Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2005(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0319/2018

Predložena besedila :

A8-0319/2018

Razprave :

PV 25/10/2018 - 9
CRE 25/10/2018 - 9

Glasovanja :

PV 25/10/2018 - 13.23
CRE 25/10/2018 - 13.23

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0439

Sprejeta besedila
PDF 175kWORD 66k
Četrtek, 25. oktober 2018 - Strasbourg
Izkoriščanje globalizacije: trgovinski vidiki
P8_TA(2018)0439A8-0319/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktober 2018 o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki (2018/2005(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dokumenta o razmisleku Komisije z dne 10. maja 2017 z naslovom Izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0240),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom Uravnotežena in napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0492),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. septembra 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji (COM(2017)0487),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. septembra 2017 o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini 1. januar 2016-31. december 2016 (COM(2017)0654),

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina OZN, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9, sprejete dne 26. junija 2014, in zlasti sklepa iz te resolucije, da se ustanovi odprta medvladna delovna skupina za mednarodne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti mednarodnih družb in drugih podjetij,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o ocenah učinka trgovinskih in naložbenih sporazumov na človekove pravice,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja z dne 13. septembra 2017 o stanju v Uniji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 16. marca 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za samopotrjevanje potrebne skrbnosti odgovornih uvoznikov v oskrbovalni verigi, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude in zlato z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem(6),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 4. oktobra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(9),

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 z naslovom „Povratne informacije in nadaljnja pot pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini“,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 z naslovom Stanje pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, ki so bile objavljene 31. maja 2018,

–  ob upoštevanju Združenja za prepoved trgovine z izdelki za mučenje, ki ga je generalna skupščina OZN ustanovila na zasedanju dne 18. septembra 2017,

–  ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 10. aprila 2017 o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju podjetništva in človekovih pravic na ravni EU (1/2017),

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njenega člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in podložnost,

–  ob upoštevanju programskega dokumenta o politiki Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in Svetovne trgovinske organizacije (STO), objavljenega dne 10. aprila 2017, z naslovom Trgovina kot gonilo rasti za vse: zagovor trgovine in politik za spodbujanje prilagajanja,

–  ob upoštevanju dokumenta OECD o ključnih vprašanjih iz junija 2017 z naslovom Zagotavljanje uspešnosti globalizacije: boljše življenje za vse(10),

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca iz leta 1970 o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih in Konvencije Mednarodnega inštituta za unifikacijo zasebnega prava (Unidroit) iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine iz leta 1995,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (JOIN(2016)0029),

–  ob upoštevanju splošne uredbe EU o varstvu podatkov, ki je začela veljati 25. aprila 2018(11),

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah iz leta 2010,

–  ob upoštevanju členov 167, 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A8-0319/2018),

A.  ker je globalizacija trajen proces, ki je zaradi hitrega tehnološkega napredka ustvaril nov niz političnih, gospodarskih in družbenih izzivov za prihodnost, in ker se bodo spremenili tako rekoč vsi sektorji; ker regulativni in zakonodajni okvir zaostaja za tem razvojem, zaradi česar so ogroženi pomembni socialni dosežki;

B.  ker dohodkovna neenakost ostaja na zgodovinsko najvišjih ravneh, vseeno pa se je delež svetovnega prebivalstva, ki živi v skrajni revščini, zmanjšal s 44 % leta 1980 na 10 % leta 2015; ker se Parlament strinja s Komisijo, da globalizacija predstavlja izziv tudi zato, ker so njene koristi neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, in ker obstaja tveganje, da bo globalizacija združila učinke tehnološkega napredka in posledice nedavne gospodarske krize ter prispevala k nadaljnji rasti neenakosti in družbeni polarizaciji, če ne bodo sprejeti aktivni ukrepi;

C.  ker sta imeli odprtost svetovne trgovine in globalizacija pozitivne učinke, saj sta iz revščine rešili več milijonov ljudi, in ker lahko prispevata h gospodarski rasti, blaginji in konkurenčnosti držav; ker globalizacija predstavlja tudi izzive, njene koristi pa niso enakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami; ker se zaradi globalizacija ne sme ogrožati okolja; ker državljani EU vedno odločneje zahtevajo, naj trgovinska politika Unije zagotavlja, da se blago, ki vstopa na trg EU, proizvaja v dostojnih in trajnostnih pogojih, in da EU v spreminjajočih se svetovnih okoliščinah spodbuja trgovinsko agendo, ki temelji na vrednotah;

D.  ker je za politiko odprte in pravične trgovine ter naložbeno politiko, ki temeljita na vrednotah, potrebna vrsta učinkovitih spremljajočih politik, da bi bile koristi liberalizacije trgovine za EU ter za prebivalce in gospodarstva tretjih držav čim večje, izgube pa čim manjše; ker bi moralo izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN, katerih namen je odpraviti revščino ter doseči družbeni in okoljski napredek, postati merilo uspešnosti trgovinske politike Unije;

E.  ker je protekcionizem poenostavljen in šibak odgovor na izzive globalizacije; ker bodo protekcionistične politike, ki se ne izvajajo v skladu s pravili STO, verižno vplivale na vse ter škodovale uvoznikom, izvoznikom in potrošnikom; ker bi morali pravični in etični trgovinski odnosi postati pravilo v mednarodnih gospodarskih odnosih;

F.  ker so podnebne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti, vedno hitrejše in presegajo najbolj črnoglede napovedi IPCC o izginjanju biotske raznovrstnosti ter srednjeročno ogrožajo preživetje ekosistemov, zlasti morskih ekosistemov, kar je posledica onesnaževanja, zlasti v povezavi z izkoriščanjem ogljikovodikov;

