Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2046(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0313/2018

Predložena besedila :

A8-0313/2018

Razprave :

PV 22/10/2018 - 14
CRE 22/10/2018 - 14

Glasovanja :

PV 24/10/2018 - 11.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0404

Sprejeta besedila
PDF 190kWORD 70k
Sreda, 24. oktober 2018 - Strasbourg
Splošni proračun Evropske unije za leto 2019 – vsi oddelki
P8_TA(2018)0404A8-0313/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (11737/2018 – C8-0410/2018 – 2018/2046(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 21. junija 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2018 in ga 13. septembra 2018 posredoval Evropskemu parlamentu (11737/2018 – C8-0410/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019(8),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1/2019 (COM(2018)0709) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0313/2018),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je Parlament proračun za leto 2019 obravnaval povsem v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki so bile z veliko večino sprejete v omenjenih resolucijah z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah in z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog; poudarja, da so trajnostna rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, obravnavanje temeljnih vzrokov za begunske in migracijske tokove, obvladovanje begunskih in migracijskih tokov, boj proti podnebnim spremembam, prehod na trajnostne energetske vire ter posebna pozornost, namenjena mladim, v samem središču teh prednostnih nalog;

2.  poudarja, da potrebuje Unija pred izstopom Združenega kraljestva iz Unije potrebna finančna sredstva, da se bo lahko odzvala na pričakovanja državljanov, učinkovito obravnavala številne zgoraj navedene prednostne naloge in izzive, s katerimi se sooča, ter izboljšala vsakdanje življenje svojih državljanov;

3.  poudarja, da državljani Evrope pričakujejo, da si bo Unija na vso moč prizadevala zagotavljati gospodarsko rast in spodbujati enakomerno ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah; opozarja, da so za uresničitev pričakovanj potrebne naložbe v raziskave in inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter spodbujanje zaposlovanja, zlasti med mladimi Evropejci; ne odobrava, da Svet znova predlaga zmanjšanje sredstev za programe, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti in inovativnosti gospodarstva Unije; poudarja tudi, da zanimanje za večino teh programov, na primer za Obzorje 2020, precej presega njihove zmožnosti, zaradi česar prihaja do neprimerne uporabe virov, številni izvrstni projekti pa ne prejmejo sredstev; prav tako spominja na dejstvo, da programi, kot so Erasmus+, Obzorje 2020 in Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), nazorno prikazujejo, kakšne so prednosti sodelovanja v Uniji, ter pomagajo pri oblikovanju občutka evropske pripadnosti; zato se je odločil, da bo občutno povečal sredstva za Erasmus+ in okrepil programe, ki prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, med drugim Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope ter COSME;

4.  ponovno opozarja na svoje zaveze iz pogajanj o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFS), tj. da bo v okviru letnega proračunskega postopka poskušal čim bolj zmanjšati učinek zmanjšanja sredstev, povezanega z EFSI, na Obzorje 2020 in CEF; zato predlaga, da se omenjeno zmanjšanje izravna z obnovitvijo prvotnega letnega profila teh programov, da bosta lahko v celoti izpolnila cilje, dogovorjene med sprejemanjem ustrezne zakonodaje;

5.  poudarja, da je brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah, zlasti v regijah, ki v gospodarskem smislu zaostajajo, ostaja nesprejemljivo visoka in da je še posebej zaskrbljujoč položaj mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, pa tudi položaj dolgoročno brezposelnih; poudarja, da so mladi skupina, ki je najbolj izpostavljena tveganju revščine ter socialne in ekonomske izključenosti; je zato sklenil sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečati v večji meri, kot pa predlaga Komisija; poudarja, da tega povečanja nikakor ne bi smeli razumeti kot pomik sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih na začetek obdobja, kakor je bil odobren med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira, in poziva države članice k povečanju ravni črpanja sredstev in ustvarjanju več kakovostnih delovnih mest za mlade;

6.  opozarja, da se je treba odločno boriti zoper revščino;

7.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri razvoju in rasti Unije ter pri zbliževanju v državah članicah in regijah; poudarja zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval priskrbeti ustrezna sredstva za te programe, saj gre za eno glavnih politik Unije;

8.  poudarja, da skladi v okviru kohezijske politike ne bi smeli niti neposredno niti posredno podpirati premestitve, kot je opredeljeno v členu 2(61a) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014; poziva organe upravljanja držav članic, naj zagotovijo, da prispevki v okviru skladov ne bodo dodeljeni upravičencem, ki so v petih letih pred vlogo za prispevek opravili premestitev, in naj zagotovijo, da bodo upravičenci, ki v petih letih po tem, ko so prejeli prispevek, opravijo premestitev, v celoti povrnili prispevke;

9.  obžaluje, da se bo po sedanjih napovedih le 19,3 % proračuna Unije v obdobju 2014–2020 namenilo podnebnim ukrepom, kar pomeni, da ne bo izpolnjen cilj 20 %, ki je bil postavljen pred Pariškim podnebnim sporazumom; se zaveda, da je do tega prišlo predvsem zaradi zamude pri izvajanju programov na področju kohezijske politike in razvoja podeželja; poziva države članice, ki upravljajo te programe, naj pospešijo njihovo izvajanje, pri tem pa se osredotočajo na odhodke, povezane s podnebjem, da bi nadomestili nižja sredstva, dodeljena v prvih nekaj letih večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za programe, ki bi utegnili pomembno prispevati k uresničitvi cilja v zvezi s porabo za podnebne ukrepe; poziva tudi, naj se z robustnim vsakoletnim postopkom doseže napredek pri cilju vključevanja teh vprašanj, prav tako pa naj konkretna in dosledna varovala zagotavljajo, da bodo proračunske odločitve na področju podnebja v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma, pri čemer je treba o tem celovito poročali, da bo mogoče, če cilji ne bodo izpolnjeni, sprejeti pobude;

10.  poudarja, da se je razdelek 3 v zadnjih letih pogosto uporabljal za odzivanje na migracijske in begunske izzive in da je treba te ukrepe izvajati in krepiti, dokler in v kolikšni meri bo potrebno; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja, ali dodeljena proračunska sredstva v razdelku 3 zadostujejo, in v celoti izkoristi vse razpoložljive instrumente za pravočasen odziv na nepredvidene dogodke, ki bi utegnili zahtevati dodatno financiranje na področju migracij, pri tem pa naj bo posebej pozorna na primer otoških regij, za katere velja člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije; se je odločil povečati sredstva za Sklad za azil, migracije in vključevanje, da bi v celoti zadostili potrebam Unije na področju migracij, zlasti za podporo državam članicam pri izboljševanju razmer za sprejemanje, ukrepov in praks za vključevanje prosilcev za azil in migrantov, pa tudi pri krepitvi solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami ter pravičnih in učinkovitih strategij vračanja; znova ugotavlja, da je zgornja meja razdelka 3 premajhna, zato ni mogoče zagotoviti ustreznega financiranja notranje razsežnosti teh prednostnih nalog, pa tudi drugih prednostnih programov, kot so programi na področju zdravja, varne hrane, varnosti, pravosodja, državljanstva in kulture; meni, da bi bilo treba z delom Sklada za azil, migracije in vključevanje, ki je v neposrednem upravljanju, dodatno spodbujati lokalne organe, ki so pripravljeni podpreti program Unije za preselitev;

11.  vztraja, da bi morali v luči nedavnih varnostnih problemov po vsej Uniji pri financiranju iz tega razdelka posebno pozornost nameniti tudi ukrepom, ki bodo povečali varnost državljanov Unije; je zato sklenil okrepiti agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (Eurojust) in novo Evropsko javno tožilstvo, ki se zaradi dodatne delovne obremenitve in novih nalog v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem osebja in sredstev;

12.  znova poudarja, da je rešitev za migracijske in begunske izzive ter varnostne skrbi državljanov odpravljanje glavnih vzrokov migracij in zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za notranje in zunanje instrumente, ki so namenjeni revščini, brezposelnosti, izobraževanju in gospodarskim priložnostim, nestabilnosti, konfliktom in podnebnim spremembam v evropskem sosedstvu in Afriki; meni, da bi morala Unija optimalno izkoristiti finančna sredstva v razdelku 4, ki so se izkazala kot nezadostna za enakovredno obravnavo vseh zunanjih izzivov;

13.  se zaveda izzivov, ki jih nekaterim državam članicam prinaša množičen pritok migrantov in prosilcev za azil; obžaluje, da so se doslej izjalovili vsi poskusi vzpostavitve pravičnega in humanega sistema za migrante na ravni Unije;

14.  obžaluje, da Parlament ni bil ustrezno vključen v razprave o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov Unije; znova poudarja, da je naklonjen nadaljevanju instrumenta za begunce v Turčiji, a vztraja, da bi bilo treba glede na pomanjkanje sredstev v razdelku 4, ko gre za odzivanje na zunanje izzive, vključno z migracijami, iz proračuna Unije za financiranje drugega obroka zagotoviti enak delež kot pri prvem obroku, tj. 1 milijardo EUR, države članice pa bi morale k financiranju prispevati 2 milijardi EUR;

15.  opozarja na pomen, ki ga ima Turčija kot sosednja država, tudi za regionalno stabilnost, in poudarja, da mora Turčija spoštovati mednarodno pravo v regiji in se vrniti na pot reform, ki zagotavlja blaginjo njenih državljanov in popolno spoštovanje vseh njihovih pravic;

16.  odpravlja vsa zmanjšanja sredstev, ki jih je v predlogu proračuna za leto 2019 predlagal Svet, in sicer v vseh razdelkih z manjšimi izjemami v razdelku 4 in podrazdelku 1b; odločno zavrača predlagano zmanjšanje sredstev za programe z najvišjo evropsko dodano vrednostjo, na primer za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, saj oba že čutita posledice prerazporeditve sredstev v sklad EFSI, ter večino zmanjšanj za zunanjo politiko; poudarja, da Svet zmanjševanja sredstev ne utemeljuje z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa ne upošteva različnih vzorcev izvrševanja nekaterih programov;

17.  sklepa, da bo treba za ustrezno financiranje vseh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne ali nikakršne razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih za leto 2019 uporabiti vsa razpoložljiva orodja prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos situaciji in se bo lahko učinkovito odzvala na prihodnje izzive, zlasti ker bo letošnji spravni postopek zadnji pred evropskimi volitvami maja 2019;

18.  določa skupno raven odobritev za leto 2019 v višini 166 340 415 936 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 149.349.039.470 EUR v odobritvah plačil, kar pomeni, da so odobritve za prevzem obveznosti glede na predlog proračuna za leto 2019 višje za 721 061 034 EUR;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

19.  zavrača neupravičeno zmanjšanje sredstev v višini 794 milijonov EUR, ki ga je v podrazdelku 1a opravil Svet in pomeni nekoliko več kot polovico celotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti, ki ga je Svet opravil v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da so ta zmanjšanja v nasprotju s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Svet izrazil sam; je prav tako zaskrbljen, da bi utegnila ovirati izvajanje programov, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti, to pa bi utegnilo negativno vplivati na gospodarstvo;

20.  v zvezi s tem izpostavlja programe, kot sta Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope, ter vodilne vesoljske programe, kot je Copernicus, ki prinašajo zelo visoko evropsko dodano vrednost; obžaluje, da je Svet v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije zmanjšal sredstva, kar zelo negativno vpliva na program Obzorje 2020, predvsem pa obžaluje zmanjšanje sredstev v ustreznih proračunskih vrsticah, kot sta Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter Krepitev evropske raziskovalne infrastrukture; ugotavlja tudi, da mnogi od teh programov pomembno prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, in meni, da bi bilo treba ta prispevek povečati; je zato sklenil odpraviti vsa zmanjšanja Sveta in poleg tega v celoti obnoviti prvotni profil vrstic programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi prerazporeditve sredstev v jamstveni sklad EFSI;

21.  opozarja, da Erasmus+ ostaja izjemno cenjen in nadvse priljubljen program, ki spodbuja mobilnost pri učenju in poklicnem usposabljanju mladih, o čemer priča tudi število prejetih prijav, ki precej presega razpoložljiva sredstva, in ugotavlja, da prav tako vzbuja močan občutek evropske identitete, mlade pa spodbuja k sodelovanju v evropski demokraciji; močno obžaluje, da je predlog proračuna za program Erasmus+ v letu 2019 precej nižji od pričakovanj Parlamenta, saj ne presega načrtovanih zneskov v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da je zato bistveno okrepiti dele programa Erasmus+, ki so namenjeni izobraževanju in usposabljanju ter mladini, saj gre za logično nadaljevanje okrepitve pobude za zaposlovanje mladih v podrazdelku 1b;

22.  obžaluje, da Komisija, potem ko je 3. februarja 2014 objavila svoje prvo poročilo o boju proti korupciji v EU, ni želela nadaljevati te prakse in je namesto tega protikorupcijske politike vključila v ekonomski semester; je seznanjen, da poročila za posamezne države v okviru ekonomskega semestra ne vsebujejo niti jasnega opisa stanja niti priporočil za protikorupcijske ukrepe za vse države članice; znova poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži drugo poročilo o boju proti korupciji v EU in naj v tem kontekstu protikorupcijskih prizadevanj ne oceni le glede na ekonomske izgube, ampak naj oceni tudi škodljive posledice korupcije za temeljne pravice državljanov Unije;

23.  opozarja, kako pomembno je spodbujati obsežne sinergije med programoma, ki sta v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope namenjena prometu in digitalnemu področju, da bi čim bolj povečali finančni vzvod za projekte, katerih cilj je digitalizacija koridorjev TEN-T;

24.  ponovno poudarja, da so mala in srednja podjetja izjemno pomemben del gospodarstva Unije in imajo bistveno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v vsej Uniji; meni, da je treba vzpostaviti poslovno okolje, ki bo naklonjeno tem podjetjem, ter podpirati grozde in mreže teh podjetij, pa tudi zadruge, ki sledijo socialnim, solidarnostnim in etičnim vodilom; z veliko zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da želi Svet zmanjšati sredstva za instrument za mala in srednja podjetja, saj se s tem podjetjem v Uniji pošilja protislovno sporočilo; meni, da so lahko proračun Unije, dostop do financiranja, ki ga omogoča, ter zagonska podjetja in mikropodjetja pomembno orodje pri povečevanju konkurenčnosti in inovativnosti malih in srednjih podjetij ter pri spodbujanju duha podjetništva v Uniji; v zvezi s tem spominja na programa COSME in Obzorje 2020;

25.  je zato sklenil glede na predlog proračuna za leto 2019 dodatno povečati sredstva za programe, ki so ključnega pomena za spodbujanje rasti in zaposlovanja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami ter uresničujejo prednostne naloge Unije, ki so imele široko podporo, tj. programe Erasmus+, Obzorje 2020 (med drugim Marie Curie, vodilna vloga v vesolju, Evropski raziskovalni svet, instrument za mala in srednja podjetja), COSME, Instrument za povezovanje Evrope in program za zaposlovanje in socialne inovacije;

26.  je zato glede na predlog proračuna za leto 2019 povečal sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1a za 566 773 112 EUR (obnovitev zneskov pred prerazporeditvijo za EFSI, nadomestilo za predlog o Evropskem organu za delo, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso všteti), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje ter iz skupne zgornje meje za obveznosti;

27.  pozdravlja predanost obnovljenemu obrambnemu programu Unije, zlasti s sporazumom o evropskem programu za razvoj obrambne industrije; namerava biti še posebej pozoren na to, kako Komisija izvaja sporazume v zvezi z evropskim programom za razvoj obrambne industrije in evropsko solidarnostno enoto, kakor je Komisija navedla v dopolnilnem pismu z dne 16. oktobra 2018;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

28.  je zadovoljen, da stopnja brezposelnosti mladih na ravni Unije pada in da (1. oktobra 2018) znaša 14,8 %, a obžaluje, da je stopnja v nekaterih državah članicah še vedno nesprejemljivo visoka; poudarja, da je treba, če želimo obravnavati to težavo, prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada zagotoviti zadostno financiranje programov jamstva za mlade; pozdravlja dogovor, da je treba poiskati nove vire financiranja pobude za zaposlovanje mladih, pa tudi dejstvo, da so bila v predlog proračuna za leto 2019 vključene ustrezne proračunske odobritve; hkrati pa meni, da bi bilo treba glede na izzive in tveganja, ki jih prinaša brezposelnost mladih, povečati sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, zato je sklenil za leto 2019 povečati obveznosti za to pobudo na 580 milijonov EUR; meni, da je treba to povečanje prišteti k znesku, ki je za obdobje 2014–2020 predviden za pobudo za zaposlovanje mladih;

29.  poziva države članice, naj poskrbijo za hitrejše izvajanje programov kohezijske politike, da bi nadoknadili zamudo; ugotavlja, da Svet sicer ni oporekal stopnji sredstev za plačila, kakor jih je predlagala Komisija, a bo Parlament vseeno natančno preučil posodobljene napovedi Komisije, da bi sredstva za plačila prilagodili dejanskim potrebam in preprečili ponovno kopičenje neporavnanih plačil ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;

30.  z obžalovanjem poudarja, da nesreče pogosto najbolj prizadenejo prav tiste, ki imajo manj možnosti za lastno zaščito; ugotavlja, da bi moralo biti odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, čim hitrejše, da bo škoda čim manjša in da bo mogoče rešiti ljudi in premoženje; poudarja, da je treba dodatno povečati sredstva, zlasti v proračunskih vrsticah za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Uniji, zlasti ob upoštevanju požarov v Grčiji in Španiji ter na Portugalskem (katerih tragična posledica so bile smrtne žrtve), ki dramatično in občutno vplivajo na ljudi;

31.  se v skladu z dogovorom o reviziji programa za podporo strukturnim reformam strinja, da se odobritve za prevzem obveznosti v znesku 40 milijonov EUR in odobritve plačil v znesku 17,2 milijona EUR prerazporedijo iz podrazdelka 1b v razdelek 2;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

32.  opozarja, da je predlog Komisije za povečanje sredstev za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo leta 2019;

33.  ugotavlja, da je Svet za 310 milijonov EUR (0,52 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2019) zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti in za 328,13 milijona EUR odobritve plačil (0,57 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2019), vendar meni, da mora vsakršna zanesljiva revizija sredstev tega sklada izhajati iz dopolnilnega pisma Komisije, zato ustrezno obnavlja zneske iz predloga proračuna, dokler to pismo ne bo preučeno v spravnem postopku;

34.  je sklenil povečati sredstva za nujno pomoč, predvsem za svinjino in glede na tveganje, ki ga prinaša afriška prašičja kuga, da bi zmanjšali negativne posledice za kmete in uslužbence v regijah, ki jih je bolezen najbolj prizadela; je sklenil izraziti močno podporo kmetijskemu sektorju v Uniji in v ta namen povečati sredstva za sadje in zelenjavo, da bi se spoprijeli s posledicami krize v sektorju in posledicami ruskega embarga, ter sprejeti ukrepe za obravnavo posledic bolezni Xylella fastidiosa in nihanja cen oljčnega olja;

35.  poudarja, da imajo decentralizirane agencije Unije na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane izjemno pomembno vlogo, saj pomagajo Uniji in državam članicam sprejemati obveščene, na dejstvih temelječe odločitve o varstvu in izboljševanju okolja in javnega zdravja, obenem pa izboljšujejo sodelovanje med državami članicami pri obravnavanju skrbi državljanov Unije;

36.  je sklenil predlagati, da se sredstva za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 20 milijonov EUR, da bi spodbudili inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter tudi v prihodnje zagotovili dobičkonosnost in trajnost;

37.  v skladu s svojimi cilji v okviru strategije Evropa 2020 in mednarodnimi zavezami glede boja proti podnebnim spremembam predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 15,6 milijona EUR; prav tako opozarja, da je Unija zavezana zaustaviti in preobrniti trend izgubljanja biotske raznovrstnosti, in poudarja, da povečanje sredstev prispeva tudi k zaščiti biotske raznovrstnosti;

38.  glede na uspešen zaključek pogajanj o reviziji programa za podporo strukturnim reformam se je odločil za zneske, prenesene iz podrazdelka 1b, umakniti rezervo, ki jo je uvedel Svet;

39.  opozarja na posledice hude suše, ki je prizadela države članice v zadnjih mesecih, povzročila hude izgube v kmetijstvu in ogrozila precejšnje število podjetij, ter v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti podporne ukrepe, da bi pomagali najbolj prizadetim kmetom;

40.  je sklenil sredstva za programe POSEI ohraniti na najvišji ravni, ki jo dopušča ustrezna uredba(9), poudarja, da so ti programi pomembni za odpornost kmetijskih proizvajalcev, in opozarja na nestabilne gospodarske razmere v najbolj oddaljenih regijah;

41.  zato za 154,1 milijona EUR povečuje sredstva za prevzem obveznosti, pri čemer niso všteti pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, kar pomeni, da ostaja za obveznosti v razdelku 2 razlika do zgornje meje v višini 190,8 milijona EUR;

42.  poudarja, da bi morala Komisija zaradi trdovratnih neravnovesij v prehranski dobavni verigi, v kateri je položaj primarnih proizvajalcev občutno šibkejši kot položaj drugih udeležencev, sprejeti ukrepe za večjo preglednost cen in marž v tej verigi, s tem pa zagotoviti pošteno plačilo za proizvajalce ter večje prihodke malih in srednjih kmetov;

43.  opozarja na dejavnike tveganja, ki ogrožajo številne gozdne ekosisteme, kot so med drugim širjenje invazivnih tujerodnih vrst in škodljivcev (kot so borova ogorčica in drugi) ter gozdni požari; meni, da je treba prek programov in ukrepov za podporo skupnosti zagotoviti zadostna finančna sredstva za oceno ekološkega zdravja gozdov in zdravja njihovih rastlin ter njihove sanacije, vključno s ponovnim pogozdovanjem; ugotavlja, da so ta sredstva še posebej pomembna in nujna za nekatere države članice, in sicer Portugalsko, Grčijo in Španijo, potem ko je na njihovih ozemljih prišlo do več požarov;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

44.  znova izraža svoje dolgotrajno prepričanje, da se je zgornja meja razdelka 3 izkazala za mnogo prenizko, da bi bilo mogoče ustrezno financirati notranjo razsežnost bistvenih izzivov, ki so povezani na eni strani z notranjo varnostjo in varnostjo državljanov, na drugi strani pa z begunci in migranti;

45.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic ter na njihove meje ostal visok v letu 2019, pa tudi v letih, ki sledijo, zato meni, da je potrebno dodatno financiranje na področju beguncev in migracij, tudi glede morebitnih nepredvidljivih potreb na tem področju v prihodnosti; zato krepi Sklad za azil, migracije in vključevanje, kar zadeva podporo zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja, zlasti v podporo državam članicam pri izboljšanju ukrepov vključevanja beguncev in migrantov, še posebej otrok in mladoletnikov brez spremstva;

46.  pozdravlja povečanje odobritev za prevzem obveznosti Sklada za azil, migracije in vključevanje za financiranje nove zakonodaje Dublin II (ob predvidevanju, da bo sprejeta do konca leta 2018) in zavrača odločitev Sveta, da se zadevne odobritve prenesejo v rezervo;

47.  poudarja, da mora notranja varnost ostati ena glavnih prednostnih nalog Unije in da je Sklad za notranjo varnost ključni finančni instrument za podpiranje držav članic na področju varnosti, vključno z bojem proti terorizmu in radikalizaciji, resnemu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti; je zato sklenil povečati proračunska sredstva za Sklad za notranjo varnost, tudi zaradi krepitve podpore upravljanju meja in zagotavljanja pomoči žrtvam terorističnih dejanj;

48.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo agencije Unije na področju pravosodja in notranjih zadev pri krepitvi sodelovanja med državami članicami, s katerim se te odzivajo na skrbi državljanov Unije; je sklenil povečati proračunska sredstva in število zaposlenih v Europolu, CEPOL, eu-LISA, Eurojustu in Evropskem javnem tožilstvu;

49.  v zvezi s tem vztraja, da mora Evropsko javno tožilstvo prejeti zadostne finančne in kadrovske vire; ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2019 prispevek Unije znaša 4 911 000 EUR; poudarja, da se bodo s temi sredstvi krili odhodki Evropskega javnega tožilstva za zaposlene in infrastrukturo ter drugi upravni odhodki in odhodki za poslovanje; ugotavlja, da je predvidenih zgolj 35 delovnih mest, kar pomeni, da bo za upravne naloge skrbelo le 12 uslužbencev, če odštejemo mesta 23 evropskih tožilcev; meni, da to ni realistično, zlasti zato, ker sta se pred kratkim še dve državi članici odločili pridružiti Evropskemu javnemu tožilstvu; je zato sklenil povečanje števila zaposlenih, predvideno za leto 2020, pomakniti naprej, glavnega tožilca in evropske tožilce pa uvrstiti v razrede, v katere so uvrščeni vodilni uslužbenci urada OLAF in Europola;

50.  obžaluje, da je Svet odobritve za prevzem obveznosti za številne programe na področjih kulture, državljanstva, pravosodja in javnega zdravja samovoljno zmanjšal za več kot 35 milijonov EUR, kljub odličnim stopnjam izvrševanja teh programov in že tako nezadostnemu financiranju, zaradi katerega številni kakovostni projekti ostanejo brez sredstev; obnavlja vse vrstice vsaj na raven iz predloga proračuna, obenem pa za ustrezne vrstice predlaga dodatno povečanje;

51.  opozarja na vrednost programa „Ustvarjalna Evropa“ za podporo avdiovizualnemu in kulturnemu sektorju EU in vztraja, da bi morala raven financiranja ustrezati ambicioznosti programa; poziva k povečanju odobritev za prevzem obveznosti za podprograma MEDIA in Kultura, med drugim za obravnavanje nizkih stopenj uspeha prijav; poveča tudi odobritve za multimedijske ukrepe in za krepitev finančnih zmogljivosti MSP v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

52.  opozarja, da Parlament podpira programe na področjih pravic, enakopravnosti, državljanstva in pravosodja; je sklenil povečati odobritve za prevzem obveznosti za instrumente, ki se ukvarjajo z nediskriminacijo in enakostjo na splošno, natančneje pa za program Daphne, ter za boj proti nasilju na podlagi spola in krepitev pravic žensk in oseb LGBTQI+;

53.  opominja, da kulturni in izobraževalni projekti prejemajo podporo iz najrazličnejših programov in instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada EFSI in programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med programi, da bi zagotovila učinkovito porabo; predvsem poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi morebitne sinergije med različnimi programi Unije, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI, Ustvarjalna Evrope, ter skladi COSME, EFSI in ESI, da bi bilo mogoče podpreti več projektov na področju kulturnih in ustvarjalnih panog;

54.  povečuje odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 3 za 127,75 milijona EUR glede na predlog proračuna, in sicer brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ter predlaga, da se to povečanje financira z nadaljnjo uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

55.  poudarja, da je zaradi kompleksnih geopolitičnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, nujno potrebna odločnejša zunanja navzočnost Unije; ponovno poudarja, da so lahko zunanji ukrepi Unije verodostojni le, če so podprti z zadostnimi finančnimi sredstvi; opozarja, da potrebe po financiranju močno presegajo trenutno velikost razdelka 4, in poziva k oblikovanju ustreznega manevrskega prostora za primere nepredvidenih zunanjih kriz;

56.  opozarja, da je treba zagotoviti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja tako v notranjih kot zunanjih politikah Unije, poseben poudarek pa nameniti zagotavljanju zadostne količine kakovostne hrane, čiste vode in gradnji dodatnih obratov za odstranjevanje odpadne vode, da bi dosegli cilja trajnostnega razvoja št. 2 in št. 6; opozarja tudi na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju in poziva k dodatnim ukrepom, s katerimi bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 7 zmanjšali energetsko revščino, zlasti na oddaljenih podeželskih območjih v regijah, ki niso priključene na energetska omrežja;

57.  v zvezi s tem – v skladu s svojim stališčem iz že omenjene resolucije z dne 5. julija 2018 – ponovno potrjuje, da je treba za financiranje druge tranše instrumenta za begunce v Turčiji ohraniti sedanje razmerje prispevkov za ta instrument med proračunom Unije (milijarda EUR) in državami članicami (2 milijardi EUR); je zato sklenil zmanjšati prispevek iz proračuna Unije z 1,45 milijarde EUR na 450 milijonov EUR; meni, da bi bilo treba razliko financirati z dvostranskimi prispevki držav članic;

58.  meni, da je spodbujanje miru, varnosti in pravice v državah v razvoju bistvenega pomena pri odpravljanju izvirnih vzrokov migracij in ustreznih humanitarnih izzivov v južnem sosedstvu, na primer v Libiji; poudarja pomen podpiranja dobrega upravljanja, demokracije, pravne države in cvetoče civilne družbe za učinkovit boj proti revščini na dolgi rok in za obravnavanje izzivov, ki jih v državah v razvoju predstavljajo podnebne spremembe; je zato sklenil povečati sredstva za instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in za južni del evropskega instrumenta sosedstva (ENI) v njegovih različnih vejah, da bi se upošteval tudi velik pritisk, pod katerim bo evropski instrument sosedstva tudi v letu 2019;

59.  opozarja, da se je Unija v zunanji politiki zavezala celovitemu varstvu in spodbujanju pravic otrok, deklet in žensk ter invalidov in oseb s posebnimi potrebami; poudarja, kako pomembno je v zunanjih odnosih izvajati smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, akcijski program Evropske unije o enakosti spolov ter evropsko politiko za invalidnost; meni, da je v tem duhu primerno 10 % sredstev, ki so na voljo za humanitarno pomoč, nameniti dostopu do izobraževanja v kriznih območjih;

60.  poudarja strateški pomen zagotovitve zadostnega financiranja za zahodni Balkan, da bi se utrdil napredek tamkajšnjih držav v smeri pristopa; ne razume predloga Sveta o zmanjšanju dodeljenih sredstev za politične reforme, saj so te steber vsake demokratične preobrazbe; poudarja, da je treba ustrezno finančno podpreti akcijski načrt strategije za Zahodni Balkan za obdobje 2018–2020, zato je sklenil povečati sredstva, dodeljena instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) za regijo;

61.  poudarja, da razmere v državah vzhodnega sosedstva še vedno predstavljajo velik izziv za Unijo; je prepričan, da je pomembno zagotoviti dodatna sredstva za podporo reformnim prizadevanjem naših sosed, za prispevek k povečanju odpornosti in spodbujanju miru ter za izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov teh držav;

62.  poziva, naj se v skladu z resolucijo z dne 8. februarja 2018(10) okrepi podpora Unije za UNRWA, glede na to, da so razmere na terenu čedalje slabše in so se ZDA odločile preklicati svoj letni prispevek agenciji; predlaga, naj se predlagano povečanje nameni izključno UNRWA, da bi nadomestili izgubljena sredstva;

63.  je prepričan, da so medčloveški stiki in mobilnost mladih med ključnimi strategijami za povečanje učinka zunanjega delovanja Unije in njene prepoznavnosti v javnosti naših partnerskih držav; je zato sklenil okrepiti prispevke iz instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II in instrumenta partnerstva za program Erasmus +;

64.  glede na stalno nazadovanje na področju pravne države, demokracije in človekovih pravic ter v skladu z načelom pogojevanja podpira zmanjšanje zneska, dodeljenega Turčiji, v vseh proračunskih vrsticah; hkrati meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti neposredno podporo za civilno družbo, pa tudi medosebne stike;

65.  meni, da je treba povečati sredstva v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

66.  priznava, da so se nekoliko povečala sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), kakor je predlagala Komisija, in ugotavlja, da je proračun za SZVP še vedno pod velikim pritiskom, tudi glede na povečanje števila misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zaradi česar se utegne ta težava v letu 2019 še zaostriti; je sklenil razveljaviti zmanjšanje, ki ga je za druge ukrepe in operacije kriznega upravljanja predlagal Svet, saj bi se s tem zmanjšala prožnost pri obravnavanju nepričakovanih kriz;

67.  je zaradi tega sklenil obnoviti skoraj vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, povečati sredstva v razdelku 4 za 425,4 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna za leto 2019 (brez pilotnih projektov) in zmanjšati sredstva za instrument za begunce v Turčiji in za vrstice, povezane s Turčijo, sklene tudi, da ne obnovi zneskov, ki jih je Svet zmanjšal in imajo skupni učinek v višini -1,24 milijarde EUR, kar pomeni, da je neto razlika v razdelku 4 glede na predlog proračuna za leto 2019 -819,1 milijona EUR;

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

68.  meni, da zmanjšanja sredstev, ki jih predlaga Svet, niso upravičena in ne odražajo dejanskih potreb; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za leto 2019 za vse upravne odhodke Komisije, tudi za odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

Decentralizirane agencije

69.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki so jim bile zaupane; posebej ogorčeno ugotavlja, da so bila sredstva za CEPOL samovoljno zmanjšana za vsega 10 000 EUR, in poziva Svet, naj Parlamentu natančno obrazloži, zakaj meni, da so potrebni in smiselni takšni rezi;

70.  ugotavlja, da se je po zaslugi financiranja agencij s pristojbinami breme za proračun Unije zmanjšalo za 1 milijardo EUR letno; poudarja, da bi morale javne naloge, na primer na področju zdravja, okolja ter varnosti in pravice, vselej ostati zajete v proračunu Unije; meni pa, da bi morala Komisija še naprej obravnavati tveganje za nasprotje interesov, ki se utegne pojaviti v agencijah, ki se financirajo s pristojbinami, in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečila nasprotje interesov;

71.  znova opozarja, kako pomembno je, da se Unija osredotoči na konkurenčnost za rast in delovna mesta; v zvezi s tem meni, da so potrebne dodatne odobritve in kadrovski viri za Agencijo za evropski GNSS (GSA) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER); je seznanjen z ustanovitvijo Evropskega organa za delo in poudarja, da je treba zanj uporabiti nova sredstva; je sklenil obnoviti odobritve za evropske nadzorne organe (ESA), ki jih je Svet občutno zmanjšal, obenem pa del odobritev za te organe prenesti v rezervo, dokler ne bo dosežen napredek pri pregledu evropskih nadzornih organov;

72.  je glede na izzive na področju varnosti, s katerimi se Unija še vedno sooča, in ker je potreben usklajen evropski odgovor, sklenil povečati sredstva za Europol, eu-LISA, CEPOL, Eurojust, Evropsko javno tožilstvo ter Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

73.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic ter na njihove meje ostal visok tudi v letu 2019 in se bo morda še povečal; poudarja, da bo treba pozorno spremljati in po potrebi v proračunu za leto 2019 posodobiti prihodnje potrebe Evropske agencije za mejno in obalno stražo (FRONTEX) in Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), kar zadeva sredstva za poslovanje in osebje; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pregled proračunskih potreb v proračunu za leto 2019 za predlagane reforme teh agencij;

74.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno raven finančnih sredstev agencijam, ki bodo opravljale nove, dodatne naloge;

75.  ponavlja svoje stališče, da je bil uspešno uresničen cilj 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih; namerava priložiti skupno izjavo vseh institucij, s katero bi potrdili konec tega enkratnega ukrepa; meni, da so nova delovna mesta, ki jih je predvidel v svojem stališču, potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje;

76.  opozarja, da je medinstitucionalna delovna skupina o virih decentraliziranih agencij 2 zaključila svoje delo s sprejetjem priporočila o izkušnjah, pridobljenih pri pristopu 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, obravnavi novih nalog, ocenjevanju agencij, delitvi storitev, ocenjevanju agencij na več lokacijah in vzorcu za agencije, ki se financirajo s pristojbinami; pozdravlja, da so institucije potrdile ta priporočila; namerava tudi v prihodnje spremljati delo Komisije v zvezi s temi priporočili;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

77.  opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; je sklenil – na podlagi temeljite analize vseh prejetih predlogov in ob upoštevanju ocene Komisije glede njihovega izpolnjevanja pravnih zahtev in izvedljivosti – sprejeti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta;

78.  pozdravlja začetek izvajanja Discover EU, porazdelitev 15 000 vozovnic Interrail za Evropejce, ki so v letu 2018 dopolnili 18 let, in predlog Komisije v višini 700 milijonov EUR za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki se dobro vključuje med ambicije Unije za spodbujanje učne mobilnosti, aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti med vsemi mladimi; je sklenil, da bo v letu 2019 nadaljeval ustrezen pripravljalni ukrep, in odločen, da ga bo izvajal tudi v letu 2020;

Posebni instrumenti

79.  opozarja na uporabnost posebnih instrumentov za zagotavljanje prilagodljivosti onkraj zelo nizkih zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira in pozdravlja izboljšave, uvedene pri vmesni reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru; poziva k obsežni uporabi instrumenta prilagodljivosti in skupne razlike v proračunu za leto 2019, da bo mogoče financirati odzivanje na široko paleto novih izzivov in dodatnih obveznosti za proračun Unije; znova opozarja tudi na pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, rezerve za nujno pomoč in Solidarnostnega sklada Evropske unije;

Plačila

80.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so, kljub nedavnemu izboljšanju, prenizke stopnje izvrševanja plačil v zadnjih treh letih dosegle rekordno nizko raven, zlasti v podrazdelku 1b; obžaluje, da takšne zamude preprečujejo, da bi bili državljani pravočasno deležni celotnega potenciala, ki ga ponujajo prednostne naloge in projekti Unije; opozarja, da je zato v predlogu proračuna za leto 2019 razlika do zgornje meje za plačila najvišja doslej in znaša 19,3 milijarde EUR; povečuje odobritve za plačila v vrsticah, v katerih so bile spremenjene odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

Oddelek I - Evropski parlament

81.  ohranja nespremenjeno splošno raven svojega proračuna za leto 2019, in sicer v znesku 1 999 144 000 EUR, v skladu s svojo zgoraj navedeno resolucijo o načrtu prihodkov in odhodkov, ki jo je sprejel na plenarnem zasedanju 19. aprila 2018; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo upoštevane najnovejše informacije, ki prej še niso bile na voljo;

82.  ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2019 znaša 18,53 % razdelka 5, ta delež pa je nižji kot v letu 2018 (18,85 %) in najnižji v več kot petnajstih letih;

83.  je seznanjen, da bodo zaradi volitev v Evropski parlament leta 2019 odhodki na nekaterih področjih višji, zlasti kar zadeva poslance, ki ne bodo ponovno izvoljeni, in njihove pomočnike, prihranki, ki bodo sicer manjši, pa bodo ustvarjeni na drugih področjih spričo zmanjšanja obsega parlamentarnih dejavnosti v volilnem letu;

84.  pozdravlja dejstvo, da bo proračun za leto 2019 vključeval nadaljnje obroke večjih naložb, ki so se začele leta 2016 in katerih namen je znatno povečati varnost Parlamenta; poudarja, da so v te projekte zajeta različna področja, ki zadevajo predvsem stavbe, kot na primer projekt iPACS za izboljšanje varnosti vhodov ter varnostno opremo in osebje, a tudi izboljšave na področjih kibernetske varnosti in varnosti komunikacij;

85.  je seznanjen z odločitvijo predsedstva, da upošteva dve možnosti za stavbo PHS: obnovo ali novo izgradnjo; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj proračunskemu organu poleg vseh tehničnih podatkov predložita tudi natančen proračun obeh možnosti;

86.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2019 za 59 delovnih mest (cilj zmanjšanja števila zaposlenih za 1 %) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom in ki določa, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

87.  meni, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 18. aprila 2018 o politiki Komisije glede poštenosti izrazil zaskrbljenost glede postopkov imenovanja njenih višjih uradnikov, ponovno poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2018 pregleda svoje upravne postopke za imenovanje višjih uradnikov, da bi v celoti zagotovila, da se v okviru največje možne preglednosti in enakih možnosti izberejo najboljši kandidati;

88.  je seznanjen s sodbo Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018, s katero je pritrdilo Parlamentu v zadevi, povezani z dostopom do dokumentov o dnevnicah, potnih stroških in nadomestilih za parlamentarno pomoč poslancev Evropskega parlamenta (sodba v zadevah T-639/15 do T-666/15 Maria Psara in drugi proti Parlamentu ter T-94/16 Gavin Sheridan proti Parlamentu); opozarja predsedstvo, da se je na plenarnem zasedanju pozvalo k večji preglednosti in da je bila izražena nujna potreba po reviziji nadomestila splošnih stroškov; v zvezi s tem je pozdravil ustanovitev ad hoc delovne skupine za opredelitev in objavo pravil v zvezi z uporabo tega nadomestila; vendar obžaluje, da se je predsedstvo na podlagi poročila svoje delovne skupine uspelo dogovoriti le o neizčrpnem seznamu upravičenih stroškov in tem, da mora imeti vsak poslanec Parlamenta ločen bančni račun, namenjen sredstvom, prejetim v okviru nadomestila splošnih stroškov; ponovno poziva predsedstvo, naj sprejme naslednje dodatne spremembe v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov:

   naj od poslancev zahteva, da shranijo vse račune, povezane z nadomestilom splošnih stroškov;
   naj od poslancev zahteva, da ob koncu mandata vrnejo neporabljen delež nadomestila splošnih stroškov;

89.  opozarja na člen 62 Sklepa predsedstva z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta, ki navaja, da so „zneski, ki se izplačajo“, vključno z nadomestilom splošnih stroškov, „izključno namenjeni financiranju dejavnosti, vezanih na izvrševanje mandata poslancev in se ne smejo uporabiti za kritje osebnih stroškov ali kot subvencija oziroma darila v politične namene“, „poslanci pa neporabljena sredstva vrnejo Parlamentu“; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo Evropskega parlamenta, naj zagotovita, da se bodo te določbe v celoti izvajale in spoštovale;

90.  želi spomniti, da je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 1997 o splošnem proračunu za leto 1998 pozval predsedstvo Parlamenta, naj pozove Računsko sodišče k preiskavi prostovoljnega sistema pokojninskega zavarovanja Parlamenta, kar je privedlo do mnenja Računskega sodišča št. 5/99 z dne 16. junija 1999 o pokojninskem skladu in sistemu za poslance Evropskega parlamenta; zdaj poziva predsedstvo, naj nujno pozove Računsko sodišče k pripravi še enega tovrstnega mnenja o pokojninskem sistemu in skladu za leto 2019;

91.  opozarja, da je generalni sekretar Parlamenta v sporočilu predsedstvu z dne 8. marca 2018 potrdil, da bo pokojninski sklad, povezan s sistemom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za poslance, „izčrpal svoj kapital znatno pred koncem pokojninskih obveznosti in mogoče že do leta 2024“; zato poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj ob popolnem spoštovanju statuta poslancev in v sodelovanju s pokojninskim skladom nujno oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev takoj po volitvah leta 2019;

92.  zahteva dodatno podporo Unije za parlamentarno razsežnost STO, zlasti s povečanjem finančne in kadrovske podpore za pristojni sekretariat;

93.  poziva, naj se posodobi Evropsko vozlišče za znanstvene medije, odobreno v proračunu za leto 2018, za sodelovanje s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji za usposabljanje mladih novinarjev, zlasti v povezavi z znanstvenim in tehnološkim napredkom in novicami, ki temeljijo na dejstvih in so strokovno pregledane;

94.  poziva, naj se v namene izvajanja priporočil iz svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU zagotovi dodatna podpora za kritje stroškov zunanjih strokovnjakov, ki so potrebni, da bi zunanjo revizijo, s katero svetovalni odbor obravnava pritožbe zaradi nadlegovanja v zvezi s poslanci, razširili na svetovalni odbor uslužbencev za osebje Parlamenta, ki se ukvarja s preprečevanjem nadlegovanja; prav tako poziva, naj se v enake namene zagotovi tudi dodatna podpora za kritje stroškov dodatnega osebja, pristojnega za upravljanje primerov nadlegovanja v Parlamentu, ki bi zajemalo osebje z izkušnjami in specifičnim strokovnim znanjem na področju zdravstva, psihologije, prava in vodenja človeških virov;

95.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; je prav tako seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(11), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, pri čemer emisije CO2 znašajo med 11 000 in 19 000 ton; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

96.  poziva generalnega sekretarja, naj pripravi podrobno ureditev za večjo souporabo internih služb med Parlamentom, Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

97.  je sklenil obnoviti zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal in so bistvene za delovanje Sodišča Evropske unije, v dveh proračunskih postavkah pa obnoviti zneska iz načrta odhodkov, da se bo lahko sodišče bolje spopadalo z vse obsežnejšimi zahtevami za prevajanje;

98.  je sklenil obnoviti 16 delovnih mest in z njimi povezana sredstva, ki jih je Komisija zmanjšala v predlogu proračuna za leto 2019 , da se preprečijo ozka grla, ki bi lahko škodovala produktivnosti sodišč, kar zadeva nove dejavnosti, ki jih je prevzelo Sodišče Evropske unije, in stalno naraščanje delovne obremenitve; meni, da bi bilo treba odobriti 16 novih stalnih delovnih mest v podpornih službah, ki jih je sprva predlagalo Sodišče, Komisija pa zavrnila;

Oddelek V – Računsko sodišče

99.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

100.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

101.  povečuje zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Evropskega ekonomsko-socialnega odbora;

Oddelek VII – Odbor regij

102.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

103.  poveča zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Odbora regij;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

104.  ohranja nespremenjeno skupno raven proračuna Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2019, kakor je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2019;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

105.  je sklenil, da zaradi velikega povečanja skupnega proračuna v primerjavi s prejšnjim letom ne bo obnovil zneska iz predloga proračuna za leto 2019, ki ga je Svet zmanjšal;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

106.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal;

107.  povečuje zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD);

108.  poudarja, da Parlament podpira zmogljivost strateškega komuniciranja in namerava z njeno okrepitvijo Uniji omogočiti odločnejše in usklajeno odzivanje na izziv dezinformiranja;

109.  je sklenil obnoviti 28 delovnih mest in povezane odobritve, ki jih je Svet črtal v predlogu proračuna, in dodati 5 delovnih mest, kar predstavlja zmerno povečanje števila zaposlenih v ESZD, ki je utemeljeno s pomembnimi novimi odgovornostmi službe, zlasti tistimi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, namreč ustanovitvijo nove delegacije Unije v Londonu in novega oddelka na njenem sedežu, in s sprejetjem več pobud na področju varnosti in obrambe v zadnjih mesecih;

o
o   o

110.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0311.
(9) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0042.
(11) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.

Zadnja posodobitev: 10. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov