Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Shared Vision, Common Action: A Stronger Europe – A Global Strategy for the European Union’s Foreign and Security Policy (Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije), ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ter skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 7. junija 2017 o strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju izidov vrhov EU-ZDA, ki sta potekala 28. novembra 2011 v Washingtonu in 26. marca 2014 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 79. medparlamentarnega srečanja čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekalo 28. in 29. novembra 2016 v Washingtonu, 80. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekal 2. in 3. junija 2017 v Valletti, 81. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekal 5. decembra 2017 v Washingtonu, ter 82. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekal 30. junija 2018 v Sofiji v Bolgariji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. aprila 2016 o skupnem okviru o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije (JOIN(2016)0018),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja Nata z dne 8. julija 2016 o skupnem sklopu predlogov, ki sta jih 5. in 6. decembra 2016 potrdila Svet EU in Svet Nata, ter poročil o napredku pri njihovem izvajanju z dne 14. junija in 5. decembra 2017,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Nata iz leta 2016,

–  ob upoštevanju ameriške strategije za nacionalno varnost z dne 18. decembra 2017 in ameriške strategije za nacionalno obrambo z dne 19. januarja 2018,

–  ob upoštevanju pobude za evropsko pomiritev,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za podnebno diplomacijo, ki ga je leta 2015 sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta od 30. novembra do 11. decembra 2015 potekali v Parizu,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in dejanji, ki na tej zakonodaji temeljijo ali iz nje izhajajo(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o vlogi regij in mest EU pri izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21), zlasti odstavka 13(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti resolucije z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu(3), resolucije z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike(4), resolucije z dne 17. novembra 2011 o vrhovnem srečanju EU in ZDA 28. novembra 2011(5) ter resolucije z dne 13. junija 2013 o vlogi EU pri spodbujanju širšega čezatlantskega partnerstva(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP)(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2018 o stanju v agenciji OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0251/2018),

A.  ker partnerstvo med EU in ZDA temelji na močnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih vezeh, na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, spodbujanje miru in stabilnosti, človekove pravice in pravna država, ter na skupnih ciljih, kot so blaginja, varnost, odprta in povezana gospodarstva, družbeni napredek in vključenost, trajnostni razvoj in mirno reševanje konfliktov, in ker sta ZDA in EU demokraciji, ki temeljita na načelu pravne države in imata delujoče sisteme nadzora in ravnotežja; ker se to partnerstvo kratkoročno sooča s številnimi izzivi in motnjami, a dolgoročni temelji ostajajo trdni, sodelovanje med EU in ZDA kot podobno mislečima partnerjema pa ostaja ključno;

B.  ker morata EU in ZDA preučiti druge načine za okrepitev čezatlantskega partnerstva in se s pomočjo vseh razpoložljivih komunikacijskih kanalov učinkovito odzvati na pomembne izzive, s katerimi se soočamo, in se pri tem opreti na trdne temelje skupnih vrednot in načel; ker imata ameriški kongres in Evropski parlament kot zakonodajalca pomembno in vplivno vlogo v naših demokracijah in bi morala v celoti izkoristiti potencial svojega sodelovanja, da bi ohranila demokratično, liberalno in multilateralno ureditev ter spodbujala stabilnost in kontinuiteto na naši celini in v svetu;

C.  ker morata EU in ZDA v globalnem, kompleksnem in vse bolj večpolnem svetu tudi v prihodnje imeti vodilno, ključno in konstruktivno vlogo ter krepiti in spoštovati mednarodno pravo, spodbujati in varovati temeljne pravice in načela ter skupaj obravnavati regionalne konflikte in svetovne izzive;

D.  ker se EU in ZDA soočata z obdobjem geopolitičnih sprememb ter podobnimi kompleksnimi – tako konvencionalnimi kot hibridnimi – tveganji, ki jih povzročajo državni in nedržavni akterji z juga in vzhoda; ker so kibernetski napadi vse pogostejši in bolj izpopolnjeni in lahko sodelovanje med EU in ZDA prek Nata dopolnjuje prizadevanja obeh strani ter zaščiti kritično vladno obrambno in drugo informacijsko infrastrukturo; ker je za obravnavanje teh groženj potrebno mednarodno sodelovanje;

E.  ker EU priznava stalno vojaško podporo ZDA za zagotavljanje varnosti in obrambe EU in ker mora biti EU hvaležna vsem Američanom, ki so žrtvovali svoja življenja za zagotovitev evropske varnosti med spopadi na Kosovu in v Bosni; ker si EU trenutno prizadeva zagotoviti lastno varnost z izgradnjo večje strateške neodvisnosti;

F.  ker so se ZDA odločile, da bodo svoj proračun za ohranjanje miru v okviru OZN zmanjšale za 600 milijonov USD;

G.  ker bolj nepredvidljiva zunanja politika ZDA povzroča vedno večjo negotovost v mednarodnih odnosih in bi lahko omogočila vzpon drugih akterjev na svetovnem prizorišču, na primer Kitajske, katere politični in gospodarski vpliv se širi po svetu; ker se številne ključne države v Aziji, ki so bile nekoč bližje ZDA, preusmerjajo h Kitajski;

H.  ker EU ostaja v celoti zavezana multilateralizmu in spodbujanju skupnih vrednot, vključno z demokracijo in človekovimi pravicami; ker mednarodni red, ki temelji na pravilih, koristi tako ZDA kot EU; ker je v zvezi s tem bistvenega pomena, da EU in ZDA ukrepata skupaj in v sinergiji v podporo redu, ki temelji na pravilih, zajamčenemu s trdnimi, verodostojnimi in učinkovitimi nadnacionalnimi organizacijami in mednarodnimi institucijami;

I.  ker je partnerstvo med ZDA in Evropo že več kot sedem desetletij bistveno za svetovno gospodarsko, politično in varnostno ureditev; ker se čezatlantski odnosi soočajo s številnimi izzivi in so od izvolitve predsednika Trumpa v zvezi s številnimi vprašanji pod vse večjim pritiskom;

J.  ker je bila podnebna politika kot del globalne strategije EU vključena v zunanjo in varnostno politiko, s čimer so se okrepile povezave med energijo in podnebjem, varnostjo in razvojnimi cilji ter migracijami, pa tudi pravično in prosto trgovino;

K.  ker EU ostaja v celoti zavezana odprtemu in nediskriminatornemu multilateralnemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih; ker je STO – kot edina institucija, ki lahko zagotovi resnično enake konkurenčne pogoje – v osrčju svetovnega trgovinskega sistema;

L.  ker bi morale tako ZDA kot EU podpirati prizadevanja držav Zahodnega Balkana za pridružitev čezatlantski skupnosti; ker je za to poleg okrepljenega angažiranja EU nujna tudi nadaljnja predanost ZDA;

M.  ker je EU v strateškem okolju, ki se je v zadnjih letih znatno poslabšalo, vse bolj odgovorna za zagotavljanje lastne varnosti;

N.  ker evropska varnost temelji na ambiciji skupne strateške neodvisnosti, kot je junija 2016 priznalo 28 voditeljev držav in vlad v globalni strategiji Evropske unije;

Splošen okvir, ki temelji na skupnih vrednotah

1.  opozarja in vztraja, da mora in bi moralo dolgoletno partnerstvo in zavezništvo med EU in ZDA temeljiti na tem, da si delita in skupaj spodbujata skupne vrednote, vključno s svobodo, pravno državo, mirom, demokracijo, enakostjo, multilateralizmom, ki temelji na pravilih, tržnim gospodarstvom, socialno pravičnostjo, trajnostnim razvojem in spoštovanjem človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, pa tudi kolektivno varnostjo, pri čemer mora imeti mirno reševanje konfliktov prednost; poudarja, kako pomembno je, da se za uresničitev teh ciljev okrepi odnos med EU in ZDA, ki je ena glavnih osi sodelovanja v globaliziranem svetu;

2.  pozdravlja srečanje predsednika Komisije Junckerja in ameriškega predsednika Trumpa, ki je potekalo 25. julija 2018 v Washingtonu, saj pomeni izboljšanje dvostranskih odnosov; je seznanjen z njuno izjavo in pripravljenostjo za umiritev čezatlantske napetosti na področju trgovine; v zvezi s tem opozarja na uničujoče posledice kazenskih tarif; obenem izreka podporo obširnemu in celovitemu pristopu k trgovinskim sporazumom in multilaterizmu;

3.  poudarja, da je odnos med EU in ZDA temeljno jamstvo svetovne stabilnosti in eden od temeljev naših prizadevanj za zagotavljanje miru, blaginje in stabilnosti za naše družbe od konca druge svetovne vojne, pa tudi za izgradnjo okrepljenega multilateralnega sistema gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, ki temelji na pravilih in vrednotah; ponovno potrjuje, da je odnos med EU in ZDA strateški in pristen ter da je trdna čezatlantska vez v interesu obeh strani in sveta; meni, da sedanja enostranska politika „Najprej Amerika“ (angl. America First) škodi interesom tako EU kot ZDA, spodkopava medsebojno zaupanje in da utegne imeti tudi širše posledice za globalno stabilnost in blaginjo; želi spomniti na interes EU glede vzdrževanja dolgotrajnih, vzajemno koristnih partnerstev, ki temeljijo na skupnih vrednotah in načelih, ki prevladujejo nad kratkoročnimi transakcijskimi koristmi;

4.  poudarja, da partnerstvo zajema precej več kot zgolj vprašanja na področju zunanje politike in trgovine v ožjem pomenu besede ter vključuje tudi druge teme, kot so (kibernetska) varnost, gospodarska, digitalna in finančna vprašanja, podnebne spremembe, energetika, kultura ter znanost in tehnologija; poudarja, da so ta vprašanja tesno prepletena in bi jih bilo treba obravnavati v enem samem splošnem okviru;

5.  je zaskrbljen zaradi pristopov, ki so jih ZDA od izvolitve predsednika Trumpa sprejele do reševanja svetovnih vprašanj in regionalnih konfliktov; poudarja, kako pomembni so za EU čezatlantski odnosi in trajnostni dialog, pri katerih se poudarja pomen vprašanj, ki EU in ZDA povezujejo; želi pojasnilo glede tega, ali je naš čezatlantski odnos, ki se je utrjeval več desetletij, dandanes za naše ameriške partnerje še vedno enako pomemben; poudarja, da je splošen okvir našega partnerstva, ki temelji na vrednotah, bistvenega pomena za ohranjanje in dodatno krepitev strukture svetovnega gospodarstva in varnosti; poudarja, da bi morala imeti vprašanja, ki povezujejo ZDA in EU, na koncu večjo težo kot tisto, kar ju razdvaja;

6.  poudarja, da je Evropa v mednarodnem sistemu, za katerega sta značilni stalna nestabilnost in negotovost, odgovorna za to, da zgradi svojo strateško neodvisnost za soočanje z vse številnejšimi skupnimi izzivi; zato poudarja, da morajo evropske države ohraniti sposobnost za odločanje in delovati samostojno, da bi branile svoje interese; opozarja, da je strateška neodvisnost tako legitimna ambicija za Evropo kot tudi prednostni cilj, kar se mora odražati na industrijskem in operativnem področju ter pri zmogljivostih;

Krepitev partnerstva

7.  opozarja na velik potencial in strateški pomen, ki ga ima to partnerstvo za EU in ZDA pri doseganju skupne blaginje in varnosti ter krepitvi ureditve, ki temelji na pravilih in vrednotah ter podpira mednarodne institucije in jim zagotavlja sredstva za izboljšanje globalnega upravljanja; poziva, naj se naš dialog in sodelovanje spodbujata v zvezi z vsemi elementih tega partnerstva in na vseh ravneh sodelovanja, tudi z organizacijami civilne družbe; poudarja, da naše odločitve in dejanja vplivajo na svetovno gospodarstvo in varnostno strukturo, pa tudi na interese obeh partneric, zato bi bilo treba voditi z zgledom;

8.  izpostavlja odgovornost ZDA kot globalne sile in poziva administracijo ZDA, naj spoštuje skupne osrednje vrednote, ki so temelj čezatlantskih odnosov, in v vseh okoliščinah zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z Ustanovno listino OZN in drugimi mednarodnimi instrumenti, ki so jih ZDA podpisale ali ratificirale;

9.  poudarja, da je v večpolarnem svetu EU za ZDA najpomembnejša partnerica in obratno ter da bodo enostranske poteze samo oslabile čezatlantsko partnerstvo, ki mora biti partnerstvo enakopravnih partneric, ki temelji na dialogu in katerega namen je ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje;

10.  obžaluje, da je pri imenovanju novega ameriškega veleposlanika pri Evropski uniji prišlo do daljše zamude, a pozdravlja dejstvo, da je bil imenovan novi veleposlanik in da ga je ameriški senat 29. junija 2018 potrdil;

11.  ostro kritizira izjave novega veleposlanika ZDA v Nemčiji Richarda Grenella, da želi krepiti vlogo nacionalističnih populistov po vsej Evropi, in opozarja, da vloga diplomatov ni podpirati posamezne politične sile, temveč omogočati medsebojno razumevanje in partnerstvo; prav tako meni, da so izjave, v katerih uradniki Trumpove administracije izražajo prezir do EU in podpirajo ksenofobne, populistične sile, ki si prizadevajo uničiti evropski projekt, sovražne in nezdružljive z duhom čezatlantskega partnerstva;

12.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet, Komisijo in države članice, naj povečajo sodelovanje, usklajevanje, doslednost in učinkovitost v okviru politike EU v odnosu do ZDA, da bi EU tako predstavili kot enotno in učinkovito mednarodno akterko z doslednim sporočilom;

13.  opozarja, da so ZDA zaradi zbliževanja obrambnih in varnostnih interesov ter tesnih dvostranskih odnosov ključni partner; poziva, naj se čim prej organizira vrh EU-ZDA, da bi se presegli sedanji izzivi in nadaljevalo delo v zvezi z vprašanji obojestranskega, globalnega in regionalnega pomena;

14.  meni, da je navzočnost ameriških vojaških sil evropskih državah, kjer je to potrebno, pomembna ter v skladu z nadaljnjim izpolnjevanjem danih zavez;

15.  vztraja, da je strukturiran in strateški dialog o zunanji politiki na čezatlantski ravni, v katerega bosta vključena tudi Evropski parlament in ameriški kongres, ključnega pomena za krepitev čezatlantske strukture, vključno z varnostnim sodelovanjem, ter poziva, naj se v okviru dialoga med EU in ZDA razširi področje uporabe zunanje politike;

16.  želi spomniti na svoj predlog za oblikovanje čezatlantskega političnega sveta za sistematično posvetovanje in usklajevanje glede zunanje in varnostne politike, ki bi ga vodila podpredsednica/visoka predstavnica in ameriški zunanji minister in ki bi temeljil na rednih stikih političnih voditeljev;

17.  pozdravlja stalno in neprekinjeno delo v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev pri spodbujanju odnosov med EU in ZDA s pomočjo parlamentarnega dialoga in usklajevanja glede vprašanj, ki so v skupnem interesu; ponavlja, kako pomembni so medosebni stiki in dialog pri krepitvi čezatlantskih odnosov; zato poziva k večji angažiranosti ameriškega senata in predstavniškega doma ter Evropskega parlamenta; pozdravlja ponoven začetek delovanja dvostrankarske kongresne skupine za EU v 115. sklicu kongresa ZDA ter poziva pisarno Evropskega parlamenta za stike in delegacijo Evropske unije v Washingtonu, naj tesneje sodelujeta z njo;

18.  opozarja, da so naše družbe – tako v EU kot ZDA – močne, zasidrane v liberalni demokraciji in pravni državi ter temeljijo na množici akterjev, med katerimi so med drugim naše vlade, parlamenti, decentralizirani organi in akterji, različne politične institucije, podjetja in sindikati, organizacije civilne družbe, svobodni in neodvisni mediji, verske skupine ter akademske in raziskovalne skupnosti; poudarja, da bi morali spodbujati čezatlantske vezi, da bi poudarjali prednosti in pomen našega čezatlantskega partnerstva na različnih ravneh in v vsej EU in ZDA in se ne bi osredotočali samo na vzhodno in zahodno obalo; poziva, naj se v ta namen oblikujejo boljši in namenski programi, ki bi se jim zagotovila ustrezna sredstva;

19.  pozdravlja poživljajoč učinek odnosov med evropskimi institucijami ter ameriškimi zveznimi državami in metropolitanskimi območji na splošne čezatlantske odnose, zlasti v primeru tesnega medinstitucionalnega sodelovanja; v zvezi s tem poudarja sodelovanje, ki obstaja na podlagi memoranduma o soglasju koalicije Under2; poziva ameriške zvezne države, naj okrepijo stike z institucijami EU;

20.  poudarja, da so kulturne izmenjave v okviru izobraževalnih programov bistvene za spodbujanje in oblikovanje skupnih vrednot in gradnjo mostov med čezatlantskimi partnerji; zato poziva k okrepitvi in povečanju števila programov mobilnosti za študente med ZDA in EU v okviru programa Erasmus+ in olajšanju dostopa študentov do njih;

21.  izraža posebno občudovanje nad načinom, kako so se ameriški učenci v odziv na mnoge tragedije, pri katerih je bilo uporabljeno strelno orožje v šolah, zavzeli za strožje zakone o orožju in se zoperstavili vmešavanju združenja National Rifle Association v zakonodajni postopek;

Skupno soočanje s svetovnimi izzivi

22.  vztraja, da bi morali imeti EU in ZDA tudi v prihodnje ključno konstruktivno vlogo ter skupaj obravnavati regionalne konflikte in svetovne izzive na osnovi načel mednarodnega prava; poudarja, da je multilateralizem, ki ga Evropa močno zagovarja, vedno bolj vprašljiv zaradi odnosa ZDA in drugih svetovnih sil; opozarja, kako pomemben je multilateralizem za ohranjanje miru in stabilnosti, kot orodje za spodbujanje vrednot pravne države in reševanje svetovnih izzivov, in vztraja, da bi bilo treba ta vprašanja obravnavati v ustreznih mednarodnih forumih; je zato zaskrbljen, da bi lahko nedavne enostranske odločitve ZDA – njihov odstop od ključnih mednarodnih sporazumov, razveljavitev nekaterih zavez, spodkopavanje mednarodnih pravil, izstop iz mednarodnih forumov in ustvarjanje diplomatskih in trgovinskih napetosti – privedle do oddaljitve od teh skupnih vrednot ter obremenile in ogrozile odnos; poziva EU, naj v odzivih na takšne odločitve pokaže enotnost, odločnost in sorazmernost; zato poziva države članice EU, naj se izogibajo ukrepom ali potezam, katerih namen je na dvostranski ravni pridobiti koristi na škodo usklajenega skupnega evropskega pristopa;

23.  je seznanjen s tem, da imajo druge svetovne velesile, kot sta Rusija in Kitajska, zanesljive politične in gospodarske strategije, med katerimi so mnoge v nasprotju z našimi vrednotami, mednarodnimi obveznostmi ali samim čezatlantskim partnerstvom ali jih ogrožajo; želi spomniti, da je zaradi tega sodelovanje med EU in ZDA še toliko bolj bistveno, da bomo lahko ohranili odprte družbe ter spodbujali in varovali naše skupne pravice, načela in vrednote, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava; v zvezi s tem poziva, naj EU in ZDA okrepita koordinacijo pri usklajevanju in oblikovanju skupne politike o sankcijah, da bo bolj učinkovita;

24.  meni, da poskusi Rusije, da bi vršila pritisk in vplivala na zahodne družbe, jih destabilizirala in izkoristila njihove slabosti in demokratične izbire, zahtevajo skupen čezatlantski odgovor; je zato prepričan, da bi morale ZDA in EU dati prednost usklajenemu ukrepanju v zvezi z Rusijo, po potrebi z udeležbo Nata; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi izjav, ki sta jih na srečanju 16. julija 2018 v Helsinkih podala ameriški in ruski predsednik; želi spomniti na očitno nevarnost, ki jo za naše demokracije pomenijo lažne novice, dezinformacije in zlasti zlonamerno vmešavanje virov; poziva, naj se vzpostavi politični in družbeni dialog, s katerim bi uravnotežili anonimnost in odgovornost v družbenih medijih;

25.  poudarja, da je varnost večplastna in prepletena, njena opredelitev pa ne zajema samo vojaških vidikov, temveč tudi okoljske, energetske, trgovinske, kibernetske in komunikacijske, zdravstvene, razvojne in humanitarne vidike ter vidike odgovornosti, pa tudi druge vidike; vztraja, da bi bilo treba varnostna vprašanja reševati s širokim pristopom; v zvezi s tem zaskrbljen obžaluje predlagano korenito zmanjšanje proračunskih sredstev, ki jih ZDA na primer namenjajo za izgradnjo države v Afganistanu, razvojno pomoč v Afriki, humanitarno pomoč in prispevke k programom, operacijam in agencijam OZN;

26.  poudarja, da bi imel čezatlantski trgovinski sporazum, ki bi bil uravnotežen in vzajemno koristen, učinek, ki bi precej presegal zgolj trgovinske in gospodarske vidike;

27.  navaja, da je Nato še vedno glavno jamstvo za kolektivno obrambo Evrope; pozdravlja, da so ZDA potrdile zavezanost Natu in evropski varnosti, in poudarja, da poglabljanje sodelovanja med EU in Natom utrjuje tudi čezatlantsko partnerstvo;

28.  poudarja, kako pomembni so sodelovanje, usklajevanje in učinki sinergije na področju varnosti in obrambe; nadalje poudarja, kako pomembno je, da se sredstva za obrambo porabijo bolje, in v zvezi s tem vztraja, da se pri porazdeljevanju bremena ne bi smeli osredotočati samo na vložek (cilj glede porabe 2 % BDP-ja za obrambne izdatke), temveč tudi na rezultate (zmogljivosti, merjene v pripravljenih in vzdržljivih silah, ki jih je mogoče napotiti); opozarja, da pa ta količinsko opredeljeni cilj glede vložka odraža vse večjo odgovornost Evropejcev za lastno varnost, ki je nujno potrebna zaradi poslabšanja strateškega okolja; pozdravlja, da obramba postaja vse pomembnejše področje za EU in njene države članice, kar prinaša večjo vojaško učinkovitost v korist EU in Nata, in v zvezi s tem pozdravlja navzočnost ameriških vojaških sil na ozemlju EU; navaja, da je Nato še vedno bistvenega pomena za kolektivno obrambo Evrope in njenih zaveznic (člen 5 Severnoatlantske pogodbe); poudarja, da ostaja sposobnost Nata za opravljanje svojih nalog v veliki meri odvisna od moči čezatlantskih odnosov;

29.  poziva EU, naj okrepi evropsko obrambno unijo, da bi gradili zmogljivosti ter zagotovili strateško pomembnost EU na področju obrambe in varnosti, na primer tako, da med državami članicami ustvari več sinergij in poveča učinkovitost pri izdatkih za obrambo, raziskavah, razvoju, javnih naročilih, vzdrževanju in usposabljanju; vztraja, da tesnejše sodelovanje na področju obrambe na ravni EU krepi evropski prispevek k miru, varnosti in stabilnosti na regionalni in mednarodni ravni, s tem pa pomaga tudi pri uresničevanju ciljev Nata in krepi naše čezatlantske vezi; zato podpira nedavna prizadevanja za okrepitev evropske obrambne strukture, vključno z evropskim obrambnim skladom in na novo vzpostavljenim stalnim strukturnim sodelovanjem;

30.  pozdravlja, da se je začelo izvajati stalno strukturno sodelovanje, in podpira njegove prve projekte, kot je vojaška mobilnost; poudarja, da je stalno strukturno sodelovanje v skupnem interesu EU in Nata ter bi moralo spodbujati nadaljnje sodelovanje med organizacijama pri razvijanju zmogljivosti in utrjevanju stebra EU v Natu, in sicer v okviru posameznih nacionalnih ustav;

31.  ponavlja, da morata EU in ZDA okrepiti sodelovanje na področju kibernetske varnosti in obrambe, in sicer prek specializiranih agencij in projektnih skupin, kot so ENISA, Europol, Interpol, prihodnje strukture stalnega strukturnega sodelovanja in Evropski obrambni sklad, pri tem pa se predvsem borili proti kibernetskim napadom in si s skupnimi močmi prizadevati za vzpostavitev celovitega in preglednega mednarodnega okvira, s katerim bi določili minimalne standarde za politike na področju kibernetske varnosti, pri tem pa spoštovali temeljne svoboščine; meni, da morata EU in Nato obvezno okrepiti izmenjavo obveščevalnih podatkov, da bo mogoče uradno odkrivati odgovorne za kibernetske napade in posledično sprejemati omejevalne sankcije zoper njih; poudarja pomen in pozitiven prispevek ameriške pobude za evropsko pomiritev k varnosti držav članic EU;

32.  poudarja, da je zaradi vse večjega pomena umetne inteligence in strojnega učenja potrebno tesnejše sodelovanje med EU in ZDA ter da bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi okrepili sodelovanje med ameriškimi in evropskimi tehnološkimi podjetji, da bi pri razvoju in uporabi kar najbolje izkoristili možnosti partnerstva;

33.  poziva ameriški kongres, naj Evropski parlament vključi v svoj program za izmenjavo informacij o kibernetskih grožnjah s parlamenti Avstralije, Kanade, Nove Zelandije in Velike Britanije;

34.  poudarja, da je potreben skupen pristop k urejanju digitalnih platform in povečanju njihove odgovornosti, da bi bilo mogoče razpravljati o vprašanjih cenzure v spletu, avtorskih pravic in pravic imetnikov pravic, osebnih podatkov in pojmu omrežne nevtralnosti; poudarja, da je treba sodelovati in spodbujati odprt, medoperabilen in varen internet, ki bi se upravljal z večdeležniškim modelom, ki bo po eni strani spodbujal človekove pravice, demokracijo, pravno državo in svobodo izražanja, po drugi strani pa omogočal gospodarsko blaginjo in inovacije ter spoštoval zasebnost in varoval pred zavajanjem, goljufijami in tatvinami; poziva, naj se s skupnimi prizadevanji oblikujejo pravila in predpisi ter spodbuja uporaba mednarodnega prava v kibernetskem prostoru;

35.  poudarja, da je omrežna nevtralnost zagotovljena s pravom EU; obžaluje, da se je zvezna komisija za komunikacije odločila spremeniti pravila o omrežni nevtralnosti; pozdravlja nedavno glasovanje v ameriškem senatu, s katerim so to odločitev razveljavili; poziva ameriški kongres, naj upošteva odločitev senata in tako ohrani odprt, varen in zaščiten internet, ki ne bo dopuščal diskriminatorne obravnave spletne vsebine;

36.  poudarja, da so – zlasti ob upoštevanju vse hitrejšega razvoja tehnologije, predvsem na področju IT – potrebna ustrezna pogajanja o standardizaciji;

37.  poudarja, da sta pomembna elementa krepitve prizadevanj EU in ZDA za boj proti terorizmu med drugim zaščita pomembne infrastrukture (na primer z izboljševanjem skupnih standardov ter spodbujanjem združljivosti in medoperabilnosti) in celosten pristop k boju proti terorizmu, tudi prek usklajevanja v regionalnih, multilateralnih in svetovnih forumih in sodelovanjem na področju izmenjave podatkov o terorističnih dejavnostih; poudarja, da je treba podpreti mehanizme, kot je evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), in druge skupne projekte, ki lahko pomembno in včasih odločilno prispevajo k boju proti terorizmu in ekstremizmu; želi obe strani spomniti, da je treba pri boju proti terorizmu spoštovati mednarodno pravo in demokratične vrednote ter v celoti upoštevati civilne svoboščine in temeljne človekove pravice;

38.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega imenovanja Gine Haspel kot direktorice ameriške osrednje obveščevalne službe (CIA), ob upoštevanju njenih slabih rezultatov na področju človekovih pravic, vključno z njeno vpletenostjo v program izročitev in skrivnih pridržanj agencije CIA;

39.  je zelo zaskrbljen nad poročili o tem, da je ameriška administracija odpravila omejene omejitve za program brezpilotnih zrakoplovov, s čimer se je povečalo tveganje za smrtne žrtve med civilisti in nezakonite uboje, pa tudi nad pomanjkanjem preglednosti tako pri ameriškem programu brezpilotnih zrakoplovov kot pri pomoči, ki jo zagotavljajo nekatere države članice EU; poziva ZDA in države članice EU, naj poskrbijo, da bo uporaba oboroženih brezpilotnih zrakoplovov v skladu z obveznostmi, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom, in da bodo sprejeti trdni in zavezujoči standardi, ki bodo urejali zagotavljanje vseh oblik pomoči pri smrtonosnih operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi;

40.  poudarja, da se morata EU in ZDA boriti proti davčnim utajam in drugim oblikam finančnega kriminala ter zagotoviti preglednost;

41.  spodbuja okrepljeno sodelovanje v zvezi z bojem proti davčnim utajam, izogibanju davkom, pranju denarja in financiranju terorizma, predvsem v okviru programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) med EU in ZDA, ki bi ga bilo treba okrepiti ter vanj vključiti tudi podatke o finančnih tokovih, povezanih s tujim vmešavanjem ali nezakonitimi obveščevalnimi operacijami; nadalje poziva EU in ZDA, naj v okviru OECD sodelujeta pri boju proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako da določita mednarodna pravila in predpise za odpravo te globalne težave; poudarja, da je stalno sodelovanje na področju kazenskega pregona ključnega pomena za povečanje naše skupne varnosti, in poziva ZDA, naj zagotovijo dvo- in večstransko sodelovanje na tem področju; obžaluje, da je bil Dodd-Frankov zakon delno razveljavljen, zaradi česar se je nadzor nad ameriškimi bankami občutno zmanjšal;

42.  poudarja, da v zvezi z zasebnostnim ščitom še vedno obstajajo pomanjkljivosti, kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; pozdravlja in podpira pozive zakonodajalcu ZDA k prehodu na celovit zakon o zasebnosti in varstvu podatkov; opozarja, da je varstvo osebnih podatkov v Evropi temeljna pravica in da v ZDA ne obstajajo predpisi, ki bi bili primerljivi z novo splošno uredbo EU o varstvu podatkov;

43.  želi spomniti na veliko čezatlantsko solidarnost v odziv na zastrupitev Sergeja in Julije Skripal v Salisburyju, po kateri je 20 držav članic EU, Kanada, ZDA, Norveška ter pet držav, ki želijo postati članice EU, izgnalo ruske diplomate;

44.  ponovno izraža pomisleke glede tega, da je ameriški kongres marca 2017 zavrnil pravilo o varstvu zasebnosti uporabnikov širokopasovnih in drugih telekomunikacijskih storitev, ki ga je predložila zvezna komisija za komunikacije, zaradi česar so bila v praksi odpravljena pravila o zasebnosti pri širokopasovnih komunikacijah, po katerih bi morali ponudniki internetnih storitev pridobiti izrecno soglasje uporabnikov, preden njihove podatke o brskanju po spletu oziroma druge zasebne informacije prodajo ali posredujejo oglaševalcem in drugim podjetjem; meni, da to še dodatno ogroža varstvo zasebnosti v ZDA;

45.  opozarja, da ZDA ostajajo edina država, ki ni članica EU in je na seznamu EU za brezvizumsko potovanje, ki ne dovoljuje brezvizumskega dostopa vsem državam članicam EU; poziva ZDA, naj pet zadevnih držav članic EU (Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Poljsko in Romunijo) čim prej uvrstijo v ameriški program za odpravo vizumov; želi spomniti, da je Komisija pravno zavezana, da v roku 24 mesecev po datumu objave ustreznega uradnega obvestila, ki se je iztekel 12. aprila 2016, sprejme delegirani akt, s katerim začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretjih držav, ki ne odpravijo vizumske obveznosti za državljane nekaterih držav članic EU; poziva Komisijo, naj na podlagi člena 265 PDEU sprejme zahtevani delegirani akt;

46.  poudarja, da je EU zavezana krepitvi demokracije, človekovih pravic, pravne države, blaginje, stabilnosti, odpornosti in varnosti svojih sosed, v prvi vrsti z nevojaškimi sredstvi, zlasti z izvajanjem pridružitvenih sporazumov; poziva EU in ZDA, naj okrepita sodelovanje in bolje usklajujeta svoje dejavnosti, projekte in stališča v sosedstvu EU, in sicer tako vzhodnem kot južnem; opozarja, da tudi razvojna in humanitarna politika EU po vsem svetu prispevata k svetovni varnosti;

47.  izraža pohvalo strateški usmeritvi in odprtosti ZDA do Balkana in opozarja, da ta regija predstavlja izziv za Evropo in varnost celotne celine; zato poziva ZDA, naj sodelujejo pri nadaljnjih skupnih prizadevanjih na Zahodnem Balkanu, zlasti pri krepitvi pravne države, demokracije, svobode izražanja sodelovanja na področju varnosti; priporoča več skupnih ukrepov, kot so protikorupcijski mehanizmi in vzpostavljanje institucij, da bi se vsem državam v regiji zagotovila večja varnost, stabilnost, odpornost in gospodarska blaginja ter da bi se okrepila vloga pri reševanju dolgotrajnih problemov; meni, da morata EU in ZDA začeti nov dialog na visoki ravni o Zahodnem Balkanu, s katerim bi zagotovili, da bodo politični cilji usklajeni s programi pomoči, hkrati pa mi morali sprejeti tudi ustrezne ukrepe;

48.  poziva EU in ZDA, naj prevzameta dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konflikta na ozemlju Ukrajine, naj podpirata vsa prizadevanja za trajno mirno rešitev, pri kateri bodo upoštevane enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine in predvidena vrnitev Krimskega polotoka Ukrajini, ter naj spodbujata proces reform in gospodarski razvoj v Ukrajini, ki morata biti povsem v skladu z zavezami Ukrajine in priporočili mednarodnih organizacij; je nadvse razočaran, ker še vedno ni napredka pri izvajanju sporazumov iz Minska in ker so varnostne in humanitarne razmere v vzhodni Ukrajini vse slabše; zato izjavlja, da so sankcije zoper Rusijo še vedno potrebne in da bi morale ZDA usklajevati prizadevanja z EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in posebnega predstavnika ZDA za Ukrajino, naj v zvezi s tem tesneje sodelujeta;

49.  opozarja tudi na pomen, ki ga imata EU in ZDA pri iskanju rešitve za „zamrznjene“ konflikte v Gruziji in Moldaviji;

50.  opozarja, da mednarodni red temelji na spoštovanju mednarodnih sporazumov; v zvezi s tem obžaluje odločitev ZDA, da ne bodo podprle sklepov vrha skupine G7 v Kanadi; ponavlja, da je zavezan mednarodnemu pravu in univerzalnim vrednotam, zlasti pa odgovornosti, neširjenju jedrskega orožja in mirnemu reševanju sporov; poudarja, da je doslednost naše strategije glede neširjenja jedrskega orožja ključnega pomena za našo verodostojnost kot ključni svetovni akter in pogajalec; poziva EU in ZDA, naj sodelujeta pri poenostavljanju jedrske razorožitve in učinkovitih ukrepih za zmanjševanje jedrskega tveganja;

51.  poudarja, da je skupni celoviti načrt ukrepanja z Iranom pomemben multilateralni sporazum in velik diplomatski dosežek multilateralne diplomacije in diplomacije EU za spodbujanje stabilnosti v regiji; opozarja, da je EU odločena storiti vse, kar je mogoče, da bi ohranila skupni celoviti načrt ukrepanja z Iranom kot enega ključnih stebrov mednarodne strukture neširjenja orožja, ki je pomemben tudi v zvezi z vprašanjem Severne Koreje, in enega bistvenih elementov za varnost in stabilnost regije; ponavlja, da je treba v ustrezni obliki in forumih bolj kritično obravnavati dejavnosti Irana, ki so povezane z balističnimi raketami in regionalno stabilnostjo, zlasti vključenostjo Irana v več konfliktov v regiji, in razmerami na področju človekovih pravic in pravic manjšin v Iranu in niso vključene v skupni celoviti načrt ukrepanja; poudarja, da je čezatlantsko sodelovanje pri obravnavanju teh vprašanj ključnega pomena; nadalje poudarja, da Iran – sodeč po več poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) – izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja; ostro kritizira odločitev predsednika Trumpa, da bo enostransko odstopil od skupnega celovitega načrta ukrepanja in da bo evropskim podjetjem, ki delujejo v Iranu, naložil ekstrateritorialne ukrepe; poudarja, da je EU odločena zaščititi svoje interese ter interese svojih podjetij in vlagateljev pred ekstrateritorialnim učinkom ameriških sankcij; v zvezi s tem pozdravlja odločitev o aktivaciji zakona o blokadi, katerega cilj je trgovinske interese EU v Iranu zaščititi pred posledicami ameriških ekstrateritorialnih ukrepov, ter poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmejo vse druge ukrepe, za katere menijo, da so potrebne za ohranitev skupnega celovitega načrta ukrepanja;

52.  je zaskrbljen zaradi varnostne in trgovinske politike ZDA v vzhodni in jugovzhodni Aziji, tudi zaradi politične praznine, ki je posledica tega, da so ZDA izstopile iz čezpacifiškega partnerstva; poudarja, kako pomembno je, da se EU konstruktivno angažira v jugovzhodni Aziji in pacifiški regiji, in v zvezi s tem pozdravlja dejavno trgovinsko politiko EU v tem delu sveta in pobude EU na področju varnosti, zlasti tiste, ki so navedene v sklepih Sveta o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo, tudi za namene političnega in gospodarskega ravnotežja;

53.  pozdravlja, da so se začeli novi dialogi na visoki ravni s Severno Korejo, in nedavni vrh, ki je 12. junija 2018 potekal v Singapurju, in opozarja, da mora biti cilj teh pogovorov, ki še niso prinesli oprijemljivih in preverljivih rezultatov, na miren način odpraviti napetosti in s tem spodbujati regionalni in svetovni mir, varnost in stabilnost; poudarja, da mora mednarodna skupnost, vključno z EU in ZDA, hkrati še naprej vršiti pritisk na Severno Korejo, dokler se ne bo verodostojno denuklearizirala, tako da bo ratificirala Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) in pripravljalni komisiji Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) in agenciji IAEA dovolila, da to denuklearizacijo dokumentirata; je zaskrbljen, ker Severna Koreja ni dosegla zadostnega napredka pri denuklearizaciji, zaradi česar je predsednik Trump 24. avgusta 2018 odpovedal načrtovane pogovore v tej državi, ki bi se jih udeležil zunanji minister Mike Pompeo;

54.  želi ZDA spomniti, da še vedno niso ratificirale Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, čeprav so država iz Priloge II, katere podpis je potreben za začetek njene veljavnosti; ponavlja poziv podpredsednice/visoke predstavnice svetovnim voditeljem, naj to pogodbo ratificirajo; spodbuja ZDA, naj to storijo čim prej in še naprej podpirajo pripravljalno komisijo CTBTO pri prepričevanju preostalih držav iz Priloge II, naj ratificirajo pogodbo;

55.  vztraja, da je treba spoštovati mednarodno pomorsko pravo, tudi v južnokitajskem morju; v zvezi s tem poziva ZDA, naj ratificirajo Konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS);

56.  poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in ZDA za mirno rešitev regionalnih konfliktov in posredniške vojne v Siriji, saj pomanjkanje skupne strategije ogroža mirno rešitev konfliktov, in poziva vse strani in regionalne akterje, ki so vpleteni v konflikt, naj se vzdržijo nasilja in drugih dejanj, s katerimi bi lahko poslabšali razmere; ponovno potrjuje, da ima pri reševanju konflikta v Siriji v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2254, ki so jo ob podpori ključnih mednarodnih in regionalnih akterjev izpogajali udeleženci konflikta, še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN; poziva k izvajanju in spoštovanju vseh resolucij varnostnega sveta OZN, ki jih države, ki sodelujejo pri pogajanjih v Astani, kršijo; poziva k skupnim prizadevanjem, da se tistim, ki potrebujejo pomoč, zagotovi poln humanitarni dostop, ter k neodvisni, nepristranski, temeljiti in verodostojni preiskavi in pregonu odgovornih oseb; poleg tega poziva, naj se med drugim podpre delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine, ki so bili od marca 2012 zagrešeni v Sirski arabski republiki;

57.  opozarja, da EU podpira obnovitev pomembnega mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu za rešitev z dvema državama na podlagi meja iz leta 1967, z neodvisno, demokratično, uspešno in povezano palestinsko državo, ki bi v miru in varnosti soobstajala z varno državo Izrael in svojimi drugimi sosedami, in vztraja, da se je treba izogniti vsem ukrepom, ki bi ta prizadevanja lahko ogrozili; v zvezi s tem globoko obžaluje, da se je vlada ZDA enostransko odločila svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva premestiti v Jeruzalem in slednje mesto uradno priznati kot glavno mesto Izraela; poudarja, da mora biti v končni mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci vključeno tudi vprašanje Jeruzalema; poudarja, da bi bilo treba okrepiti skupni časovni načrt in da se morajo ZDA pri svojih prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu usklajevati s svojimi evropskimi partnerji;

58.  izreka pohvalo Agenciji OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in njenemu predanemu osebju za izjemno in dragoceno humanitarno in razvojno delo, ki so ga opravili za palestinske begunce (na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ter v Gazi, Jordaniji, Libanonu in Siriji), saj gre za bistven prispevek k varnosti in stabilnosti regije; močno obžaluje, da je ameriška administracija sklenila ukiniti financiranje agencije, in jo poziva, naj ponovno razmisli o tej odločitvi; spominja, da Evropski parlament in Evropska unija vseskozi podpirata agencijo, in poziva države članice EU, naj priskrbijo dodatna sredstva, da bi zagotovile dolgoročno trajnost njenih dejavnosti;

59.  spodbuja nadaljnje sodelovanje med programi EU in ZDA na svetovni ravni za spodbujanje demokracije, svobode medijev, svobodnih in poštenih volitev in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami beguncev in migrantov, žensk, rasnih in verskih manjšin; poudarja pomen vrednot dobrega upravljanja, odgovornosti, preglednosti in pravne države, ki so temelj varstva človekovih pravic; ponavlja odločno in načelno stališče EU, da nasprotuje smrtni kazni in zagovarja univerzalni moratorij za njeno izvrševanje ter se zavzema za njeno odpravo po vsem svetu; poudarja, da je treba sodelovati pri preprečevanju krize in graditvi miru ter pri odzivanju na izredne humanitarne razmere;

60.  ponavlja, da imata EU in ZDA skupne interese v Afriki, kjer morata usklajevati in okrepiti svojo podporo na lokalni, regionalni in mednarodni ravni za dobro upravljanje, demokracijo, človekove pravice, trajnostni socialni razvoj, varstvo okolja, upravljanje migracij, ekonomsko upravljanje in varnostna vprašanja, pa tudi mirno reševanje regionalnih konfliktov ter boj proti korupciji, nezakonitemu finančnemu poslovanju ter nasilju in terorizmu; meni, da bi boljše usklajevanje med EU in ZDA – tudi prek okrepljenega političnega dialoga in oblikovanja skupnih strategij o Afriki, ob ustreznem upoštevanju stališč regionalnih organizacij in podregionalnih skupin – vodilo v učinkovitejše ukrepanje in učinkovitejšo rabo virov;

61.  poudarja pomen skupnih političnih, gospodarskih in varnostnih interesov EU in ZDA, kar zadeva gospodarske politike držav, kot sta Kitajska in Rusija, ter opozarja, da bi skupna prizadevanja, tudi na ravni STO, lahko pomagala pri reševanju vprašanj, kot so sedanja neravnotežja v svetovni trgovini in razmere v Ukrajini; poziva ameriško administracijo, naj se vzdrži nadaljnjega blokiranja imenovanj sodnikov v pritožbeni organ STO; poudarja, da je treba tesneje sodelovati pri obravnavi kitajske strategije En pas, ena pot, tudi tako, da se v zvezi s tem razvije sodelovanje med EU ter varnostnim dialogom četverice med ZDA, Indijo, Japonsko in Avstralijo;

62.  opozarja, da je treba bolje sodelovati na področju politike glede Arktike, predvsem v okviru Arktičnega sveta, zlasti ker lahko zaradi podnebnih sprememb nastanejo nove plovne poti in postanejo dostopni naravni viri;

63.  vztraja, da so migracije globalni pojav in da jih je zato treba obravnavati s sodelovanjem, partnerstvom in varstvom človekovih pravic in zaščito, pa tudi z upravljanjem migracijskih poti in prizadevanji za globalni pristop na ravni OZN, ki bi temeljil na spoštovanju mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967; pozdravlja dosedanja prizadevanja v OZN za dosego globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter globalnega dogovora o beguncih ter obžaluje odločitev ZDA iz decembra 2017, da se umaknejo iz razprav; poziva k oblikovanju skupne politike za boj proti temeljnim vzrokom za migracije;

64.  se zavzema za boljše sodelovanje med EU in ZDA na področju energetskih vprašanj (vključno z energijo iz obnovljivih virov), ki bo temeljilo na okviru Energetskega sveta EU-ZDA; zato ponovno poziva, naj se sestanki nadaljujejo; poleg tega poziva k večjemu sodelovanju na področju energetskih raziskav in novih tehnologij ter tesnejšemu sodelovanju, da se energetska infrastruktura zaščiti pred kibernetskimi napadi; vztraja, da je treba sodelovati na področju zanesljive oskrbe z energijo, in poudarja, da so potrebna dodatna pojasnila o tem, kakšno vlogo bo v prihodnosti imela Ukrajina kot tranzitna država;

65.  poudarja, da je zaskrbljen zaradi Severnega toka II in njegove morebiti sporne vloge pri energetski varnosti in solidarnosti držav članic, ter pozdravlja podporo ZDA pri zagotavljanju energetske varnosti v Evropi;

66.  obžaluje, da so ZDA odstopile od Pariškega sporazuma, a hkrati pozdravlja nadaljnja prizadevanja posameznikov, podjetij, mest in zveznih držav v ZDA, ki še vedno skušajo izpolniti Pariški sporazum in se borijo proti podnebnim spremembam, in poudarja, da mora EU še naprej sodelovati s temi akterji; ugotavlja, da podnebne spremembe niso več del nacionalne varnostne strategije ZDA; ponovno potrjuje zavezanost EU Pariškemu sporazumu in agendi OZN do leta 2030 ter poudarja, da ju je treba izvajati za zagotovitev svetovne varnosti in razvoj trajnejšega gospodarstva in družbe; želi spomniti, da prehod na zeleno gospodarstvo prinaša številne priložnosti za delovna mesta in rast;

67.  spodbuja nadaljnje sodelovanje na področju inovacij, znanosti in tehnologije ter poziva k obnovitvi sporazuma med EU in ZDA o znanosti in tehnologiji;

V bran na pravilih temelječi trgovini v nemirnih časih

68.  ugotavlja, da so bile ZDA v letu 2017 največji trg za izvoz iz EU in drugi največji vir uvoza v EU; ugotavlja, da je med EU in ZDA opaziti razlike v trgovinskem primanjkljaju in presežku, ko gre za trgovino z blagom in s storitvami, digitalno trgovino ter neposredne tuje naložbe; poudarja, da je trgovinski in naložbeni odnos med EU in ZDA – ki je največji na svetu in od nekdaj temelji na skupnih vrednotah – eden od najpomembnejših dejavnikov svetovne gospodarske rasti, trgovine in blaginje; nadalje ugotavlja, da EU beleži presežek v višini 147 milijard USD v trgovini z blagom z ZDA; ugotavlja, da imajo podjetja EU v ZDA 4,3 milijona zaposlenih;

69.  poudarja, da sta EU in ZDA dva ključna akterja v globaliziranem svetu, ki se razvija s hitrostjo in intenzivnostjo brez primere, ter da je – glede na to, da se soočata z enakimi izzivi – v interesu obeh, da sodelujeta in se usklajujeta na področju trgovinske politike, da bi oblikovala prihodnji multilateralni trgovinski sistem in svetovne standarde;

70.  opozarja na osrednjo vlogo, ki jo ima STO v multilateralnem sistemu, kar je še vedno najboljša možnost za zagotavljanje odprtega, pravičnega in na pravilih temelječega sistema, ki upošteva ter uravnoveša številne različne interese svojih članov; ponavlja, da podpira nadaljnjo krepitev multilateralnega trgovinskega sistema; podpira delo, ki ga opravlja Komisija za nadaljnje sodelovanje z ZDA pri iskanju pozitivne skupne rešitve za sedanje institucionalne in sistemske izzive;

71.  poudarja vlogo, ki jo ima STO pri reševanju trgovinskih sporov; poziva vse članice STO, naj zagotovijo pravilno delovanje sistema STO za reševanje sporov; v zvezi s tem obžaluje, da so ZDA onemogočile nova imenovanja za zapolnitev prostih delovnih mest v pritožbenem organu, kar ogroža samo delovanje sistema STO za reševanje sporov; poziva Komisijo in vse članice STO, naj preučijo možnosti za odpravo tega zastoja pri imenovanju novih sodnikov v okviru pritožbenega organa STO, po potrebi tako, da reformirajo sistem za reševanje sporov; meni, da bi lahko bil namen teh reform zagotoviti najvišjo možno raven učinkovitosti in neodvisnosti sistema, pri čemer je treba še naprej ravnati v skladu z vrednotami in splošnim pristopom, ki ga EU zagovarja vse od ustanovitve STO, zlasti spodbujanje – na podlagi pravne države – proste in pravične trgovine na svetovni ravni in to, da morajo vse članice STO izpolnjevati vse obveznosti STO;

72.  obžaluje, da 11. ministrska konferenca STO (MC11) ni prinesla rezultatov, a hkrati pozdravlja, da so ZDA, EU in Japonska podpisale skupno izjavo o odpravi nepravičnih in protekcionističnih praks, ki izkrivljajo trg, kakor je bilo navedeno tudi v izjavi skupine G20 iz julija 2017; poziva, naj se sodelovanje z ZDA in Japonsko na tem področju nadaljuje, da se odpravijo nepoštene trgovinske prakse, kot so diskriminacija, omejevanje dostopa do trga, damping in subvencije;

73.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ZDA in drugimi članicami STO pripravi delovni načrt za odpravo izkrivljajočih subvencij v sektorju bombaža in ribiškem sektorju (predvsem v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom); poziva k sodelovanju pri pospeševanju večstranske agende o novih temah, kot so e- in digitalna trgovina, vključno z digitalnim razvojem, spodbujanje naložb, trgovina in okolje, trgovina in vidik spola, pa tudi pri spodbujanju posebnih politik za omogočanje sodelovanja mikro-, malih in srednjih podjetij (MMSP) v svetovnem gospodarstvu;

74.  poziva EU in ZDA, naj spodbujata sodelovanje na mednarodni ravni za okrepitev mednarodnih sporazumov na področju javnih naročil, zlasti Sporazuma o javnih naročilih;

75.  poziva Komisijo, naj začne dialog z ZDA za nadaljevanje pogajanj o večstranskem sporazumu o okoljskih dobrinah in sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA);

76.  poziva EU in ZDA, naj združita vire v boju proti nepoštenim trgovinskim politikam in praksam, pri tem pa spoštujeta multilateralna pravila in postopek reševanja sporov v STO in se izogibata enostranskim ukrepom, saj so škodljivi za vse svetovne vrednostne verige, v katerih delujejo evropska in ameriška podjetja; globoko obžaluje negotovost v mednarodnem trgovinskem sistemu, ki so jo povzročile ZDA, tako da so uporabile instrumente in orodja politik (npr. 232. člen zakona iz leta 1962, 301. člen zakona iz leta 1974), oblikovane pred ustanovitvijo STO in njenega sistema za reševanje sporov; v zvezi s tem ugotavlja, da odločitev ZDA glede uvedbe tarif na jeklo in aluminij v skladu z 232. členom ne more biti upravičena z razlogi nacionalne varnosti, in poziva ZDA, naj EU in druge zaveznice v celoti in trajno izvzamejo iz teh ukrepov; poziva Komisijo, naj se odločno odzove, če bi se te tarife uporabljale za omejevanje izvoza EU; poudarja tudi, da bi bile kakršne koli sankcije, ki bi jih ZDA po objavi poročila pritožbenega organa v zvezi s pritožbo ZDA zoper EU glede ukrepov, ki vplivajo na trgovino z velikimi civilnimi zrakoplovi, v obliki protiukrepov sprejele zoper evropsko blago, neupravičene, saj je STO 204 od 218 zahtevkov, ki so jih predložila ZDA, zavrnila, še vedno pa se pričakuje nadaljnje poročilo o povezani zadevi glede nezakonitih subvencij ZDA;

77.  ugotavlja, da EU in ZDA še naprej sodelujeta pri vrsti regulativnih vprašanj, kakor dokazujeta pred kratkim sklenjeni dvostranski sporazum o bonitetnih zahtevah v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem ali sporazum o medsebojnem priznavanju pri pregledu proizvajalcev zdravil; poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta vlogo Evropskega parlamenta v tem procesu;

78.  poudarja ključni pomen intelektualne lastnine za gospodarstvi EU in ZDA; poziva obe strani, naj na obeh straneh Atlantika podpirata raziskave in inovacije in pri tem zagotavljata visoko raven zaščite intelektualne lastnine in poskrbita za to, da bodo tisti, ki proizvajajo visokokakovostne in inovativne izdelke, lahko s tem nadaljevali tudi v prihodnje;

79.  poziva EU in ZDA, naj za mala in srednja podjetja, ki izvažajo v ZDA in EU, izboljšata dostop do trga, tako da izboljšata preglednost v zvezi z obstoječimi pravili in odpiranjem trgov na obeh straneh Atlantika, na primer prek portala za mala in srednja podjetja;

80.  poudarja pomen trga ZDA za evropska mala in srednja podjetja; poziva EU in ZDA, naj obravnavata nesorazmeren učinek, ki jih imajo tarife ter netarifne in tehnične ovire v trgovini na mala in srednja podjetja na obeh straneh Atlantika, kar ne bi smelo zajemati le znižanja tarif, temveč tudi poenostavitev carinskih postopkov in morebitne nove mehanizme, s katerimi bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri izmenjavi izkušenj in primerov dobre prakse na področju kupovanja in prodaje na trgih EU in ZDA;

81.  poziva EU in ZDA, naj se v okviru dvostranskega sodelovanja vzdržita medsebojne davčne konkurence, saj bo to privedlo samo do zmanjšanja naložb v obe gospodarstvi;

82.  poziva EU in ZDA, naj se dogovorita o okviru za digitalno trgovino, ki bo spoštoval obstoječe pravne okvire in sporazume obeh strani ter njuno zakonodajo o varstvu podatkov in njuna pravila o varstvu podatkov, kar je zlasti pomembno za storitveni sektor; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in ZDA sodelovati, da bi tretje države tako spodbudili k sprejetju visokih standardov varstva podatkov;

83.  poziva EU in ZDA, naj povečata sodelovanje na področju podnebnih sprememb; ju nadalje poziva, naj s pomočjo sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanj na vseh ravneh zagotovita uporabo mednarodno dogovorjenih standardov, kot je Pariški sporazum, spodbujata trgovino z okoljsko neoporečnim blagom, vključno s tehnologijo, in poskrbita za svetovni energetski prehod z jasno in usklajeno mednarodno trgovinsko agendo, da bi tako varovali okolje ter hkrati ustvarili priložnosti za delovna mesta in rast;

84.  meni, da morebitnega novega sporazuma o trgovinskih in naložbenih odnosih med EU in ZDA ni mogoče izpogajati pod pritiskom ali z grožnjo in da bi bil v interesu EU le širok, ambiciozen, uravnotežen in celovit sporazum, ki bi zajemal vsa področja trgovine; v zvezi s tem ugotavlja, da bi lahko bilo koristno vzpostaviti morebiten posebni in stalni regulativni in posvetovalni mehanizem sodelovanja; poziva Komisijo, naj pogajanja z ZDA nadaljuje, če bodo okoliščine za to ustrezne;

85.  poudarja, da so zaradi trgovinskih tokov vse bolj potrebni novi, hitrejši in varnejši načini čezmejne prodaje blaga in storitev; poziva EU in ZDA, naj kot ključni trgovinski partnerici sodelujeta pri trgovinskih rešitvah na področju digitalne tehnologije za olajšanje trgovine;

86.  opozarja na pomen obstoječega dialoga in sodelovanja med EU in ZDA na področju znanosti in tehnologije; priznava vlogo, ki jo imajo prizadevanja EU in ZDA na področju raziskav in inovacij kot ključna gonila znanja in gospodarske rasti, ter podpira, da bi se sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA uporabljal tudi po letu 2018 in razširil, da bi spodbujali raziskave, inovacije in novo nastajajoče tehnologije, varovali pravice intelektualne lastnine ter ustvarjali več in boljša delovna mesta ter zagotovili trajnostno trgovino in vključujočo rast;

87.  deli zaskrbljenost ZDA v zvezi s svetovnimi presežnimi zmogljivostmi v jeklarstvu; hkrati pa obžaluje, da bi z enostranskimi ukrepi, ki niso združljivi s pravili STO, zgolj spodkopali celovitost trgovine, ki temelji na pravilih; poudarja, da ti ukrepi ne bi bili upravičeni niti, če bi bila EU trajno izvzeta iz tarif ZDA; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z ZDA bolj prizadeva, da bi v svetovnem forumu G20 odpravili presežno zmogljivost v jeklarstvu, da bi se izkoristil ogromen potencial multilateralnega delovanja; ponavlja svoje prepričanje, da so skupni in usklajeni ukrepi znotraj sistemov trgovanja, ki temeljijo na pravilih, najboljši način za reševanje tovrstnih globalnih težav;

88.  ponovno izjavlja, kako pomembno je, da EU in ZDA usklajeno in konstruktivno obravnavata potrebno posodobitev STO, da bi ta organizacija postala bolj učinkovita, pregledna in odgovorna, pa tudi da zagotovita, da bodo pri pripravi mednarodnih trgovinskih pravil in politik ustrezno upoštevani vidik spola, socialni in okoljski vidik in vidik človekovih pravic;

89.  poudarja, da EU zagovarja neizkrivljeno tržno gospodarstvo in odprte vrednote ter pošteno in na pravilih temelječo trgovino; ponavlja, da podpira strategijo Komisije v odziv na sedanjo trgovinsko politiko ZDA, pri čemer je treba spoštovati pravila multilateralnega trgovinskega sistema; poziva k enotnosti vseh držav članic EU, Komisijo pa poziva, naj razvije skupen pristop za rešitev te situacije; poudarja, kako pomembno je ohraniti enotnost držav članic EU v zvezi s tem, saj so se skupni ukrepi EU v okviru skupne trgovinske politike in carinske unije EU na mednarodni ravni, pa tudi na dvostranski ravni z ZDA izkazali za precej bolj učinkoviti kot katera koli pobuda, ki jo izvajajo posamezne države članice; ponavlja, da je EU pripravljena sodelovati z ZDA pri trgovinskih vprašanjih, ki so skupnega pomena, v okviru pravil multilateralnega trgovinskega sistema;

90.  obžaluje odločitev predsednika Trumpa glede izstopa ZDA iz skupnega celovitega načrta ukrepanja in posledice, ki jih bo ta odločitev imela za evropska podjetja, ki poslujejo v Iranu; podpira vsa prizadevanja EU, namenjena zaščiti interesov evropskih podjetij, ki vlagajo v Iranu, zlasti odločitev Komisije, da aktivira akt o blokiranju, ki dokazuje zavezanost EU skupnemu celovitem načrtu ukrepanja; meni, da bi se ta akt lahko uporabil, kadar bi bilo to potrebno;

91.  poziva EU in ZDA, naj okrepita sodelovanje in prizadevanja za izvajanje in razširitev shem potrebne skrbnosti za podjetja, da bi okrepili varstvo človekovih pravic na mednarodni ravni, tudi na področju trgovine z minerali in kovinami z območij, prizadetih zaradi konfliktov;

92.  obžaluje, da ZDA ne sodelujejo več pri varstvu okolja; v zvezi s tem in ob upoštevanju tega, da so ZDA največji uvoznik lovskih trofej slonov, obžaluje tudi odločitev predsednika Trumpa glede odprave prepovedi uvoza takih trofej iz nekaterih afriških držav, med drugim Zimbabveja in Zambije;

93.  poziva EU in ZDA, naj čezatlantsko parlamentarno sodelovanje nadaljujeta in ga okrepita, kar bi moralo privesti do okrepljenega in širšega političnega okvira za izboljšanje trgovinskih in naložbenih vezi med EU in ZDA;

94.  izraža zaskrbljenost, da bi lahko ZDA in Kitajska sklenili sporazum, ki ne bi bil v celoti skladen s STO in bi lahko ogrozil tudi naše interese in obremenil čezatlantske trgovinske odnose; zato poudarja, da – glede na naše skupne interese na svetovni ravni – potrebujemo bolj globalen sporazum z našimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

o
o   o

95.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, ameriškemu predsedniku ter ameriškemu kongresu in predstavniškemu domu.

(1) UL L 309, 29.11.1996, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0068. (3) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226. (4) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 198. (5) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 124. (6) UL C 65, 19.2.2016, str. 120. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0435. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0492. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0042.