G.  ker ima EU pravico sprejemati politike o trgovini ter kulturnih in avdiovizualnih storitvah, da bi zaščitila in spodbudila raznolikost kulturnega izražanja in kulturne dediščine ter prispevala k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostnem izobraževanju; ker te druge določbe vključujejo skupno trgovinsko politiko, kot je določena v členu 207 PDEU;

H.  ker člen 3(3) PEU določa, da mora Unija spoštovati svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbeti za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine;

I.  ker je Evropa bogata z različnimi tradicijami ter se ponaša z močno kulturno in ustvarjalno industrijo, malimi in srednjimi podjetji ter različnimi sistemi javnih medijskih ustanov in javno podporo filmu in ker morajo spodbujanje kulturne raznolikosti, spodbujanje dostopa do kulture in spodbujanje demokratičnega dialoga še naprej ostati vodilna načela v skladu s pristopom EU na področju mednarodne trgovine;

J.  ker kulturni in ustvarjalni sektor prispevata k ustvarjanju dostojnih delovnih mest in gospodarski blaginji ter zagotovita približno 2,6 % BDP EU in imata višjo stopnjo rasti kot preostalo gospodarstvo in zlasti ker sta bila med finančno krizo ena izmed najbolj vzdržljivih sektorjev; ker bo razvoj trgovine s kulturnimi dobrinami in storitvami ter dobrinami in storitvami ustvarjalne industrije pomembno gonilo vzdržne gospodarske rasti in zaposlovanja v Evropi;

K.  ker splošna uredba o varstvu podatkov določa visoke standarde za obdelavo osebnih podatkov, ki zahtevajo posebno odgovornost platform in storitev prelivanja v ureditvah mednarodne trgovine;

L.  ker je treba za izkoriščanje globalizacije pri vidikih trgovine s kulturnimi dobrinami dosledno upoštevati vse mednarodne konvencije o zaščiti kulturne dediščine, zlasti določbe Haaške konvencije iz leta 1954, konvencije Unesca iz leta 1970 in konvencije Unidroit iz leta 1995;

M.  ker medkulturni dialog spodbuja spoštovanje in medsebojno razumevanje ter podpira pravičnejše družbene in gospodarske izmenjave, tudi trgovino, ter s tem prispeva k razvoju praks, ki bolj uravnoteženo in spoštljivo spodbujajo interese vseh strani, in k boju proti nepravičnim praksam, kot so nepoštene klavzule in vsiljeno enostransko pogojevanje;

Izkoriščanje globalizacije

1.  pozdravlja dokument o razmisleku Komisije z naslovom Izkoriščanje globalizacije in njegovo osredotočenost na boljšo dostopnost pozitivnih učinkov globalizacije in poudarja, da se je treba boriti proti negativnim učinkom;

2.  poudarja, da mednarodna trgovina ni odločilna zgolj pri gospodarskem razvoju in sodelovanju med državami v globaliziranem gospodarstvu, temveč tudi temeljno vpliva na mir, socialno in ekološko trajnostno rast, zaposlovanje, izkoreninjenje revščine in pomanjkanja hrane, človekove pravice ter boj proti podnebnim spremembam; zato priznava vedno večjo odgovornost EU pri prispevanju k odzivanju na te izzive v okviru svojih svetovnih trgovinskih in zunanjih odnosov;

3.  poudarja, da je treba učinkovito okrepiti nadzor nad trgovino z blagom z dvojno rabo, in zato poziva k izvajanju obveznosti Unije na podlagi mednarodne Pogodbe o trgovini z orožjem;

Pregled stanja

4.  ugotavlja, da so države in gospodarstva zaradi globalizacije vedno bolj povezana; ugotavlja, da je to privedlo do nastanka mednarodnih vrednostnih verig, in poudarja, da se zaradi teh vrednostnih verig prestrukturira mednarodna delitev dela, pa tudi medsebojno odvisnost držav; opozarja, da bi lahko njihova izjemno zapletena narava, pomanjkanje preglednosti ter razpršitev odgovornosti vodili k večjemu tveganju kršitev človekovih pravic in pravic delavcev, dejanske nekaznovanosti za kazniva dejanja zoper okolje ter izogibanja davkom in davčnih utaj velikega obsega; ponovno poudarja prednosti trgovinske politike EU, ki temelji na skupnih pravilih in vrednotah, tudi pri vprašanjih, kot so človekove pravice, delovni pogoji in varstvo okolja;

5.  ugotavlja, da so koristi, ki jih prinaša globalizacija, neenakomerno porazdeljene med regijami in znotraj družb, saj imajo nekatere regije in sektorji velike koristi, drugi pa trpijo zaradi strukturnih sprememb in naraščajoče brezposelnosti; ugotavlja, da je ob tehnoloških spremembah, kot sta avtomatizacija in digitalizacija, to razlog, zaradi katerega so deli družbe vse bolj nezaupljivi do globalizacije ali jo zavračajo; ugotavlja, da so finančne in gospodarske krize vplivale na porazdelitev dohodka in zaostrile problem revščine; ugotavlja, da je leta 2014 povprečna vrednost Ginijevega koeficienta razpoložljivega dohodka gospodinjstev dosegla najvišjo zabeleženo vrednost v zadnjih 30 letih ter pokazala tudi izrazito negativen trend pri nizkih in srednjih dohodkih; ugotavlja, da se je srednji razred skrčil v več državah članicah EU ter da se je ravno tako zmanjšal tudi njegov delež v celotnem dohodku; meni, da lahko kombinacija izginjanja srednjega razreda, bojazni državljanov, da bodo izgubili svoj socialni in ekonomski položaj, ter dvomov glede globalizacije vodi v protekcionizem, ki pa je poenostavljen odgovor na pogoste bojazni; v zvezi s tem ugotavlja, da ustreznega odgovora ne predstavljajo niti nacionalistično-protekcionistične niti ustaljene politike;

6.  poudarja, da obeti trajnostne in uspešne domače prihodnosti podpirajo zmanjševanje nezakonitih migracijskih tokov v Evropo in olajšujejo njihovo upravljanje;

7.  ugotavlja, da v pogojih neuspešnega gospodarstva tudi demokracija trpi; opaža, da se demokracija zdaj skoraj povsod krči; poudarja, da imajo državljani več moči kot kdaj koli prej, a številni menijo, da demokracija ne deluje več v njihovo korist; poudarja, da ta trend vodi v avtokratske in nedemokratične države, ki uspešno instrumentalizirajo naše družbe in izkoriščajo negativno odzivanje javnosti na globalizacijo;

8.  ugotavlja, da gospodarski pomen Kitajske in drugih držav jugovzhodne Azije hitro narašča; poudarja vse večje trgovinske in naložbene tokove znotraj te regije; poudarja, da se bo ta trend nadaljeval še več let; ugotavlja, da bo to povzročilo relativno izgubo pomena za sedanji svetovni gospodarski središči Evrope in Severne Amerike ter predstavljalo nove izzive v zvezi z ohranjanjem mednarodne trgovinske politike, ki temelji na vrednotah; poudarja pomen prilagajanja tem novim gospodarskim izzivom; zato ponovno poudarja, da je treba dodatno okrepiti večstranski sistem, ki temelji na pravilih in vrednotah; poudarja, da bodo te spremembe verjetno ogrozile evropske strateške interese;

9.  ugotavlja, da je globalizacija privedla do hitrejšega in večjega širjenja tehnologije in inovacij ter da je tehnologija lahko ključni dejavnik, ki omogoča trgovino; poudarja, da EU še ni uresničila strategije za digitalno trgovino oziroma obravnavala koristi, ki jih tehnologiji interneta in digitalne knjige transakcij lahko prineseta v mednarodno trgovino;

10.  ugotavlja, da kitajsko gospodarstvo močno raste in povečuje svoj tržni delež na račun Evrope in Severne Amerike; ugotavlja, da gre pri novi kitajski pobudi En pas, ena pot za poskus, da država postane vodilna gospodarska sila na svetu; poudarja, da se vpliv Kitajske, ki ni le gospodarski, ampak ima tudi strateške in varnostne razsežnosti, širi v samo Evropo; meni, da gre pri ameriški politiki „Najprej Amerika“ (angl. America First) za poskus soočanja z upadanjem vpliva ZDA in da predstavlja destruktivno težnjo v odnosu do svetovnega gospodarskega reda, ki temelji na pravilih;

11.  poudarja, da je bila čezatlantska os v zadnjih desetletjih vedno porok za svetovno prosto trgovino, ki temelji na vrednotah, in da lahko v prihodnosti ponovno prevzame to vlogo; v zvezi s tem ugotavlja, da bi lahko čezatlantski sporazum zagotovil nov zagon;

12.  poudarja, da ima večstranski svetovni gospodarski red, v središču katerega je STO, težave pri vključitvi teh korenitih sprememb, pa tudi s spreminjajočimi se interesi držav v mednarodnih sporazumih; ugotavlja, da krepitev protekcionizma v ZDA in drugje ter neupoštevanje potreb in pričakovanj držav v razvoju v mednarodnih sporazumih slabita STO; meni, da je pritožbeni organ STO še posebej pomemben za pomiritev trgovinskih sporov, in izraža resno zaskrbljenost, ker ZDA blokirajo imenovanje članov tega organa, kar ogroža delovanje STO; poziva Komisijo, naj pri reformi pritožbenega organa STO prikaže prožnost, vendar naj vztraja pri dvostopenjskem mehanizmu poravnave; obžaluje, da cilji trajnostnega razvoja niso vključeni v svetovno trgovinsko agendo in da niso bili ustrezno upoštevani; meni, da bi morali mednarodni sporazumi, pa tudi krog pogajanj o razvoju iz Dohe, bolje odražati potrebe in pričakovanja držav v razvoju;

Evropska politika

13.  ugotavlja, da je EU soočena z izzivom uspešnega delovanja v tem spreminjajočem se svetovnem gospodarskem okolju, kar pomeni, da mora zagotoviti svojo konkurenčnost, hkrati pa ohraniti socialne in okoljske standarde, povečati sodelovanje z rastočimi gospodarstvi v jugovzhodni Aziji ter z Indijo, Kitajsko in Latinsko Ameriko ter se odzvati na vse bolj samovoljen protekcionizem ZDA; je seznanjen s pomenom sodelovanja pri prestrukturiranju svetovnega gospodarskega reda ter spoštovanja potreb držav v razvoju ter ekonomsko in socialno prikrajšanih v razvitih državah; poudarja, da morata uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in izvajanje Pariškega sporazuma služiti za splošni okvir tega sodelovanja, pri čemer je skladnost politik za razvoj najbolj pomembna; poudarja, da so javna sredstva, uradna razvojna pomoč in mobilizacija domačih virov orodja, ki so potrebna za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

14.  poudarja pomen spremljajočih politik za podpiranje pozitivnih učinkov in priložnosti, ki jih nudi globalizacija; poudarja, da morajo biti sporazumi o prosti trgovini strukturirani in dobro uravnoteženi; ponovno izraža podporo trgovinski politiki Komisije ter spodbujanju orodij in instrumentov trgovinske politike za urejanje izzivov globalizacije in spopadanje z njimi;

15.  meni, da Evropska unija ponuja ustrezen okvir podpore za pripravo naprednih pravil na področju trgovine in naložb, spodbujanje gospodarskega sodelovanja, solidarnosti med narodi in boj proti podnebnim spremembam; spodbuja Unijo, naj dodatno razvije svoje pobude, da bi z učinkovitimi podpornimi ukrepi bolje urejala globalizacijo;

16.  je seznanjen s težavami, s katerimi se srečujejo države članice pri reševanju mednarodnih izzivov, s katerimi se srečujejo, kot so migracijski tokovi, finančne krize, davčne utaje, terorizem in podnebne spremembe; poudarja skupno odgovornost ter vlogo regij in mest pri izkoriščanju globalizacije; ugotavlja, da je učinkovitost evropskih ukrepov odvisna od prizadevanj držav članic;

17.  poudarja, da spori med EU in ZDA ustvarjajo nove izzive za EU, a so obenem tudi vir priložnosti za iskanje novih načinov za upravljanje in oblikovanje globalizacije in prevzemanje odgovornosti zanjo;

Notranji odziv Evrope

18.  se strinja s Komisijo, da je ohranjanje mednarodne konkurenčnosti ob hkratnem zagotavljanju visokih socialnih in okoljskih standardov pogoj za uspešno evropsko strategijo; pozdravlja, da je bil notranji trg EU s harmonizacijo standardov na področju socialne zaščite, plač in življenjskega standarda dodatno okrepljen, ekonomska unija pa utrjena; meni, da je ta harmonizacija bistvenega pomena, saj je trden notranji trg pogoj za uspešno izvajanje mednarodnih strategij;

19.  poudarja, da je konkurenčnost na mednarodni ravni zelo odvisna od tega, ali bosta avtomatizacija in digitalizacija dejansko izvedeni na družbeno in okoljsko odgovoren način, ob hkratnem zagotavljanju varstva zasebnega življenja evropskih državljanov tudi v prihodnje; ugotavlja, da bodo nove tehnologije, tehnologija veriženja blokov, spremenile naravo mednarodne trgovine; opozarja, kako pomembno, da dosežemo naše cilje podnebne politike, in da je treba prehod na obnovljive vire energije izvesti čim prej; meni, da mora EU nujno razviti resnično in učinkovito industrijsko strategijo, da bi zmanjšala zunanjo odvisnost, hkrati pa spodbudila prehod na nizkoogljično gospodarstvo; meni, da bi se bilo treba na priložnosti in izzive, ki jih prinaša globalizacija, ter nedavne ukrepe nekaterih tretjih držav odzvati s trgovinsko politiko EU, ki bi spodbujala odprto in pošteno trgovino s preglednimi pravili in trdnim večstranskim sistemom v okviru STO;

20.  poudarja, da bi v skladu s členom 12 PDEU, v katerem se priznava, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije upoštevati zahteve varstva potrošnikov, lahko posebno poglavje o varstvu potrošnikov prispevalo k zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov s pravnimi jamstvi, na primer v zvezi s pravico do zakonskega urejanja in previdnostnim načelom, hkrati pa bi lahko zagotovilo tudi oprijemljive koristi za potrošnike in krepilo njihovo zaupanje, tudi v spletne storitve, spodbudilo trajnostno potrošnjo, vključilo interes potrošnikov v izvajanje celih trgovinskih sporazumov in prispevalo k učinkovitemu izvrševanju prava varstva potrošnikov, tudi v čezmejnih primerih;

21.  poudarja, da je treba zagotoviti bolj enake konkurenčne pogoje za MSP; poziva Komisijo, naj pripravi evropsko trgovinsko strategijo za MSP, da bi jih vključili v mednarodne vrednostne verige in presegli ovire, specifične za trgovino, kot so netarifne ovire; poudarja, da je dostop do informacij ena največjih ovir za udeležbo MSP na trgu, kar pomeni, da je treba povečati preglednost in podporo; zahteva, da Komisija v zvezi s tem razvije instrumente, s pomočjo katerih bi MSP lahko lažje delala s pravili o poreklu in uporabljala preferenciale; opozarja na velik potencial neuporabljenih preferencialov in zahteva, da Komisija določi ambiciozne cilje, da bi bila stopnja njihove izkoriščenosti večja; opozarja tudi, kako pomembna so MSP za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja; poziva, naj se v trgovinske sporazume vključijo namenska poglavja o potrebah in interesih MSP, zlasti v zvezi z olajševanjem dostopa do trga;

22.  ugotavlja, da so potrebni učinkoviti instrumenti trgovinske zaščite, in pozdravlja nedavno reformo instrumentov trgovinske zaščite, ki jo je treba učinkovito in sorazmerno izvesti, da se industrijske panoge in delovna mesta zaščitijo pred dampinškim in neupravičeno subvencioniranim uvozom; potrjuje, da se instrumenti trgovinske zaščite ne bi smeli uporabljati za namene protekcionizma; podpira ukrepe, ki jih je Komisija sprejela po tem, ko so ZDA uvedle tarife za jeklo in aluminij; poudarja, da je treba čim prej sprejeti pravila o pregledu naložb, da bi se preprečile tuje naložbe, ki bi temeljile izključno na industrijski politiki in bi bile namenjene nakupu evropskih tehnologij; opozarja, da je potreben močan instrument za mednarodno javno naročanje; pozdravlja smele ukrepe, sprejete za vključitev razsežnosti socialnega in okoljskega dampinga v te instrumente, in poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje razvija zanesljive metode, da bi ti razsežnosti v celoti upoštevala, tudi v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, ki se uporabljajo v državah izvoznicah;

23.  ugotavlja, da morajo države članice v odziv na izgubo delovnih mest zaradi globalizacije okrepiti svoje politike trga dela in povečati svojo ponudbo izobraževanj; hkrati pa ugotavlja, da je treba − da bi se lahko spoprijeli z novimi izzivi globalizacije − reformirati Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), vključno z reformo pogojev za prejemanje podpore; poudarja, da mora ESPG postati bolj proaktivno orodje, namenjeno pripravi delavcev in podjetij na boj proti negativnim vplivom globalizacije; opozarja, da morajo imeti manjša podjetja dostop do sredstev ESPG; poudarja, da bi bilo treba področje uporabe ESPG razširiti, da bi vključevalo druge politično pogojene prilagoditve in da je potreben ustrezen proračun ter ustrezen mehanizem za spremljanje in vrednotenje zanj;

24.  priznava pozitivne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da bi povečala preglednost pri sporazumih o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj se z dvomi v zvezi z globalizacijo spoprime tako, da še poveča preglednost pri trgovinskih sporazumih, izboljša spremljanje spoštovanja pravil in zakonodaje EU ter poveča vključenost državljanov; poziva Komisijo, naj prek stalnega dialoga z Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji in civilno družbo vodi popolnoma pregledna pogajanja; poziva Svet, naj nacionalne parlamente in civilno družbo obvešča in vključi že pred odobritvijo pogajalskih mandatov in med pogajanji; obžaluje, da se je Svet v svojih sklepih z dne 22. maja 2018 odločil, da bo ohranil sedanje stanje s tem, ko je odločil, da bo pogajalske smernice za sporazume EU o prosti trgovini objavljal na podlagi posameznega primera; poziva Svet, naj objavi vse pogajalske mandate;

25.  poudarja, da so potrebni bolj globalno upravljanje in več globalnih pravil za boljše izkoriščanje globalizacije; poudarja, kako pomembne so spodbujevalne domače politike za povečanje konkurenčnosti in odpornosti EU;

26.  poudarja, da agroživilski proizvodi EU izpolnjujejo najvišje standarde na svetu; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo uvoženi agroživilski proizvodi izpolnjevali standarde EU, ter poveča nadzor nad uvoženimi agroživilskimi proizvodi na njihovem kraju izvora in ob prihodu v EU;

27.  želi spomniti, kako pomembno je učinkovito izvajati trgovinske sporazume, ki so bili sklenjeni, da bi lahko naši kmetje v celoti izkoristili izvozne priložnosti, ki jih ti sporazumi, kot je Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), ponujajo;

28.  poudarja, da je treba na svetovni ravni oblikovati nova pravila in ureditve trgovanja, s katerimi bi urejali in harmonizirali proizvodne, socialne in okoljske standarde v agroživilskem sektorju;

29.  pozdravlja trgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z Japonsko, svojim četrtim največjim izvoznim trgom za kmetijske proizvode, in ki bo ponujal dobre priložnosti za izvoz številnih kmetijskih proizvodov EU, kot so mlečni izdelki;

30.  poudarja pomen vključevanja učinkovitih dvostranskih zaščitnih klavzul, ki se lahko hitro uporabijo in omogočijo začasno opustitev preferencialov, če bi zaradi začetka veljavnosti trgovinskega sporazuma povečanje uvoza močno škodovalo ali bi lahko močno škodovalo občutljivim sektorjem, ter revizije obstoječih večstranskih zaščitnih mehanizmov iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o enotni SUT)(12), ki bi morali imeti preventivno vlogo za občutljive sektorje na podlagi pragov glede referenčnih količin in cen, ki omogočajo samodejno sprožitev zaščitnih mehanizmov z odlogom, ko so pragi doseženi;

31.  opozarja, da je za Evropsko unijo strateškega pomena, da ohrani visoko raven samooskrbe s hrano; meni, da globalizacija trgovine ne bi smela ogrožati sposobnosti preživetja agroživilskih proizvajalcev EU, saj bi to dolgoročno lahko povzročilo podobno odvisnost od tujine, kot obstaja v energetskem sektorju;

32.  ugotavlja, da je razmislek Komisije o izkoriščanju globalizacije prvi tak dokument, ki omenja, kako pomembno je prek evropske trgovinske in naložbene agende krepiti standarde dobrobiti živali; pozdravlja, da je Komisija izrazila pripravljenost, da si bo na tem področju prizadevala za boljše globalno upravljanje; poziva Komisijo, naj dobrobit živali izrecno vključi v svojo naslednjo strategijo trgovinske politike, določbe o dobrobiti živali v obstoječih sporazumih o prosti trgovini pa dodatno izboljša tako, da uporabi klavzule o pregledu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinski preferenciali pogojeni s spoštovanjem standardov EU za dobrobit živali, da bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji in upoštevane želje večine državljanov EU; jo nadalje poziva, naj prizna, kako pomembno vlogo lahko imajo višji standardi dobrobiti živali pri uresničevanju več ciljev trajnostnega razvoja, zlasti v zvezi z zdravjem (v zvezi s protimikrobno odpornostjo) in podnebnimi spremembami;

33.  poudarja, da sta kultura in izobraževanje, vključno z vseživljenjskim učenjem, skupni dobrini, da sta dostop do kulture in izobraževanja človekovi pravici in da zato kulture in izobraževanja ni mogoče obravnavati oziroma upravljati na enak način kot drugo blago in storitev, temveč kot javno dobrino, ki jo je treba ohranjati in nenehno izboljševati; zato poziva, naj bodo storitve s kulturnimi, avdiovizualnimi in izobraževalnimi vsebinami, vključno s spletnimi, jasno izključene iz trgovinskih sporazumov med Unijo in tretjimi državami, kot je čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) z Združenimi državami;

34.  zato vztraja, naj ima Unescova konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 ključno vlogo pri mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki morajo upoštevati in spoštovati ustrezne določbe te konvencije;

35.  meni, da je treba trgovinska pogajanja o avtorskih pravicah obvezno uravnotežiti tako, da ne bodo potekala na podlagi najmanjšega skupnega imenovalca, temveč na podlagi najboljših možnih pravil za varstvo kulturne dediščine, spodbujanje kulturne raznolikosti in zagotovitev dohodka zaposlenih v kulturi in medijih, ob tem pa bi bilo treba s temi pogajanji spodbujati in krepiti ustvarjalnost, širjenje znanja in vsebin ter pravic uporabnikov v digitalni dobi, pa tudi vzpostaviti odprto trgovinsko okolje, ki temelji na pravilih in je izjemno pomembno, če želimo, da bi bil kulturni in ustvarjalni sektor Evropske unije uspešen;

36.  ponovno poziva EU, naj v trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami uveljavi svojo pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe (zlasti regulativne in/ali finančne), vključno s pravno zavezujočo splošno določbo za zaščito in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, kulturne dediščine, svobode izražanja ter pluralnosti in svobode medijev, in sicer ne glede na tehnologijo ali distribucijsko platformo, ki se uporablja;

37.  priznava varstvo podatkov kot temeljno pravico v Evropski uniji; poziva, naj se visoki standardi varstva podatkov v trgovinskih sporazumih zagotavljajo s tako imenovanim sklepom o vzajemni ustreznosti med Evropsko unijo in državami, ki niso njene članice;

38.  poudarja, da je treba nadalje spodbujati sheme geografskih označb in tradicionalnih posebnosti Evropske unije ter še naprej sklepati ustrezne dvostranske sporazume s tretjimi državami;

39.  pozdravlja mandat, ki ga je Svet nedavno podelil Komisiji, da se v imenu Evropske unije pogaja o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, s čimer bi odpravili omejitve, ki obstajajo v sedanjem sistemu reševanja sporov med vlagatelji in državo; ugotavlja, da bo večstransko sodišče delovalo kot stalni organ za reševanje naložbenih sporov in da bo predstavljalo bolj pregleden, usklajen in pošten sistem, ki bo izjemno koristen za vlagatelje; pri tem tudi pozdravlja, da se je Svet prav tako odločil, da bo objavil pogajalske smernice, kar je Parlamenta v okviru prizadevanj za večjo preglednost na področju mednarodnih pogajanj več let zahteval;

Zunanji odziv Evrope

40.  poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo cilji trajnostnega razvoja in Pariški sporazum postali vodilna načela trgovinske politike EU; ugotavlja, da, kar zadeva uresničitev tega cilja, reforme, ki so bile navedene v strategiji Trgovina za vse, ne zadostujejo; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo trajnost krovno načelo za vse trgovinske sporazume, tudi tako da obveznosti, povezane s trajnostjo, vključi v vsa poglavja, vključi pa naj posebno poglavje, ki bo prispevalo k podpori in spodbujanju mednarodnih konvencij o socialnih, delovnih in človekovih pravicah ter večstranskih okoljskih sporazumov; ugotavlja, da je treba uporabo teh zavezujočih in izvršljivih določb ustrezno spremljati, da se lahko začnejo postopki posvetovanja z vladami ter po potrebi sprožijo posebni mehanizmi za reševanje sporov iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Svet in Komisijo, naj bosta pri pogajanjih z industrializiranimi partnerskimi državami bolj ambiciozna glede sklica na konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) v sporazumu;

41.  poziva Komisijo, naj za podporo mednarodne trgovine v sporazume o prosti trgovini vključi trdna in celovita poglavja o trajnostnem razvoju; pozdravlja načrt Komisije v 15 točkah za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju;

42.  opozarja, kako pomembna je uravnotežena in napredna trgovinska politika pri spoprijemanju z izzivi globalizacije s pomočjo uravnoteženih sporazumov (na primer s Kanado, Japonsko, Singapurjem, Avstralijo, Novo Zelandijo, Vietnamom in Mehiko) o prosti trgovini, ki so že bili sklenjeni ali pa pogajanja o njih še potekajo;

43.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za ambiciozno trgovinsko politiko in ohrani odprto okolje za naložbe; dodaja, da bi morali biti sklenjeni in podpisani trgovinski sporazumi hitro ratificirani za izpolnitev zavez, danih našim partnerjem;

44.  poziva Komisijo, naj v sporazume EU o prosti trgovini vključi pravila o digitalni trgovini, vključno s čezmejnimi tokovi podatkov, in tako pokaže, da lahko trgovina z digitalnim blagom in digitalnimi storitvami podjetjem in potrošnikom prinese dejanske koristi;

45.  čestita Komisiji, da se je odločila uvesti novo nagrado Mesto EU za pravično in etično trgovino;

46.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko s tehnologijami distribuirane knjige transakcij in blokovno verigo okrepili mednarodno trgovino ter obravnavali vprašanja, kot sta preglednost in prožnost, in se borili proti ponarejanju;

47.  poudarja, da so v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah navedene referenčne vrednosti, na podlagi katerih se meri prispevek trgovinske politike EU k dogovorjenim svetovnim ciljem trajnostnega razvoja; ugotavlja, da je treba pri ocenah učinka, ki se opravijo pred začetkom pogajanj, upoštevati uresničitev ciljev trajnostnega razvoja; ugotavlja, da morajo biti nacionalne strategije za trajnost in izvedbeni načrti za Pariški sporazum ena od bistvenih točk ocen učinka; poudarja, da morajo biti trgovinski sporazumi in njihovi morebitni učinki skladni z zahtevami ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih poročil o izvajanju sporazumov o prosti trgovini predloži oceno, ki bo vsebovala podatke o njihovem vplivu na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma; ugotavlja, da je treba dele sporazuma, če bi ti ovirali uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ali Pariškega sporazuma, prilagoditi;

48.  ugotavlja, da bi moral biti sistem Komisije za zagotavljanje skladnosti politik za razvoj usklajen s ciljem trajnostnega razvoja št. 17; poudarja, da morajo vzajemne učinke področij politik, kot so trgovina, kmetijstvo, zunanja politika, ribištvo, okolje in davki, usklajeno ocenjevati civilna družba, Komisija in nacionalni parlamenti; ugotavlja, da je treba kršitve določb glede trajnosti uravnotežiti s popravnimi ukrepi; poziva k oceni skladnosti politik za razvoj v skladu z določbami Lizbonske pogodbe o zakonodajnih predlogih, povezanih s trgovino; ugotavlja, da sta odgovorno poslovno ravnanje in odgovorno upravljanje globalnih vrednostnih verig bistvena za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in da je v agendi 2030 poudarjeno, da je nujno potreben akcijski načrt EU o odgovornem poslovnem ravnanju, s katerim bi se spodbujali skladnost in doslednost politik na ravni EU;

49.  poudarja, da morata biti ratifikacija in izvajanje temeljnih delovnih standardov MOD prioriteta pri izvajanju vseh sporazumov o prosti trgovini; ugotavlja, da bi bilo treba organizirano civilno družbo in socialne partnerje prek dvostranskih srečanj s pogajalskimi partnerji vključiti v fazo oblikovanja sporazumov, v fazo izvajanja in v fazo spremljanja po izvajanju; nadalje ugotavlja, da bi bilo treba vzpostaviti učinkovit in delujoč mehanizem za reševanje sporov, pa tudi učinkovite organe za spremljanje, ki bi vključevali civilno družbo;

50.  ugotavlja, da je EU uredila dobavne verige za les, ribe in konfliktne minerale ter da je več držav članic razvilo okvire potrebne skrbnosti v različnih sektorjih, kar kaže, da je treba razviti širok okvir, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji; zato poziva Komisijo, naj se na vse večjo kompleksnost vrednostnih verig in vse večjo soodvisnost proizvajalcev odzove z jasnimi obveznostmi glede preglednosti in potrebne skrbnosti za celotno dobavno verigo, saj je slabo izvrševanje veljavne delovne zakonodaje in standardov varnosti pri delu v državah izvora še vedno pereč problem; poziva Komisijo, naj se opira na veljavno zakonodajo EU na področju konfliktnih mineralov in lesa ter nedavno objavljene smernice OECD o potrebni skrbnosti pri odgovornem poslovnem ravnanju; ugotavlja, da so globalne vrednostne verige privedle tudi do tega, da nekatera dobaviteljska podjetja ignorirajo delovno pravo, preselijo svoj sedež v državo zunaj EU ter delavce zaposlujejo pod nevarnimi in nesprejemljivimi pogoji; opozarja, da te prakse povzročajo nepošteno konkurenco za dobavitelje, ki ravnajo v skladu z delovnim pravom in mednarodnimi standardi dela, ter vlade, ki želijo izboljšati plače in življenjski standard; poudarja, kako pomembne so dostojne ravni plač in dostojni standardi varnosti pri delu za trajnostni svetovni trgovinski sistem in nove globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z MOD in OECD preuči vpliv porasta globalnih vrednostnih verig, predloži konkretne predloge za izboljšanje pogojev znotraj teh verig ter si prizadeva za vzpostavitev večstranskega in pravno zavezujočega okvira za odgovornost podjetij in odgovorno poslovno ravnanje, kar zadeva dostojno delo, okoljsko trajnost in spoštovanje človekovih pravic; priznava, da je bolje, da si EU za ta zavezujoči okvir prizadeva v okviru večstranskih pogajanj, kot da enostransko naloži pomembna pravila; poziva EU in države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo in si bolj prizadevajo za razpravo v okviru OZN o zavezujoči pogodbi o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj se v skladu s štirimi strateškimi cilji agende MOD za dostojno delo zaveže, da bo spoštovala, spodbujala in uveljavljala mednarodne delovne standarde ter temeljna načela in pravice delavcev;

51.  poudarja, da je treba za uresničitev cilja enakosti spolov sprejeti aktivne ukrepe, s katerimi bi povečali možnosti žensk, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo sporazumi o prosti trgovini; poziva, naj trgovinski sporazumi vključujejo posebno poglavje o trgovini ter enakosti spolov in opolnomočenju žensk, v katerem bodo določeni ukrepi, katerih cilj bodo med drugim boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter dostop do socialnih in zdravstvenih storitev, pa tudi doseči večje sodelovanje podjetij, ki jih vodijo ženske (zlasti mikropodjetij in MSP), na področju javnih naročil, da bi se podprla internacionalizacija podjetij, ki jih vodijo ženske, in sodelovanje žensk v priložnostih iz načina 4;

52.  ugotavlja, da je glede na napade na večstranski svetovni gospodarski red bistvenega pomena ohraniti ta red, saj bi bila vrnitev v protekcionizem škodljiva in bi vodila v trgovinsko vojno; ugotavlja, da bo lahko večstranski red ohranjen le, če bo reformiran; meni, da bi bilo treba, če naj bo ta red ohranjen, vanj bolje vključiti agendo OZN 2030 in Pariški sporazum o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj se dejavno vključi v odpravljanje blokade pritožbenega organa STO, in jo prosi, naj spodbuja mednarodno sodelovanje v boju proti nelojalni konkurenci in protekcionizmu, ki sta škodljiva tako za podjetja kot za državljane; ugotavlja, da mora biti glavni cilj EU odprta in poštena trgovina, ki izpolnjuje cilje trajnostnega razvoja in upošteva potrebe držav v razvoju, kot je navedeno v strategiji Trgovina za vse; glede na to, da večstranske pobude trenutno nimajo veliko možnosti za uspeh, opozarja, da bi si EU medtem morala prizadevati za dvo- in večstranske sporazume, v katerih je poštena trgovina eno od vodilnih načel, a meni, da ima EU zaradi sedanjega stanja priložnost prevzeti močno vodilno vlogo pri trajnostni in vzdržni reformi večstranskega trgovinskega reda;

53.  ugotavlja, da je odprta, poštena in trajnostna trgovina z ekonomskega vidika zaželena in ima pomembne politične učinke; ugotavlja, da je z vidika politike America First (Najprej Amerika) ter nove pobude En pas, ena pot ključnega strateškega pomena, da EU trgovino uporabi kot instrument za spodbujanje demokratičnega in trajnostnega razvoja ter za okrepitev dialoga in tehnične pomoči, zlasti v državah vzhodnega partnerstva in z afriškimi partnerji; poudarja, da je treba trgovino in naložbe v partnerskih državah vezati na strategije za trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj se zavzema za usklajeno izvajanje pridružitvenih sporazumov z državami vzhodnega partnerstva; poziva Komisijo, naj srednjeročno razvije strategijo za vzpostavitev stabilnih odnosov s Skupnostjo neodvisnih držav (SND); ugotavlja, da pri izvajanju sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi regijami in državami trgovina ni edini pomemben vidik, temveč da je bistvenega pomena, da se vežejo na zahteve v zvezi s trajnostnim razvojem v afriških državah; poziva Komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje zmogljivosti vlad, da vprašanja, povezana s trajnostnim in vključujočim gospodarskim razvojem, vključijo v svoje nacionalne trgovinske strategije in programe; želi spomniti, kako pomembno je − ob upoštevanju izzivov globalizacije − da EU krepi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, MOD, OECD in Svetovna banka, na področju trgovinskih zadev; v zvezi s tem obžaluje, da Unija in večina držav članic niso uresničile cilja, da bodo 0,7 % BND-ja namenile za financiranje razvojnega sodelovanja;

54.  poudarja, da bi moralo upravljanje svetovne trgovine omogočiti trgovinsko povezovanje, na podlagi katerega bi se ustvarjale dejanske priložnosti za trajnostni razvoj; v zvezi s tem opozarja, da trenutna struktura posebne in drugačne obravnave v STO ne prinaša pričakovanih rezultatov; poudarja, da je treba določbe o posebni in drugačni obravnavi preoblikovati tako, da bodo postale učinkovitejše in operativne za države v razvoju;

55.  poudarja, da lahko trgovinski sporazumi negativno vplivajo na prehransko varnost v državah v razvoju; poziva EU, naj zaščiti lokalno proizvodnjo hrane in prepreči škodljive učinke poceni uvoza, tudi v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu;

56.  obžaluje, da se vsaj 218 milijonov otrok izkorišča kot delovno silo, predvsem s ciljem znižati stroške; poziva EU, naj zagotovi, da blago, ki je v EU dano v promet prek sistemov certificiranja etičnosti, ni povezano s prisilnim delom in delom otrok, hkrati pa naj poskrbi tudi za verodostojno rabo oznak „pravično“ in „etično“ ter pomaga potrošnikom, da se odločajo na podlagi informacij;

57.  ugotavlja, da je bil doslej sklenjen samo en celoviti sporazum o gospodarskem partnerstvu; zato poziva EU, naj prizna težave v zvezi s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, s katerimi se države v razvoju soočajo po izteku sporazuma iz Cotonouja; poudarja zlasti, da je treba opraviti poglobljeno analizo vpliva teh sporazumov na afriška gospodarstva in njihove trge dela, pa tudi na spodbujanje trgovine znotraj regij v Afriki;

58.  obžaluje, da iz Afrike v obliki nezakonitih finančnih tokov vsako leto odteče vsota, ki presega skupno letno uradno razvojno pomoč; poudarja škodljiv vpliv davčnih utaj na države v razvoju, ki so tako prikrajšane za znatne vsote javnih sredstev, ki bi se na primer lahko uporabila ne le za izboljšanje gospodarske rasti, varstva okolja in javnih storitev, temveč tudi za spodbujanje socialne kohezije; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih da prednost boju proti tej resni težavi in pri tem uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo; vztraja, da je treba v sporazume o prosti trgovini in preferencialne trgovinske režime EU vključiti stroge določbe za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom;

59.  ponovno poziva, naj se vzpostavijo učinkovita orodja za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom na svetovni ravni ter naj se okrepi sodelovanje na področju davčnih zadev z državami v razvoju, vključno z mobilizacijo domačih virov;

60.  opozarja, da je treba ustanoviti medvladni organ OZN, ki bi z državami v razvoju enakopravno sodeloval pri reformi splošnih davčnih pravil;

61.  odločno podpira nadaljnje vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno politiko EU; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v razvijajočo se digitalno infrastrukturo na svetovnem jugu;

62.  pozdravlja načrt EU za zunanje naložbe, katerega namen je spodbujati trajnostno rast, naložbe in ustvarjanje delovnih mest v državah v razvoju; poziva, naj se sedanji mandat EIB za zunanja posojila razširi, da se poveča njena vloga pri doseganju trajnostnega razvoja – s kombiniranjem, sofinanciranjem projektov in z razvijanjem lokalnega zasebnega sektorja – s poudarkom na najmanj razvitih in nestabilnih državah;

63.  pozdravlja posodobljeno strategijo Komisije za pomoč trgovini iz leta 2017, s katero naj bi bila podpora EU državam v razvoju okrepljena in posodobljena; poziva k večjim prizadevanjem in večji finančni zavezi EU pobudam v okviru strategije za pomoč trgovini, da bi državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pomagala, da bi prek trgovine in naložb dosegle blaginjo, ter podprla njihove ukrepe za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0230.
(2) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(3) UL C 369, 11.10.2018, str. 22.
(4) UL C 337, 20.9.2018, str. 33.
(5) UL L 338, 19.12.2017, str. 1.
(6) UL C 263, 25.07.2018, str. 371.
(7) UL C 215, 19.6.2018, str. 261.
(8) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(10) OECD, C/MIN(2017)2.
(11) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(12) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

Zadnja posodobitev: 10. december 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov