Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Naslova V, člena 21 in 21(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju martensove klavzule iz Protokola 1 iz leta 1977, ki je priložen Ženevski konvenciji,

–  ob upoštevanju dela IV agende OZN za razorožitev iz leta 2018 z naslovom Varovanje naše skupne prihodnosti (Securing Our Common Future),

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 3. maja 2013 o posledicah uporabe brezpilotnih letal in robotov brez posadke v vojskovanju za človekove pravice,

–  ob upoštevanju različnih stališč, priporočil in resolucij, ki pozivajo k prepovedi avtonomnih orožnih sistemov, kot je priporočilo Svetu z dne 5. julija 2018 o 73. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(1), mandat za začetek pogajanj, sprejet na plenarnem zasedanju 13. marca 2018 z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije, svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju(2), svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(3) in svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(4),

–  ob upoštevanju letnega poročila posebnega poročevalca OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, Christofa Heynsa z dne 9. aprila 2013 (A/HRC/23/47),

–  ob upoštevanju izjav v zvezi s smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi, ki jih je EU podala skupini vladnih strokovnjakov pogodbenic Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja v Ženevi na srečanjih od 13. do 17. novembra 2017, od 9. do 13. aprila 2018 in od 27. do 31. avgusta 2018,

–  ob upoštevanju prispevkov različnih držav pred srečanji skupine vladnih strokovnjakov leta 2017 in 2018, vključno s prispevki držav članic EU,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017, v katerem poziva k takšnemu pristopu k umetni inteligenci, pri katerem bo človek ohranil nadzor, in k prepovedi smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov,

–  ob upoštevanju poziva Svetega sedeža k prepovedi smrtonosnega avtonomnega orožja,

–  ob upoštevanju odprtega pisma iz julija 2015, ki ga je podpisalo več kot 3 000 raziskovalcev s področja umetne inteligence in robotike, in odprtega pisma z dne 21. avgusta 2017, ki ga je podpisalo 116 ustanoviteljev podjetij s področja umetne inteligence in robotike, v katerih svarijo pred smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi, ter ob upoštevanju pisma, ki ga je podpisalo 240 organizacij in 3 089 posameznikov, v katerem so se zavezali, da ne bodo nikoli razvijali, proizvajali ali uporabljali smrtonosnega avtonomnega orožja,

–  ob upoštevanju izjav Mednarodnega odbora Rdečega križa in pobud civilne družbe, kot je kampanja za ustavitev ubijalskih robotov, ki združuje 70 organizacij v 30 državah, med drugim Human Rights Watch, Article 36, PAX in Amnesty International,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker politike in ukrepi EU temeljijo na načelih človekovih pravic in spoštovanja človekovega dostojanstva ter načelih iz listine OZN in mednarodnega prava; ker bi bilo treba ta načela uporabljati za ohranitev miru, preprečevanje konfliktov in okrepitev mednarodne varnosti;

B.  ker se izraz „smrtonosni avtonomni orožni sistemi“ uporablja za orožne sisteme, pri katerih ljudje nimajo pravega nadzora nad kritičnimi funkcijami izbiranja in napadanja posameznih tarč;

C.  ker naj bi neznano število držav, javno financiranih podjetij in zasebnih podjetij raziskovalo in razvijalo smrtonosne avtonomne orožne sisteme, ki segajo vse od izstrelkov, ki znajo izbirati cilje, do sistemov strojnega učenja s kognitivnimi zmožnostmi, na podlagi katerih naprava izbira, kdaj in kje bo napadla kateri cilj;

D.  ker neavtonomni sistemi, kot so avtomatizirani in daljinsko vodeni sistemi, ne bi smeli veljati za smrtonosne avtonomne orožne sisteme;

E.  ker lahko smrtonosni avtonomni orožni sistemi bistveno spremenijo vojskovanje ter sprožijo nenadzorovano oboroževalno tekmo, kakršne še ni bilo;

F.  ker uporaba smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov vzbuja temeljne etične in pravne pomisleke glede človeškega nadzora, zlasti v zvezi z bistvenimi funkcijami, kot sta izbira ciljev in napad nanje; ker stroji in roboti ne morejo sprejemati človeških odločitev, ki vključujejo pravna načela razlikovanja, sorazmernosti in previdnosti;

G.  ker sta človekovo posredovanje in nadzor ključnega pomena pri odločanju o smrtonosnem napadu, saj človek odgovarja za odločitve o življenju ali smrti;

H.  ker se mednarodno pravo, vključno s humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah, v celoti uporablja za vse orožne sisteme in njihove upravljavce in ker je skladnost z njim ena najpomembnejših obveznosti, ki jo morajo države izpolnjevati, zlasti ko gre za načela, kot je zaščita civilnega prebivalstva ali izvajanje previdnostnih ukrepov pri napadih;

I.  ker uporaba smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov odpira ključna vprašanja o izvajanju mednarodnega prava na področju človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava ter evropskih standardov in vrednot glede prihodnjih vojaških akcij;

J.  ker je avgusta 2017 116 ustanoviteljev vodilnih mednarodnih podjetij s področja robotike in umetne inteligence poslalo odprto pismo Organizaciji združenih narodov, v katerem je vlade pozvalo, naj preprečijo tekmo v oboroževanju s tem orožjem in preprečijo destabilizacijske učinke navedenih tehnologij;

K.  ker bi lahko pri vsakem smrtonosnem avtonomnem orožnem sistemu prišlo do napake pri delovanju zaradi slabo napisane programske kode ali kibernetskega napada sovražne države ali nedržavnega akterja;

L.  ker je Parlament večkrat pozval k nujnemu oblikovanju in sprejetju skupnega stališča o smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemih, k mednarodni prepovedi razvoja, proizvodnje in uporabe smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov, ki bi lahko delovali brez večjega človeškega nadzora, ter k začetku učinkovitih pogajanj za prepoved tega orožja;

1.  opozarja, da si EU prizadeva biti globalni akter na področju zagotavljanja miru, in poziva k razširitvi njene vloge pri prizadevanjih za razoroževanje in neširjenje orožja ter k oblikovanju ukrepov in politik, s katerimi bi prispevali k ohranjanju svetovnega miru in varnosti, zagotovili spoštovanje mednarodnega prava in prava s področja človekovih pravic ter zaščitili civiliste in civilno infrastrukturo;

2.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Evropski svet, naj pred srečanjem pomembnih pogodbenic Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja, ki bo novembra 2018, nujno pripravijo in sprejmejo skupno stališče o smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemih, s katerim bodo zagotovili smiseln človeški nadzor nad ključnimi funkcijami orožnih sistemov, tudi pri njihovi uporabi, ter naj se na zadevnih forumih zastopajo skupno stališče in v skladu s tem tudi ravnajo; v zvezi s tem poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet, naj si izmenjujejo primere dobre prakse ter pridobijo mnenja strokovnjakov, akademikov in civilne družbe;

3.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet, naj si skupaj prizadevajo za začetek mednarodnih pogajanj o pravno zavezujočem instrumentu, s katerim bi prepovedali smrtonosne avtonomne orožne sisteme;

4.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je preprečiti razvoj in proizvodnjo vsakršnih smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov brez človeškega nadzora nad ključnimi funkcijami, kot je izbira ciljev in napad nanje;

5.  želi spomniti na svoje stališče z dne 13. marca 2018 o uredbi o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, zlasti odstavku 4 člena 6 (upravičeni ukrepi), ter poudarja, da je pripravljen sprejeti podobno stališče v zvezi s prihodnjim programom za raziskave na področju obrambe, programom za razvoj obrambne industrije in drugimi zadevnimi deli Evropskega obrambnega sklada po letu 2020;

6.  poudarja, da sile EU ne uporabljajo orožja ali orožnih sistemov, ki spadajo med smrtonosne avtonomne orožne sisteme; želi spomniti, da orožje in orožni sistemi, ki so posebej zasnovani za zaščito lastnih platform, sil in prebivalstva pred zelo dinamičnimi grožnjami, kot so sovražni izstrelki, strelivo in zrakoplovi, ne štejejo za smrtonosne avtonomne orožne sisteme; poudarja, da bi morali odločitve o napadu na zrakoplove, v katerih so ljudje, sprejemati človeški upravljavci;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov in generalnemu sekretarju zveze NATO.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0312. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0494. (3) UL C 101, 16.3.2018, str. 166. (4) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.