Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2053(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0293/2018

Predložena besedila :

A8-0293/2018

Razprave :

PV 22/10/2018 - 19
CRE 22/10/2018 - 19

Glasovanja :

PV 23/10/2018 - 7.16
CRE 23/10/2018 - 7.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0400

Sprejeta besedila
PDF 143kWORD 56k
Torek, 23. oktober 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Vloga finančne udeležbe delavcev pri ustvarjanju delovnih mest in ponovnem aktiviranju brezposelnih
P8_TA(2018)0400A8-0293/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2018 o vlogi finančne udeležbe delavcev pri ustvarjanju delovnih mest in ponovnem aktiviranju brezposelnih (2018/2053(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3(3),

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora EU spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito, se bojevati proti socialni izključenosti in zagotavljati visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanje človekovega zdravja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom „Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo“ (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2014)0168),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2012 z naslovom „Akcijski načrt: evropsko pravo družb in upravljanje podjetij – sodoben pravni okvir za boljše sodelovanje delničarjev in trajnostna podjetja“ (COM(2012)0740),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“ (COM(2008)0394) in delovnega programa Komisije za leti 2008 in 2009,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. marca 2006 z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta: Prenos podjetij – nadaljevanje skozi nov začetek“ (COM(2006)0117),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2002 o okviru za spodbujanje finančne udeležbe delavcev (COM(2002)0364) in resolucije Parlamenta z dne 5. junija 2003(2) na to temo,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 21. oktobra 2010 o finančni participaciji delavcev v Evropi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetij(4) in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (2013/2127(INI)),

–  ob upoštevanju študije o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetij (Employee financial participation in companies’ proceeds), ki jo je naročil odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve in je bila objavljena septembra 2012,

–  ob upoštevanju vmesnega pregleda akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, objavljenega dne 8. junija 2017 (COM(2017)0292),

–  ob upoštevanju pilotnega projekta Komisije z naslovom „Spodbujanje lastništva in participacije zaposlenih“, katerega končna različica je bila objavljena leta 2014;

–  ob upoštevanju četrtega poročila programa PEPPER z naslovom „Benchmarking of employee participation in profits and enterprise results in the member and candidate Countries of the European Union“ (Primerjalna analiza udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij v državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah za pristop k Evropski uniji), ki ga je oktobra 2009 objavila univerza Freie Universität Berlin,

–  ob upoštevanju tretjega poročila programa PEPPER z naslovom „Promotion of employee participation in profits and enterprise results in the New Member and Candidate Countries of the European Union“ (Spodbujanje udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij v novih državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah za pristop k Evropski uniji), ki ga je junija 2006 objavila univerza Freie Universität Berlin,

–  ob upoštevanju poročila skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni z dne 18. decembra 2003 o ovirah na nadnacionalni ravni za finančno udeležbo delavcev v nadnacionalnih podjetjih,

–  ob upoštevanju drugega poročila programa PEPPER z naslovom „Promotion of participation by employed persons in profits and enterprise results (including equity participation) in Member States“ (Spodbujanje udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij (vključno z udeležbo pri kapitalu) v državah članicah), ki ga je januarja 1997 objavila Komisija (COM(1996)0697),

–  ob upoštevanju prvega poročila programa PEPPER z naslovom „Promotion of employee participation in profits and enterprise results“ (Spodbujanje udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij), ki sta ga marca 1991 objavila Komisija in Evropski univerzitetni inštitut,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0293/2018),

A.  ker lahko delodajalec izbira med več modeli finančne udeležbe delavcev: udeležba pri dobičku, lastništvo delnic za posamezne delavce, lastništvo za delavce v modelih zadružništva in načrti lastniškega deleža za zaposlene;

B.  ker mora vsako podjetje skupaj z delavci skrbno izbrati najustreznejši model finančne udeležbe, pri tem pa upoštevati specifična nacionalna pravila obdavčitve in okoliščine sektorja, model pa bo večinoma odvisen od velikosti, dejavnosti in statusa podjetja, zlasti če kotira na borzi; ker na ravni EU ne bi bilo ustrezno imeti samo enega celovitega enotnega modela finančne udeležbe;

C.  ker se lahko finančna udeležba delavcev po podatkih evropske raziskave o podjetjih iz leta 2013(5) močno razlikuje – odvisno od značilnosti podjetja; ker 62 % evropskih podjetij uporablja določeno obliko variabilnega plačila, pri čemer gre v 30 % primerov za delež dobička, v 25 % primerov pa je ta del plačila vezan na uspešnost skupine; ker se v 5 % podjetij uporabljajo sheme lastništva delnic; ker te sheme prevladujejo bolj v zasebnem kot v javnem sektorju (z nekaterimi izjemami po državah) in v nekaterih gospodarskih sektorjih, zlasti v informacijski in komunikacijski tehnologiji, financah, zavarovalništvu in svetovanju; ker te sheme pogosteje uporabljajo večja kot mala ali srednja podjetja, pogostejše pa so tudi v podjetjih s tujim kapitalom ali multinacionalnih podjetjih ter v podjetjih s sedežem v gospodarsko(6) bolj osrednjih ali razvitih regijah;

D.  ker so načrti lastniškega deleža za zaposlene taka oblika finančne udeležbe, pri kateri lahko uporabljeni vmesni subjekt v imenu delavcev uveljavlja glasovalne pravice ali druge oblike upravljanja, in se lahko za tak način prostovoljno odločijo;

E.  ker sheme finančne udeležbe delavcev, pri katerih zaposleni sodelujejo pri posvetovanju in odločanju(7), prinašajo delavcem in podjetju koristi zlasti z vidika vzdržnega upravljanja, preglednosti, socialnega dialoga, vzajemnega spoštovanja med delodajalcem in delavci in drugih vidikov, kot so zaposlovanje in zadržanje delavcev, motiviranost, zadovoljstvo s službo in poklicno izpopolnjevanje ter splošna uspešnost in donosnost;

F.  ker bi lahko sodelovanje delavcev pri odločanju izboljšalo organizacijsko uspešnost in kakovost njihovega poklicnega življenja, uporabili pa bi ga lahko tudi kot orodje za inovacije na delovnem mestu(8), da bi spodbudili občutek lastništva, izboljšali pretok informacij v podjetjih in povečali zaupanje med delodajalci in delavci;

G.  ker lahko sheme finančne udeležbe delavcev pozitivno vplivajo na gospodarstvo držav članic, saj podpirajo podjetja, predvsem mala in srednja, in trg dela; ker lahko finančna udeležba delavcev v svojem podjetju pripomore k zadovoljstvu na delovnem mestu, k vzajemnemu spoštovanju med delodajalcem in delavci in k splošni uspešnosti, obenem pa lahko pomaga delavcem poiskati priložnosti v domači državi;

H.  ker bi lahko finančna udeležba delavcev v okviru razvoja unije kapitalskih trgov prispevala k doseganju ciljev glede rasti in preglednosti v gospodarskih dejavnostih; ker bi lahko s finančno udeležbo delavcev, če bi jo povezali z usposabljanjem, ki bi ga zagotovila podjetja in države članice, izboljšali finančno opismenjenost državljanov EU, s tem morda odpravili njihove zadržke do vlaganja in tako povečali naložbe malih vlagateljev;

I.  ker so v evropski strategiji zaposlovanja in strategiji Evropa 2020 določene prednostne naloge za izboljšanje kakovosti zaposlitev in boljše delovne pogoje, k uresničevanju teh ciljev pa bi lahko pripomogla tudi večja udeležba delavcev pri finančnih rezultatih podjetij in boljše nagrajevanje;

J.  ker morajo finančno udeležbo delavcev spremljati visoka stopnja obveščenosti, usposobljenosti in posvetovanja z delavci, da bodo dodobra seznanjeni z delovanjem shem finančne udeležbe, ki se jim lahko pridružijo, in bodo znali na podlagi vseh informacij oceniti morebitna tveganja in koristi teh shem, na primer v primeru stečaja podjetja;

K.  ker lahko delodajalci s finančno udeležbo delavcev, okrepljenim socialnim dialogom in strateškim odločanjem vlagajo v razvojne priložnosti za svoje delavce ter tako prispevajo k boju proti družbeni izključenosti in zagotovijo visoko raven usposobljenosti;

L.  ker lahko sheme finančne udeležbe delavcev ob tem, da ti sodelujejo tudi pri odločanju, ponekod pomagajo podjetjem, tudi malim in srednjim, pri prestrukturiranju in neprekinjenem delovanju podjetja, saj jim pomagajo rešiti vprašanje nasledstva in splošne obnove, denimo v družinskih podjetjih;

M.  ker se je treba zavedati, da ima finančna udeležba delavcev pozitivne in negativne plati;

N.  ker imajo modeli finančne udeležbe delavcev sicer nekatera tveganja, a lahko delujejo tudi kot blažilnik šokov ter omogočijo bonuse in druge nagrade ter zagotovijo, da imajo delavci svoj portfelj prihranjenih delnic; ker so lahko predvsem načrti lastniškega deleža za zaposlene tudi model delavskega odkupa za podjetja, ki ne kotirajo na borzi, saj bi imeli delavci v tem procesu prednostni položaj, tako da bi lahko obdržali delovna mesta, če bi sicer obstajala možnost, da njihovo podjetje odkupijo druga podjetja;

O.  ker so potrebni ukrepi, s katerim bi delavce zaščitili pred dvojnim tveganjem izgube zaposlitve in vloženega kapitala, kadar njihovega delodajalca prizadene kriza; ker se finančna udeležba delavcev ne sme uporabiti za zmanjševanje socialnih in delovnih pravic, ki jih pridobijo delavci, in ker ne sme nadomestiti običajne osnovne plače ali drugih oblik plačil in prispevkov v pokojninske sheme, niti to ne sme biti način za prenos tveganja na delavca ali za nespoštovanje delovne zakonodaje;

P.  ker bi moralo biti sodelovanje v shemi finančne udeležbe prostovoljna odločitev delavcev in ne bi smelo vplivati na njihovo mobilnost na trgu delovne sile, socialnovarstvene pravice ali pravico do kolektivnih ukrepov; ker bi morali imeti delavci zato vselej imeti pravico do informacij o ekonomskem položaju podjetja, z izjemo poslovnih skrivnosti in poslovno občutljivih informacij, pa tudi o prednostih in pomanjkljivostih vseh razpoložljivih shem finančne udeležbe delavcev;

Q.  ker so davčne spodbude ključne za spodbujanje finančne udeležbe delavcev, ki bi se lahko obrestovale na srednji ali dolgi rok, če upoštevamo, da imajo države z dolgo tradicijo finančne udeležbe tudi najbolj razvito lastništvo delavcev in največje davčne ugodnosti;

R.  ker so proaktivne politike zaposlovanja, na primer podpora za resnično samozaposlitev ter običajno in socialno podjetništvo, odločilna orodja za ponovno vključevanje brezposelnih na trg dela, kar je skladno z akcijskim načrtom za evropsko podjetništvo, sprejetim januarja 2013;

S.  ker sedanji Evropski socialni sklad spodbuja socialno podjetništvo ter socialno in solidarnostno gospodarstvo ter bi moral novi Evropski socialni sklad plus to prakso nadaljevati; ker lahko finančna udeležba delavcev pomembno prispeva k razvoju socialnega in solidarnostnega gospodarstva, na primer zaradi bolj dostopnega vlaganja ali financiranja;

T.  ker finančna udeležba delavcev dopolnjuje programe EU, kot so COSME, InnovFin, Ustvarjalna Evropa, ter evropske strukturne in investicijske sklade, ki so namenjeni izboljšanju dostopa do kapitala, zlasti za mala in srednja podjetja;

U.  ker bi lahko finančna udeležba delavcev dopolnjevala Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki pomaga ljudem, ko izgubijo službo zaradi večjih strukturnih sprememb, do katerih pride zaradi globalizacije ali zaradi gospodarske in finančne krize, in sicer zlasti z ukrepi za prekvalificiranje, usposabljanje, pomoč pri samozaposlitvi, za ustanavljanje podjetij in delavske prevzeme;

V.  ker bi lahko smernice EU za finančno udeležbo delavcev pomagale državam članicam razviti okvir za te sheme, ki bi lahko koristil tako delodajalcem kot delavcem in pomagal povečati javno poznavanje tega koncepta;

1.  poziva Komisijo, naj razmisli o primernih ukrepih, s katerimi bi spodbudila države članice in podjetja (zlasti mala in srednja), ki se zanimajo za finančno udeležbo delavcev, naj oblikujejo in ponudijo take sheme, da bodo koristne tako za delavce kot za podjetje; poudarja, da:

   bi morale te sheme obvarovati delavčeve dohodke,
   v kriznih razmerah ne bi smele izkoriščati delavcev,
   poslovnega tveganja ne bi smele prenašati na delavce,
   za naložbe delavcev bi morale jamčiti visoko raven zaščite;

2.  poziva države članice, naj za spodbujanje shem lastništva delavcev med podjetji in med delavce zagotovijo nezavezujoče spodbude, skladne z načeli dobre prakse, ki bi lahko zajemale tudi davčne spodbude, a ne bi smele posegati v nacionalne predpise o obdavčevanju, obenem pa naj podpirajo najvišje standarde socialne zaščite delavcev in ohranijo njihovo pravico do kolektivnih ukrepov;

3.  poudarja, da mora biti finančna udeležba delavcev vključena v sistem participacije delavcev, na primer sodelovanja pri odločanju, med drugim tudi prek predstavnikov, in da finančna udeležba ne sme biti nadomestek za pošteno in dostojno plačilo niti alternativa javnim pokojninam ali kolektivno dogovorjenim pokojninskim načrtom;

4.  poziva Komisijo, naj izvaja akcijski načrt v petih točkah iz končnega poročila pilotnega projekta za spodbujanje lastništva in udeležbe delavcev iz leta 2014;

5.  se zaveda, da obstaja povezava med zakonodajnimi ukrepi na nacionalni ravni, ki spodbujajo sheme finančne udeležbe delavcev, in številom podjetij, ki se za to odločijo;

6.  poudarja, da tako podjetja, ki te sheme ponujajo v več državah članicah, kot tudi zaposleni naletijo na nadnacionalne ovire, in sicer na razhajanja v zakonodaji in tveganje dvojne obdavčitve, ki lahko povzročijo precejšnje upravne stroške in negativno vplivajo na svobodo gibanja delavcev, ta pa ima pomembno vlogo v boju proti brezposelnosti ter pri večjem zbliževanju in povezovanju med državami članicami;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj skladno z nasveti v končnem poročilu pilotnega projekta za spodbujanje lastništva in udeležbe delavcev iz leta 2014 ozaveščajo o tej zamisli, izkoristijo ugotovitve iz raziskovalnih projektov, spodbujajo čezmejno prenosljivost dobre prakse in predlagajo niz preprostih, osnovnih in temeljnih podpornih modelov;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo namenske spletne strani, na katerih bi bili za lažje izvajanje na voljo vzorčni sporazumi o delitvi dobička za zelo majhna, mala in srednja podjetja, pa tudi informacije o tveganjih, povezanih s tem, in drugo gradivo; poziva jih tudi, naj s pomočjo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer še naprej zbirajo podatke o uporabi in širjenju shem finančne udeležbe ter preučijo vplivu finančne udeležbe na delovanje podjetja, kakovost njegovega dela in zadržanje delavcev;

9.  poziva države članice in Komisijo, naj pomagajo podjetjem, ki se zanimajo za finančno udeležbo delavcev, z rešitvami in namenskimi podpornimi ukrepi, da zlasti mala in srednja podjetja pri uvajanju finančne udeležbe ne bi imela preveč upravnih in razvojnih stroškov, in naj tudi zunanje subjekte, kot so banke in naložbeni skladi, spodbudijo k zasnovi preprostih shem finančne udeležbe delavcev, ki bodo ustrezale tovrstnim podjetjem, države članice in Komisija pa naj zagotovijo, da ti posredniki ne bodo izkoriščali najmanjših podjetij in da pri tem ne bo skritih stroškov;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo finančno izobraževanje, da bi okrepili vlogo državljanov EU in povečali védenje o tem, kaj prinaša finančna udeležba delavcev;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj že od začetka procesa za zasnovo najustreznejših okvirov za finančno udeležbo delavcev sodelujejo s socialnimi partnerji, organizacijami za lastništvo delavcev in drugimi deležniki, in naj se, ko bo katera od shem finančne udeležbe ocenjena za ustrezno, o njej pogajajo za vsako podjetje posebej, pri tem pa upoštevajo velikost in vrsto podjetja, njegov delavski kolektiv in finančni položaj, pa tudi nacionalno zakonodajo in prakso;

12.  priporoča, naj se pogajanja o varčevalnih instrumentih in shemah za delavce izvedejo po panogah, zato da bodo zelo majhna, mala in srednja podjetja imela na voljo standardne sporazume, ki jih bodo lahko neposredno in brez zapletov uporabila;

13.  poudarja, da bi morala biti finančna udeležba brez diskriminacije na voljo vsem delavcem in ne glede na starost, spol, državljanstvo, polni ali skrajšani delovni čas in podobno;

14.  k temu še dodaja, da mora biti vsako razlikovanje med zaposlenimi, na primer v obliki omejenih delniških načrtov, rezerviranih za izvršilne delavce, utemeljeno z izpolnjevanjem različnih potreb in interesov zaposlenih;

15.  meni, da bi morali načrti lastniškega deleža za zaposlene tudi omogočati delavcem, da namenskega računa za načrt ne bi uporabljali samo za lastniške instrumente trenutnega delodajalca, temveč tudi za druge, zato da bi ublažili tveganje koncentracije, zlasti pri malih in srednjih podjetjih;

16.  želi spomniti, da mora biti odločitev o pridružitvi shemi finančne udeležbe delavcev popolnoma prostovoljna in se zoper delavca, ki se ne želi pridružiti, ne sme na nikakršen način ukrepati, a če se za pristop odloči, mora to temeljiti na predhodni seznanitvi in mora biti delavec ob vstopu v shemo popolnoma seznanjen s svojimi pravicami, obveznostmi in tveganji, stanjem podjetja ter prednostmi in pomanjkljivostmi vsake sheme, z davčnimi učinki, pa tudi s pogoji, ki bodo veljali, ko bo zapustil podjetje ali izstopil iz sheme;

17.  meni, da finančna udeležba delavcev ne bi smela nadomeščati običajne osnovne plače ali drugih oblik prispevkov (na primer socialnovarstvenih), pač pa bi morala vse socialne in pogodbene pravice dopolnjevati, in to je predpogoj za uvedbo finančne udeležbe delavcev;

18.  je prepričan, da bi bilo treba vzpostaviti več povezav med finančno udeležbo delavcev in socialnim gospodarstvom, zlasti prek programov, kot je Ustvarjalna Evropa, ki malim in socialnim podjetjem ponuja mikroposojila do 25 000 EUR;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo hitri razvoj in spremembe na trgu dela ter iz tega izhajajoče izzive glede znanj in spretnosti, digitalizacije, avtomatizacije, neenakomerne porazdelitve bogastva in zmanjševanja socialnega varnosti, in naj ves čas ustvarjajo nove priložnosti podpore in zaščite za delavce, da se bodo lahko temu prilagajali in se razvijali na poklicnem in osebnem področju;

20.  poudarja, da ima lahko finančna udeležba delavcev pomembno vlogo pri razvoju podjetniškega duha in podjetništva, saj poenostavlja iskanje kapitala in dostop do njega, zlasti za zagonska podjetja;

21.  poudarja, da imajo mikropodjetja sicer res pomembno vlogo v gospodarstvu večine držav članic EU, a zanje še vedno ni na voljo podpornih ukrepov za delničarstvo zaposlenih;

22.  pozdravlja pobude, ki jih vodijo generalni direktorati Komisije, namreč za zaposlovanje, za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov ter za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, saj s tem podpirajo zaposlovanje, mala in srednja podjetja in unijo kapitalskih trgov, obenem pa poziva k usklajenemu pristopu za najboljšo uporabo razpoložljivih virov, saj ne smemo pozabiti, da so končni upravičenci vendarle evropski državljani;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(2) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 429.
(3) UL C 440, 30.12.2015, str. 23.
(4) UL C 482, 23.12.2016, str. 41.
(5) Third European Company Survey (Tretja raziskava evropskih podjetij), Eurofound, 2013.
(6) Changes in remuneration and reward systems (Spremembe v sistemih plač in nagrajevanja), Eurofound, 2016.
(7) Annual economic survey of employee share ownership in European countries (Letni gospodarski pregled delničarstva zaposlenih v evropskih državah).
(8) Workplace innovation in European companies (Inovacije na delovnem mestu v evropskih podjetjih), Eurofound, 2016.

Zadnja posodobitev: 10. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov