29.  poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za preprečevanje nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu in boj proti njima, in sicer v okviru politik, ki zajemajo preventivne ukrepe, učinkovite, pregledne in zaupne postopke za obravnavo pritožb, visoke in odvračilne kazni za storilce, izčrpne informacije in usposabljanja, ki zagotavljajo, da so delavci seznanjeni s temi politikami in postopki, ter podporo podjetjem, da pripravijo akcijske načrte za izvajanje teh ukrepov; poudarja, da se ti ukrepi ne bi smeli vključiti v obstoječe strukture, če so v teh strukturah že prisotne ovire, pogojene s spolom;

30.  poziva države članice, naj vlagajo v usposabljanje delovnih inšpektorjev, pri čemer naj sodelujejo s specializiranimi psihologi, in zagotovijo, da podjetja in organizacije žrtvam zagotovijo usposobljeno strokovno in psihosocialno podporo;

31.  poziva države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo, da javna in zasebna podjetja ter organizacije organizirajo obvezno usposabljanje s področja spolnega nadlegovanja in ustrahovanja za vse zaposlene in tiste na vodstvenih položajih; poudarja, da bi moralo biti učinkovito usposabljanje interaktivno, neprekinjeno in prilagojeno posameznim delovnim mestom, izvajati pa bi ga morali zunanji strokovnjaki;

32.  opozarja, da se prijavi zelo majhen delež primerov nadlegovanja, in poudarja pomen prisotnosti usposobljenih zaupnih svetovalcev v vsaki organizaciji, ki bi nudili podporo žrtvam, pomoč pri prijavi in pravno pomoč;

33.  poudarja, da bi morala imeti podjetja pristop ničelne strpnosti do spolnega nadlegovanja in politik, ki so ugodne zanj, ter da morajo podjetja poskrbeti, da so vsi zaposleni seznanjeni s temi politikami, postopki prijave ter z lastnimi pravicami in odgovornostmi v zvezi s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu;

34.  poziva medijske družbe, naj zaščitijo in podprejo novinarje, ki so žrtve ustrahovanja na spletu, ter sprejmejo vrsto dobrih praks, kot so kampanje ozaveščanja, ustrezno usposabljanje vodstva, tudi o preprečevanju obsojanja žrtev in sekundarne viktimizacije, ukrepi za izboljšanje kibernetske varnosti in zagotavljanje pravne podpore pri vložitvi pritožbe zadevni osebi;

35.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo enako plačilo za ženske in moške, in tako preprečijo zlorabo pooblastil ter spodbujajo enakost spolov in spoštovanje človekovega dostojanstva, kar je bistveno za boj proti nasilju nad ženskami; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti enako plačilo prek preglednosti plačil in z zagotovitvijo pravice domnevnih žrtev do obveščenosti, zagotavljanjem enakega obravnavanja in zaposlitvenih možnosti za ženske in moške ter zagotavljanjem in omogočanjem dostopa žensk do delovnih mest višjih vodstvenih uslužbencev, ki sodelujejo pri odločanju, v javnem in zasebnem sektorju, kar bi zagotovilo uravnoteženo zastopanost žensk v upravnih odborih; zato poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za odpravo blokade direktive o ženskah v upravnih odborih, ki je zastala v Svetu že leta 2013;

36.  meni, da je treba sprejeti celovit pristop do nasilja na delovnem mestu, ki bi moral vključevati priznavanje soobstoja ustrahovanja, spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi nosečnosti in materinstva pri različnih oblikah neplačanega dela v formalnih in neformalnih gospodarskih panogah (kot so samooskrbno kmetijstvo, priprava hrane, varstvo otrok in oskrba starejših) in v okviru različnih programov za pridobivanje delovnih izkušenj (kot so vajeništva, pripravništva in prostovoljno delo);

37.  poziva k hitremu sprejetju revizije direktive o pisni izjavi (Direktiva Sveta št. 91/533/EGS);

38.  ugotavlja, da nasilje v družini pogosto preide na delovno mesto, kar negativno vpliva na življenja delavcev in produktivnost podjetij, in da lahko ta prehod poteka tudi v obratni smeri, torej z delovnega mesta v domače okolje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi smernice o uporabi evropskih odredb o zaščiti na delovnem mestu in naj pojasni vprašanje odgovornosti delodajalcev;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo pojav nadlegovanja pri zaposlovanju na podlagi nosečnosti in materinstva;

Nasilje v političnem življenju

40.  poziva vse politike, naj upoštevajo najvišje standarde ravnanja in naj delujejo kot odgovorni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja ter boju proti njemu v parlamentih in širše;

41.  obsoja vse oblike nadlegovanja političark v družbenih medijih v obliki „trolanja“, kar vključuje objavljanje seksističnih in neprimernih sporočil, vključno z grožnjami s smrtjo in posilstvom;

42.  poudarja pomen vzpostavitve medstrankarskih politik in postopkov za zaščito posameznikov, izvoljenih na politični položaj, in zaposlenih;

43.  priznava, da imajo seznami enake zastopanosti spolov na vseh ravneh ključno vlogo pri omogočanju udeležbe ženk v politiki in preoblikovanju struktur moči, ki diskriminirajo ženske; poziva države članice, naj uvedejo takšne sezname za volitve v Evropski parlament;

44.  poziva vse politične stranke, tudi tiste, ki so zastopane v Evropskem parlamentu, naj sprejmejo konkretne ukrepe za obravnavanje tega problema, vključno z uvedbo akcijskih načrtov in revizijo notranjih predpisov strank, da se uvedejo politika ničelne strpnosti, preventivni ukrepi, postopki za obravnavanje pritožb in ustreznih sankcij za vse, ki so spolno nadlegovali in ustrahovali ženske v politiki;

45.  poziva nacionalne in regionalne parlamente ter lokalne svete, naj žrtvam zagotovijo popolno podporo v okviru notranjih in/ali policijskih postopkov, preiskujejo primere, vodijo zaupen register primerov v določenem časovnem obdobju, zagotovijo obvezno usposabljanje vseh zaposlenih in poslancev o spoštovanju in dostojanstvu ter uvedejo druge dobre prakse za zagotavljanje ničelne strpnosti na vseh ravneh svojih institucij;

46.  poziva vse zadevne akterje, naj zagotovijo celovito in hitro izvajanje resolucije o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi v EU iz leta 2017; meni, da mora zagotoviti ničelno strpnost do spolnega nadlegovanja in ustrezno zaščititi in podpirati žrtve; v zvezi s tem poziva k:

   ustanovitvi delovne skupine neodvisnih strokovnjakov, ki bi preučila razmere v zvezi s spolnim nadlegovanjem in zlorabo v Evropskem parlamentu;
   oceni in po potrebi reviziji sestave pristojnih organov Parlamenta, da se zagotovita neodvisnost in uravnotežena zastopanost spolov;
   obveznemu usposabljanje za vse zaposlene in poslance;
   jasnemu časovnemu načrtu za celovito izvajanje vseh zahtev iz resolucije;

47.  poziva politike, naj spodbudijo usposabljanje vodstva ter naj se usposabljanja udeležijo tudi sami, da se prepreči popustljiv odnos vodstva in opredelijo razmere, v katerih prihaja do nasilja nad ženskami;

Nasilje na javnih mestih

48.  poziva Komisijo, naj določi opredelitev javnega mesta ob upoštevanju razvoja komunikacijskih tehnologij in naj torej v to opredelitev vključi virtualna javna mesta, kot so družbena omrežja in spletna mesta;

49.  poziva države članice, naj premislijo o uvedbi posebne zakonodaje o nadlegovanju na javnih mestih, vključno s programi posredovanja, s posebnim poudarkom na vlogi posredovanja navzočih oseb;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo nadaljnje raziskave o vzrokih in posledicah spolnega nadlegovanja na javnih mestih, tudi o vplivu, ki ga lahko imajo seksistični in stereotipni oglasi na pogostost nasilja in nadlegovanja;

51.  poudarja, da so kampanje ozaveščanja za boj proti spolnim stereotipom in patriarhalnim razmerjem moči, ki spodbujajo ničelno strpnost do spolnega nadlegovanja, med najboljšimi orodji za pomoč pri obravnavanju nasilja na podlagi spola na javnih mestih;

52.  poudarja, da je izobraževanje o enakosti spolov na vseh ravneh temeljno orodje za preprečevanje in odpravljanje teh oblik neprimernega vedenja, spreminjanje miselnosti in zmanjševanje kulturološke strpnosti do seksizma in spolnega nadlegovanja; poudarja, da je treba v šolah uvesti izobraževalne programe in razprave o tej temi; v sodelovanju z ustreznimi nevladnimi organizacijami in organi za spodbujanje enakosti ugotavlja, da bi morali ti programi in razprave, kadar je to potrebno in primerno, vključevati informacije in razprave o preprečevanju spolnega nadlegovanja ter ukrepih proti temu, da bi se povečala ozaveščenost o pravicah žrtev, ljudi pa se opozorilo na povezavo nadlegovanja z obravnavo žensk kot objektov;

53.  poziva države članice, naj spodbujajo kampanje ozaveščanja v srednjih šolah, v učni načrt v šolah in na univerzah pa vključijo vprašanje ustrahovanja na spletu; zlasti poziva, naj se nadaljujeta uspešna kampanja za odpravo ustrahovanja na spletu (Delete Cyberbullying) in pobuda za bolj varni internet (Safer Internet) z namenom boja proti ustrahovanju in spolnemu nadlegovanju, saj mladim, prihodnjim državljanom EU, pomagata razumeti, da se je treba približati enakosti spolov in spoštovati ženske;

54.  poziva države članice, naj vzpostavijo sistem poročil v šolah, da bo mogoče spremljati vse primere ustrahovanja na spletu;

55.  ugotavlja, da so bili nekateri ukrepi, ki so jih sprejele države članice, učinkoviti pri omejevanju nadlegovanja na javnih mestih, na primer uradni nadzor (večja prisotnost policije in/ali prometnega osebja na javnih prevoznih sredstvih, video nadzor (sistem televizije zaprtega kroga – CCTV)) in naravni nadzor (boljša vidljivost in izboljšana razsvetljava);

56.  poziva države članice, naj ponudnike internetnih storitev spomnijo, da je njihova dolžnost zaščititi spletne uporabnike z obravnavanjem primerov ponavljajočih se zlorab ali zalezovanja, da se zagotovi zaščita žrtev, storilca obvesti, da ne more ravnati nekaznovano, in storilčevo ravnanje spremeni;

57.  poziva države članice, naj s pomočjo strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in ustreznih nadzornih organov, na primer s poštnimi policijskimi silami, izvajajo večji nadzor nad spletnimi mesti, da bi zaščitile žrtve ustrahovanja in spolnega nadlegovanja ter po potrebi preprečile in kaznovale kazniva dejanja;

58.  poziva države članice, naj uporabijo sredstva, potrebna za odpravo uporabe jezika, ki se uporablja v medijih, politiki in javni razpravi ter hkrati spodbuja nasilno vedenje in omalovažuje ženske, kar krši njihovo človekovo dostojanstvo;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo svojo zakonodajo in opredelitev nasilja na podlagi spola v skladu z opredelitvijo nasilja nad ženskami iz Istanbulske konvencije, da bi se povečala učinkovitost zakonov proti nadlegovanju in trpinčenju;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo mehanizme spremljanja za ustrezno izvajanje zakonodaje EU o prepovedi spolnega nadlegovanja in zagotovijo, da organi za enakost v vsaki državi članici razpolagajo z zadostnimi sredstvi za preprečevanje diskriminacije;

o
o   o

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.
(2) http://fra.europa.eu/en/publication/2014/violence-against-women-eu-wide-survey-main-results-report
(3) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(4) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(5) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(6) https://rm.coe.int/168008482e
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.
(8) UL C 77 E, 28.3.2002, str. 138.
(9) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53.
(10) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.
(11) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 102.
(12) UL C 285, 29.8.2017, str. 2.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0451.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.
(15) UL C 316, 30.8.2016, str. 2.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.
(18) https://www.ipu.org/resources/publications/reports/2016-10/sexism-harassment-and-violence-against-women-parliamentarians
(19) Študija – Bullying and sexual harassment at the workplace, in public spaces, and in political life in the EU (Ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, marec 2018.
(20) https://www.tuc.org.uk/sites/default/files/SexualHarassmentreport2016.pdf

Zadnja posodobitev: 17. september 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov