Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322) ter predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325, COM(2018)0326, COM(2018)0327 in COM(2018)0328),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 o Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2018)0323),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(2),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu 4. oktobra 2016(3) in v Svetu 5. oktobra 2016(4),

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati 1. januarja 2016,

–  ob upoštevanju skupne zaveze EU, da bo v časovnem roku agende po letu 2015 dosegla cilj, da se 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) nameni uradni razvojni pomoči,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(5),

–  ob upoštevanju člena 99(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0358/2018),

A.  ker si mora Unija v skladu s členom 311 PDEU za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotoviti potrebna sredstva;

B.  ker so bila proračunska sredstva za prevzem obveznosti in plačila v sedanjem večletnem finančnem okviru (2014–2020) prvič nižja kot v prejšnjem okviru; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in sektorskih zakonodajnih aktov zelo negativno vplivalo na izvajanje novih programov;

C.  ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir ni primeren za odzivanje na številne krize, nove mednarodne zaveze in nove politične izzive, ki v času njegovega sprejetja niso bili vključeni in/ali predvideni; ker je bil večletni finančni okvir za zagotovitev potrebnega financiranja potisnjen do skrajnih meja, saj so se po tem, ko so bile izčrpane vse razpoložljive razlike do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti uporabljali v takšnem obsegu, kot še nikoli doslej; ker so bila sredstva za prednostne programe EU na področju raziskav in infrastrukture – samo dve leti po njihovem sprejetju – celo zmanjšana;

D.  ker se je izkazalo, da je bila vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki se je začela konec leta 2016, nujno potrebna za povečanje potenciala veljavnih določb o prožnosti, pri čemer pa niso bile spremenjene zgornje meje večletnega finančnega okvira; ker sta tako Parlament kot Svet to revizijo ocenila kot pozitivno;

E.  ker bo vzpostavitev novega večletnega finančnega okvira ključen trenutek za 27-člansko Unijo, saj bo omogočil sprejetje skupne dolgoročne vizije in odločitev o prihodnjih političnih prednostnih nalogah, poleg tega pa bo Uniji omogočil tudi, da jih izpolni; ker bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 Uniji zagotoviti potrebna sredstva za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, raziskav in inovacij, krepitev vloge mladih, učinkovito obravnavanje migracijskih izzivov, boj proti brezposelnosti, trdovratni revščini in socialni izključenosti, nadaljnjo krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, obravnavanje trajnosti, izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, krepitev varnosti in obrambe EU, varovanje zunanjih meja in podpiranje sosednjih držav;

F.  ker bi bilo treba zaradi svetovnih izzivov, s katerimi se države članice ne morejo soočati same, omogočiti, da se prizna evropsko skupno dobro in da se oceni, na katerih področjih bi bili lahko evropski izdatki učinkovitejši kot državni, nato pa finančne vire prenesti na raven Unije in s tem okrepiti strateško vlogo Unije, ne da bi se po nepotrebnem povečali skupni javni odhodki;

G.  ker je Komisija 2. maja 2018 predstavila sklop zakonodajnih predlogov za večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva EU, ki so jim sledili zakonodajni predlogi za uvedbo novih programov in instrumentov EU;

1.  poudarja, da mora biti z večletnim finančnim okvirom 2021–2027 zagotovljeno, da bo Unija sposobna odgovorno obravnavati nove potrebe, dodatne izzive in nove mednarodne obveznosti ter izpolnjevati svoje politične prednostne naloge in uresničevati svoje cilje; opozarja na resne težave v zvezi z nezadostnim financiranjem večletnega finančnega okvira 2014–2020 ter znova poudarja, da je treba preprečiti ponavljanje napak, tako da se od samega začetka zagotovi trden in verodostojen proračun EU, ki bo v naslednjem sedemletnem obdobju koristil državljanom;

2.  meni, da so predlogi Komisije za večletni finančni okvir 2021–2027 in sistem virov lastnih sredstev Unije izhodišče za prihodnja pogajanja; v pričakovanju pogajalskega mandata Sveta, ki še ni na voljo, izraža svoje stališče do teh predlogov;

3.  poudarja, da predlog Komisije o skupni višini naslednjega večletnega finančnega okvira, ki znaša 1,08 % BND EU-27 (oz. 1,11 % z Evropskim razvojnim skladom), v odstotkih BND predstavlja realno znižanje primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom; meni, da predlagana raven večletnega finančnega okvira Uniji ne bo omogočila, da bi izpolnila svoje politične zaveze in se odzivala na pomembne prihodnje izzive; zato se namerava pogajati o potrebnem zvišanju;

4.  poleg tega nasprotuje vsakršnemu zmanjšanju sredstev za dolgoletne politike EU, opredeljene v ustanovnih pogodbah, kot so kohezijska, skupna kmetijska in skupna ribiška politika; še posebej nasprotuje korenitemu zmanjšanju sredstev, ki bo neugodno vplivalo na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju sredstev za Kohezijski sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja; v zvezi s tem nasprotuje tudi predlogu, da bi se sredstva za Evropski socialni sklad plus zmanjšala, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in so bili vanj vključeni štirje obstoječi socialni programi, med drugim pobuda za zaposlovanje mladih;

5.  nadalje poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje stališče, da mora EU izpolniti zavezo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih za večletni finančni okvir ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva vključitev ciljev trajnostnega razvoja OZN v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da morajo biti vsi programi v naslednjem večletnem finančnem okviru v skladu z listino o temeljnih pravicah; poudarja, da je pomembno doseči rezultate pri evropskem stebru socialnih pravic, odpravi diskriminacije, tudi zoper osebe LGBTI, in uvedi posebnega resorja za manjšine, med drugim Rome, saj je vse to pomembno za uresničevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; poudarja, da bi moral prispevek EU za podnebne cilje, če želi izpolniti svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma, v večletnem finančnem okviru 2021–2027 doseči vsaj 25 % vseh odhodkov, takoj, ko bo mogoče, oziroma najpozneje do leta 2027 pa 30 %;

6.  v zvezi s tem obžaluje, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi uredbi o večletnem finančnem okviru 2014–2020, na tem področju ni bil dosežen opaznejši napredek in da Komisija pri vmesnem pregledu večletnega okvira izvajanja te izjave sploh ni obravnavala; globoko obžaluje, da je bilo vključevanje načela enakosti spolov v predlogu večletnega finančnega okvira povsem potisnjeno ob rob in da v predlogih za pomembne politike EU ni jasnih ciljev, zahtev in kazalnikov na področju enakosti spolov; poziva, da se v letnih proračunskih postopkih oceni in upošteva celotni učinek politik EU na enakost spolov (priprava proračuna ob upoštevanju enakosti spolov); pričakuje, da se bodo Parlament, Svet in Komisija znova zavezali vključevanju načela enakosti spolov v naslednjem večletnem finančnem okviru ter njegovemu učinkovitemu spremljanju, med drugimi pri vmesnih revizijah tega okvira;

7.  poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebni večja odgovornost, poenostavljanje, prepoznavnost, preglednost in priprava proračuna na podlagi smotrnosti; v zvezi s tem opominja, da se je treba pri prihodnjih izdatkih osredotočiti na smotrnost in rezultate, temelječe na ambicioznih in relevantnih ciljih uspešnosti ter skupni opredelitvi evropske dodane vrednosti; poziva Komisijo, naj upošteva omenjena horizontalna načela, poenostavi poročanje o smotrnosti in ga dopolni s kvalitativnim pristopom, tako da bodo vključeni okoljski in socialni kazalniki, ter jasno predstavi informacije o glavnih izzivih, ki še čakajo EU;

8.  se zaveda resnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, in v celoti prevzema svoj del odgovornosti za pravočasen sprejem proračuna, ki bo ustrezal potrebam, pričakovanjem in pomislekom državljanov EU; je pripravljen nemudoma začeti pogajanja s Svetom za izboljšanje predlogov Komisije in oblikovanje stvarnega večletnega finančnega okvira;

9.  opozarja, da je Parlament svoje mnenje že jasno podal v resolucijah z dne 14. marca 2018 in 30. maja 2018, na katerih temelji njegovo politično stališče glede večletnega finančnega okvira 2021–2027 in lastnih sredstev; želi spomniti, da sta bili resoluciji sprejeti z veliko večino, kar kaže, da je Parlament enoten in pripravljen na prihajajoča pogajanja;

10.  zato pričakuje, da bo večletni finančni okvir uvrščen na vrh politične agende Sveta, in obžaluje, da do zdaj ni bilo opaziti večjega napredka; meni, da bi morala biti redna srečanja zaporednih predsedstev Sveta in pogajalskih ekip Parlamenta pogostejša in da bi morala utreti pot uradnim pogajanjem; pričakuje, da bo dober dogovor dosežen še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, da zaradi poznega sprejetja finančnega okvira ne bi prišlo do resnih zastojev pri začetku izvajanja novih programov, kot se je to zgodilo v preteklosti; poudarja, da bo ta časovni razpored novoizvoljenemu Evropskemu parlamentu omogočil, da prilagodi večletni finančni okvir 2021–2027 v sklopu obvezne vmesne revizije;

11.  opozarja, da bi bilo treba prihodke in odhodke pri prihodnjih pogajanjih obravnavati kot en sam sklop; zato poudarja, da dogovora o večletnem finančnem okviru ne bo mogoče doseči brez ustreznega napredka na področju lastnih sredstev Unije;

12.  poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, zlasti zneski večletnega finančnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; v zvezi s tem opozarja na kritično stališče Parlamenta do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami, s čimer je kršil duh in črko ustanovnih pogodb; je še posebej zaskrbljen, da prvi elementi pogajalskih sklopov o večletnem finančnem okviru, ki jih je pripravilo predsedstvo Sveta, sledijo podobni logiki in vsebujejo vprašanja, o katerih morata soodločati Svet in Parlament pri sprejemanju zakonodaje o novih programih EU; zato namerava ustrezno prilagoditi svojo strategijo;

13.  meni, da zahteva za soglasje pri sprejemanju in reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru v Svetu lahko sprejela s kvalificirano večino;

14.  sprejema to resolucijo, da bi predstavil svoj pogajalski mandat v zvezi s posameznimi vidiki predlogov Komisije, vključno s konkretnimi spremembami predlagane uredbe o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnega sporazuma; poleg tega predlaga razpredelnico z zneski za vsako politiko in vsak program EU, ki ustrezajo stališčem, ki jih je Parlament že podal v prejšnjih resolucijah o večletnem finančnem okviru; poudarja, da bodo ti zneski tudi del mandata Parlamenta za prihodnja zakonodajna pogajanja o sprejetju programov EU za obdobje 2021–2027;

A.ZAHTEVE V ZVEZI Z VEČLETNIM FINANČNIM OKVIROM

15.  zahteva, da Svet ustrezno upošteva naslednja stališča Parlamenta, da bo izid pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 pozitiven in da ga bo Parlament odobril v skladu s členom 312 PDEU;

Zneski

16.  ponovno potrjuje svoje uradno stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1.324,1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar bi predstavljalo 1,3 % BND EU-27, da bi se zagotovila potrebna raven financiranja za ključne politike EU, da bodo lahko izpolnile svoje naloge in cilje;

17.  v zvezi s tem poziva, da se za programe in politike EU zagotovijo naslednji finančni zneski, prikazani v vrstnem redu, ki ustreza sestavi večletnega finančnega okvira, kot ga je predlagala Komisija, ter predstavljeni v podrobni tabeli (prilogi III in IV te resolucije); poziva, da se temu ustrezno prilagodijo zadevne zgornje meje za obveznosti in plačila, kot je določeno v prilogah I in II te resolucije:

18.  namerava zagotoviti zadostno raven financiranja na podlagi predloga Komisije za razdelka Migracije in upravljanje meja (razdelek 4) ter Varnost in obramba (razdelek 5), vključno z odzivanjem na krize; ponovno potrjuje svoje dolgoletno stališče, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, da ne bi bili ogroženi obstoječi politike in programi ter njihovo financiranje v sklopu novega večletnega finančnega okvira;

19.  namerava zagovarjati predlog Komisije glede zagotovitve zadostne ravni financiranja za trdno in učinkovito evropsko javno upravo visoke kakovosti, ki bo služila vsem Evropejcem; želi spomniti, da so institucije, organi in decentralizirane agencije EU v sedanjem večletnem finančnem okviru za 5 % zmanjšale število uslužbencev, in verjame, da ne bi smele biti podvržene nadaljnjim zmanjšanjem, ki bi neposredno ogrozila uresničevanje politik Unije; znova poudarja, da odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi rezerve za prerazporeditev uslužbencev med agencijami;

20.  je odločen, da bo preprečil ponovitev plačilne krize v prvih letih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, do kakršne je prišlo v tekočem obdobju; meni, da je treba pri skupni zgornji meji za plačila upoštevati znesek neporavnanih obveznosti, ki se bodo nakopičile do leta 2020 in ki jih bo treba poravnati v naslednjem večletnem finančnem okviru; opozarja, da te obveznosti ves čas naraščajo zaradi velikih zamud pri izvajanju in so že dosegle najvišjo raven doslej; zato zahteva, da se skupna raven plačil v naslednjem večletnem finančnem okviru in letne zgornje meje plačil zlasti na začetku obdobja določijo na ustrezni ravni, pri tem pa se upošteva omenjena situacija; namerava sprejeti le omejeno in dobro utemeljeno razliko med obveznostmi in plačili za naslednji večletni finančni okvir;

21.  na podlagi tega predlaga tabelo v prilogah III in IV te resolucije z natančnimi zneski za vsako politiko in program EU; izjavlja, da namerava za namene primerjave ohraniti strukturo posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov;

Vmesna revizija

22.  poudarja, da je treba ohraniti vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in se pri tem opreti na pozitiven precedens iz sedanjega okvira, ter poziva:

Prilagodljivost

23.  pozdravlja predloge Komisije o prilagodljivosti, ki so dobra podlaga za pogajanja; se strinja s splošno strukturo mehanizmov prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; poudarja, da imajo posebni instrumenti različne naloge in se odzivajo na drugačne potrebe, ter nasprotuje vsem poskusom, da se jih združi; odločno podpira jasno določbo, da bi bilo treba sredstva za prevzem obveznosti in plačila, ki izhajajo iz uporabe posebnih instrumentov, v proračun vključiti nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira ter odstraniti omejitve prilagoditev, ki izhajajo iz skupne razlike do zgornje meje za plačila; poziva k uvedbi številnih dodatnih izboljšav, kar med drugim vključuje naslednje:

Trajanje

24.  poudarja, da mora dolžina večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; se strinja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let, kar bi bila prehodna rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič; pričakuje, da bodo podrobnosti v zvezi z uvedbo okvira 5 + 5 sprejete ob vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2021–2027;

Struktura

25.  sprejema splošno strukturo sedmih razdelkov večletnega finančnega okvira, kot jo je predlagala Komisija in ki večinoma ustreza lastnemu predlogu Parlamenta; meni, da ta struktura omogoča večjo preglednost, povečuje prepoznavnost odhodkov EU, ob tem pa ohranja potrebno stopnjo prilagodljivosti; se strinja tudi z uvedbo „programskih sklopov“, ki naj bi vodili k znatni poenostavitvi in racionalizaciji strukture proračuna EU ter njegovi jasni usklajenosti z razdelki večletnega finančnega okvira;

26.  ugotavlja, da Komisija predlaga zmanjšanje števila programov EU za več kot tretjino; poudarja, da bo stališče Parlamenta v zvezi s strukturo in sestavo 37 novih programov oblikovano med sprejemanjem ustreznih sektorskih zakonodajnih aktov; v vsakem primeru pričakuje, da bo predlagana proračunska nomenklatura odražala vse različne sestavne dele vsakega programa na način, ki bo zagotavljal preglednost in obseg informacij, ki ga proračunski organ potrebuje za določitev letnega proračuna in nadzor nad njegovim izvrševanjem;

Enotnost proračuna

27.  pozdravlja predlagano vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, kar ustreza dolgoletnim zahtevam Parlamenta za vse instrumente zunaj proračuna; opozarja, da je načelo enotnosti, po katerem morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu, tako zahteva iz ustanovne pogodbe kot eden temeljnih pogojev za demokracijo;

28.  zato zavrača logiko in utemeljitev vzpostavljanja instrumentov zunaj proračuna, ki preprečuje parlamentarni nadzor nad javnimi financami in spodkopava preglednost odločanja; meni, da odločitve o vzpostavitvi takšnih instrumentov zaobidejo Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ; meni tudi, da bi morale biti izjeme, ki se ocenijo kot nujne za uresničitev posebnih ciljev, na primer uporaba finančnih instrumentov ali skrbniških skladov, popolnoma pregledne, ustrezno upravičene na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti ter podprte s strogimi določbami o postopkih odločanja in odgovornosti;

29.  vendar poudarja, da vključitev teh instrumentov v proračun EU ne bi smela povzročiti omejevanja financiranja drugih politik in programov EU; zato poudarja, da je treba skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira določiti brez upoštevanja prihodkov v višini 0,03 % BND EU, ki ustrezajo Evropskemu razvojnemu skladu, kar bi bilo treba prišteti dogovorjenim zgornjim mejam;

30.  poudarja, da zgornje meje večletnega finančnega okvira ne bi smele ovirati financiranja političnih ciljev Unije prek proračuna Unije; zato pričakuje, da bo zagotovljeno povišanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kadar bo to potrebno za financiranje novih političnih ciljev, ne da bi se bilo treba zateči k medvladnim metodam financiranja;

B.ZAKONODAJNA VPRAŠANJA

Pravna država

31.  poudarja pomen novega mehanizma, ki bo zagotovil spoštovanje vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, pri čemer bodo s finančnimi posledicami soočene države članice, ki teh vrednot ne bodo spoštovale; vendar svari, da končni upravičenci ne smejo biti prizadeti zaradi tega, ker njihova vlada ne spoštuje temeljnih pravic in pravne države; zato poudarja, da ukrepi ne smejo vplivati na obveznost vladnih organov ali držav članic, da opravijo plačilo končnim upravičencem ali prejemnikom;

Redni zakonodajni postopek in delegirani akti

32.  poudarja, da je treba v zadevni zakonodaji opredeliti cilje programa in prednostna področja porabe, finančna sredstva, ki bodo dodeljena, upravičenost, merila za izbor in dodelitev, pogoje, definicije in metode izračunavanja, ob polnem upoštevanju pooblastil Parlamenta kot sozakonodajalca; poudarja, da če ukrepi, ki lahko vodijo k pomembnim političnim odločitvam, niso vključeni v temeljni akt, jih je treba sprejeti z delegiranimi akti; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba večletne in/ali letne programe dela v splošnem sprejeti z delegiranimi akti;

33.  izjavlja, da namerava Parlament po potrebi izboljšati določbe o upravljanju, odgovornosti, preglednosti in parlamentarnem nadzoru, povečanju vloge lokalnih in regionalnih organov ter njihovih partnerjev, pa tudi o sodelovanju nevladnih organizacij in civilne družbe v naslednji generaciji programov; prav tako namerava po potrebi izboljšati in pojasniti usklajenost in sinergije med različnimi skladi in politikami ter znotraj njih; se zaveda, da je potrebna večja prilagodljivost pri dodeljevanju sredstev v nekaterih programih, vendar poudarja, da se to ne sme zgoditi na račun njihovih prvotnih in dolgoročnih političnih ciljev, predvidljivosti in pravic Parlamenta;

Klavzule o pregledu

34.  poudarja, da bi bilo treba v posamezne programe in instrumente večletnega finančnega okvira vključiti podrobne in učinkovite klavzule o pregledu, da bi zagotovili izvedbo smiselnih ocen teh programov in instrumentov ter da bo Parlament v celoti udeležen pri vseh odločitvah, sprejetih v zvezi s potrebnimi prilagoditvami;

Zakonodajni predlogi

35.  poziva Komisijo, naj predstavi ustrezne zakonodajne predloge, poleg tistih, ki jih je že predstavila, zlasti predlog uredbe o ustanovitvi sklada za pravičen energetski prehod in o posebnem programu za trajnostni turizem; poleg tega podpira uvedbo evropskega jamstva za otroke v ESS+ in druge ukrepe, vključitev posebnega sklopa vrednot Unije v program za pravice in vrednote, pa tudi revizijo uredbe o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije; obžaluje, da zadevni predlogi Komisije ne vsebujejo ukrepov v odgovor na zahteve iz člena 174 PDEU v zvezi z najbolj severnimi regijami z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškimi, čezmejnimi in gorskimi regijami; meni, da bi bilo treba predlagati tudi revizijo finančne uredbe, ko bo to potrebno zaradi pogajanj o večletnem finančnem okviru;

C.LASTNA SREDSTVA

36.  poudarja, da je sedanji sistem virov lastnih sredstev zelo zapleten, nepravičen, nepregleden in za državljane EU popolnoma nerazumljiv; znova poziva k poenostavljenemu sistemu, ki bo razumljivejši za državljane EU;

37.  v zvezi s tem kot pomemben korak k bolj ambiciozni reformi pozdravlja predloge Komisije z dne 2. maja 2018 o novem sistemu lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj upošteva mnenje št. 5/2018 Evropskega računskega sodišča o predlogu Komisije o novem sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, v katerem je poudarjeno, da sta potrebna boljši izračun in nadaljnja poenostavitev sistema;

38.  opominja, da bi morala imeti uvedba novih lastnih sredstev dvojni namen: korenito zmanjšanje deleža prispevkov na osnovi BND in jamstvo glede zadostnih finančnih sredstev za odhodke EU v večletnem finančnem okviru po letu 2020;

39.  podpira predlagano posodobitev obstoječih lastnih sredstev, kar pomeni:

40.  v skladu s predlogom Komisije zahteva programirano uvedbo novih lastnih sredstev, ki ne bodo povečala davčne obremenitve državljanov in bodo ustrezala bistvenim strateškim ciljem EU, katerih evropska dodana vrednost je očitna in nezamenljiva:

41.  zahteva razširitev seznama morebitnih novih lastnih sredstev, ki bo vključevala:

42.  odločno odobrava odpravo vseh rabatov in drugih popravnih mehanizmov, ki bi jo po potrebi spremljalo omejeno obdobje opuščanja;

43.  vztraja pri uvedbi drugih virov, ki bodo prinesli dodatne prihodke za proračun EU, ne da bi se zato ustrezno zmanjšali prispevki na osnovi BND:

44.  poleg tega opozarja na uvedbo drugih oblik prihodkov v skladu s predlogi Komisije v primeru:

45.  poudarja, da je treba ohraniti verodostojnost proračuna EU v odnosu do finančnih trgov, kar pomeni povečanje zgornjih mej lastnih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za obravnavanje paradoksalnega stanja, ko bodo prispevki Združenega kraljestva za neporavnane obveznosti pred letom 2021 v proračun vključeni kot splošni prihodek, torej se bodo upoštevali v okviru zgornje meje lastnih sredstev, medtem ko se bo ta zgornja meja izračunala na podlagi BND EU-27, torej brez Združenega kraljestva, ko bo ta država izstopila iz Evropske unije; meni, da bi bilo treba prispevke Združenega kraljestva nasprotno vračunati zunaj zgornje meje lastnih sredstev;

47.  opominja, da je carinska unija pomemben vir finančne zmogljivosti Unije; v zvezi s tem poudarja, da je treba uskladiti carinski nadzor in upravljanje po celotni Uniji, da bo mogoče preprečevati goljufije in nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije, ter se boriti proti njim;

48.  poziva k pristnemu boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom, in sicer z uvedbo odvračilnih sankcij, zlasti za offshore ozemlja in za tiste, ki omogočajo ali spodbujajo takšne dejavnosti, in kot prvi korak za tiste, ki poslujejo na evropski celini; meni, da bi morale države članice sodelovati z vzpostavitvijo usklajenega sistema za spremljanje kapitalskih tokov, da bi se borili proti davčnim utajam, izogibanju davkom in pranju denarja;

49.  meni, da bi se lahko z učinkovitimi ukrepi proti korupciji in davčnim utajam mednarodnih družb in najbogatejših posameznikov v proračune držav članic stekel znesek, ki ga Evropska komisija ocenjuje na bilijon evrov letno, in da na tem področju Evropska unija ne ukrepa dovolj;

50.  odločno podpira Komisijo, ki je predstavila predlog uredbe Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0327); opominja, da mora Parlament to uredbo odobriti; opozarja, da je ta uredba sestavni del svežnja o lastnih sredstvih, ki ga je predstavila Komisija, in pričakuje, da bo Svet obravnaval štiri povezana besedila o lastnih sredstvih kot en sam sveženj skupaj z večletnim finančnim okvirom;

D.SPREMEMBE PREDLOGA UREDBE O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU ZA OBDOBJE 2021–2027

51.  meni, da bi bilo treba predlog uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 spremeniti, kot sledi:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Dopolnitev Dopolnitev 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021. (1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb ter potrebe po demokratični legitimnosti in odgovornosti bi bilo treba določiti, da ta večletni finančni okvir traja sedem let od 1. januarja 2021, da bi pozneje prešli na obdobje 5+5 let, ki bi bilo usklajeno s političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije. Dopolnitev 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 (2)  Letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, določene v večletnem finančnem okviru, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu s Sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU. (2)  V večletnem finančnem okviru bi morale biti določene letne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje odobritev plačil, da se zagotovi pravilno gibanje odhodkov Unije v okviru meja lastnih sredstev, Uniji pa se omogoči, da bo pridobila sredstva, potrebna za doseganje ciljev in izvajanje politik v skladu s prvim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter izpolnila svoje obveznosti do tretjih strani v skladu s členom 323 PDEU. Dopolnitev 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Zgornje meje bi bilo treba določiti na osnovi potrebnih zneskov za financiranje in izvajanje programov in politik, tako da bo razlika do zgornjih meja še vedno zadostovala za prilagajanje prihodnjim potrebam. Poleg tega bi bilo treba pri zgornjih mejah za plačila upoštevati velik znesek neporavnanih obveznosti, ki se bo nakopičil ob koncu leta 2020. Zneski, določeni v tej uredbi, pa tudi v temeljnih aktih za programe v obdobju 2021–2027, bi morali biti zaradi enostavnosti in predvidljivosti izraženi v cenah iz leta 2018 in prilagojeni na osnovi fiksnega deflatorja v višini 2 % letno. Dopolnitev 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 (3)   Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom [208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev. (3)   Če je treba uveljavljati jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom [208(1)] Uredbe (EU) [201x/xxx] Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uveljavljati nad zgornjimi mejami odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil iz večletnega finančnega okvira, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določanju zgornje meje lastnih sredstev. Dopolnitev 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe. (4)  Proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu finančne uredbe, se ne smejo všteti v zgornje meje večletnega finančnega okvira, vendar bi morale biti vse razpoložljive informacije prikazane popolnoma pregledno v postopku sprejemanja letnega proračuna in med njegovim izvajanjem. Dopolnitev 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)   Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). (6)   V večletnem finančnem okviru bi bilo treba zagotoviti največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 311 in členom 323 PDEU. Dopolnitev 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)   Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, kar omogoča, da proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Rezerva za nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente. (7)  Naslednji posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki jih ne bi bilo mogoče financirati iz razpoložljivih razlik do zgornjih mej za enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili, da letni proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad Evropske unije, rezerva za nujno pomoč, skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva. Zato bi morale biti določene posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente. Dopolnitev 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Unija in njene države članice bi si morale prizadevati, da se obveznosti, ki jih je odobril proračunski organ, učinkovito izvršujejo za svoj prvotni namen, hkrati pa bi bilo treba omogočiti uporabo odobritev za prevzem obveznosti, ki niso bile izvršene oziroma so bile sproščene, prek rezerve Unije za obveznosti, kar pa ne sme biti sredstvo za upravičence, da zaobidejo ustrezna pravila o sprostitvi obveznosti. Dopolnitev 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 (9)   Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah in sprejetimi v skladu z ustreznimi temeljnimi akti. (9)   Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Navedene prilagoditve so lahko povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja ali z zamrznitvijo proračunskih obveznosti v skladu z ustreznimi temeljnimi akti. Dopolnitev 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)   Sredi izvajanja večletnega finančnega okvira je treba opraviti pregled njegovega delovanja. Rezultate tega pregleda bi bilo treba upoštevati pri vsakršni reviziji te uredbe v preostalih letih večletnega finančnega okvira. (10)   Da bi upoštevali nove politike in prednostne naloge, bi bilo treba na sredi obdobja na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira in njegovega izvajanja opraviti revizijo večletnega finančnega okvira, ki bi morala vsebovati tudi poročilo, v katerem bi bile določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5 + 5 let. Dopolnitev 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Za izpolnitev zaveze Unije, da bo pri izvajanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, vključno z enakostjo spolov, prevzela vodilno vlogo, bi bilo treba pri reviziji večletnega finančnega okvira upoštevati napredek, ki je bil pri njihovem uresničevanju dosežen v okviru vseh politik in pobud EU večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in ki se meri na podlagi kazalnikov smotrnosti, ki jih je pripravila Komisija, pa tudi napredek na področju vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU. Pri reviziji večletnega finančnega okvira je treba upoštevati tudi napredek, dosežen pri uresničevanju splošnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 za podnebne cilje nameni 25 % odhodkov EU, in pri tem, da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027 uresniči cilj 30-odstotne letne porabe, kar se meri na podlagi spremenjenih kazalnikov smotrnosti, v okviru katerih se razlikuje med blažitvijo in prilagajanjem. Pri reviziji bi bilo treba poleg tega v posvetovanju z nacionalnimi in lokalnimi deležniki oceniti, ali je bila birokracija s sprejetimi ukrepi za poenostavitev za upravičence pri izvajanju programov dejansko zmanjšana; Dopolnitev 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Vsi odhodki na ravni Unije, namenjeni izvajanju politik Unije, ki temeljijo na Pogodbah, so odhodki Unije v smislu člena 310(1) PDEU, zato bi jih bilo treba vnesti v proračun Unije v skladu s proračunskim postopkom iz člena 314 PDEU, s čimer bi se zagotovilo spoštovanje temeljnih načel demokratične zastopanosti državljanov pri odločanju, parlamentarnega nadzora nad javnimi financami in preglednosti odločanja. Zgornje meje večletnega finančnega okvira ne smejo ovirati financiranja ciljev politike Unije s proračunom Unije. Zato je treba določiti revizijo večletnega finančnega okvira navzgor, kadar je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih političnih ciljev, ne da se uporabijo medvladne ali navidezno medvladne metode financiranja. Dopolnitev 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna. (13)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Financiranje teh obsežnih projektov, ki so strateškega pomena za Unijo, je treba zagotoviti v splošnem proračunu Unije, a hkrati je treba določiti najvišje zneske za njegove prispevke k tem projektom in tako zagotoviti, da morebitne prekoračitve stroškov ne bodo vplivale na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna. Dopolnitev 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)   Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku. (14)  Za preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku je treba ob upoštevanju proračunskih pooblastil institucij, kot so določena v Pogodbah, določiti splošna pravila, da se zagotovi, da se proračunske odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani, kot je določeno v členu 10(3) PEU, in da proračunski postopek poteka nemoteno, kot je določeno v drugem odstavku člena 312(3) PDEU; Dopolnitev 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 (15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe – (15)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predložiti predlog novega večletnega finančnega okvira. Tako bo imela novoimenovana Komisija dovolj časa za pripravo svojih predlogov, Evropski parlament pa bo lahko po volitvah leta 2024 predlagal lastno stališče o večletnem finančnem okviru po letu 2027. Tako ga bodo institucije lahko poleg tega sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu iz te uredbe – Dopolnitev 16 Predlog uredbe Poglavje 1 – člen 3 – naslov Spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev Odnos do lastnih sredstev Dopolnitev 17 Predlog uredbe Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 4 4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev). 4.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) ne smejo biti tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla meje lastnih sredstev Unije, brez poseganja v obveznost Unije v skladu s prvim odstavkom člena 311 PDEU, da si za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva, ter obveznost institucij v skladu s členom 323 PDEU, da zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani. Dopolnitev 18 Predlog uredbe Poglavje 1 – člen 3 – odstavek 5 5.  Po potrebi se zgornje meje iz večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev. črtano Dopolnitev 19 Predlog uredbe Poglavje 2 – člen 5 – odstavek 4 4.  Brez poseganja v člene 6, 7 in 8 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče. črtano Dopolnitev 20 Predlog uredbe Poglavje 2 – člen 7 – naslov Prilagoditve v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah Prilagoditve v zvezi z zamrznitvijo proračunskih obveznosti Dopolnitev 21 Predlog uredbe Poglavje 2 – člen 7 Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se zneski, ki ustrezajo zamrznjenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n+2. Če se v skladu z ustreznim temeljnim aktom zamrznjene proračunske obveznosti sprostijo, se ustrezni zneski prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo. Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n + 3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 vključi znesek, ki ustreza zapadlim obveznostim. Dopolnitev 22 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1 1.  Sredstva v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002, ne presegajo najvišjega letnega zneska 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade. 1.  Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen zagotavljanju finančne pomoči v primeru večjih nesreč na ozemlju države članice ali države kandidatke, kakor je opredeljeno v ustreznem temeljnem aktu, in ne presega najvišjega letnega zneska 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina tega letnega zneska za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Del letnega zneska, ki se ne porabi v letu n, se lahko porabi do leta n + 1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade. Dopolnitev 23 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 10 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Odobritve za Solidarnostni sklad Evropske unije so v splošni proračun Unije vključene kot rezervacija. Dopolnitev 24 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 11 – odstavek 2 2.  Letni znesek rezerve je določen na 600 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s finančno uredbo porabi do leta n+1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n+1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. 2.  Letni znesek rezerve za nujno pomoč je določen na 1000 milijonov EUR (cene iz leta 2018) in se lahko v skladu s Finančno uredbo porabi do leta n + 1. Rezerva je vključena v splošni proračun Unije kot rezervacija. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Navedeni del letnega zneska iz leta n, ki se ne porabi v letu n + 1, zapade. Do 1. oktobra vsako leto ostane na razpolago vsaj 150 milijonov EUR (cene iz leta 2018) letnega zneska za leto n za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Za notranje oziroma zunanje operacije se lahko uporabi največ polovica zneska, ki je na razpolago do 30. septembra vsakega leta. Od 1. oktobra se lahko preostali del razpoložljivega zneska uporabi bodisi za notranje bodisi zunanje operacije za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta. Dopolnitev 25 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 12 – naslov Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije) Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti) Dopolnitev 26 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 1 1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2022–2027, zajema naslednje: (a)  razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti za leto n–1; (b)  od leta 2023 poleg razlik do zgornjih mej iz točke (a) znesek, ki je enak odobritvam, sproščenim v letu n–2, ne glede na člen 15] finančne uredbe. 1.  Skupna razlika v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti), ki se da na razpolago nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, zajema naslednje: (a)  razpoložljive razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti iz prejšnjih let; (aa)  neizvršene odobritve za prevzem obveznosti v letu n – 1; (b)  znesek, ki ustreza odobritvam, sproščenim v letu n – 2, ne glede na člen [15] finančne uredbe; (ba)   znesek, ki ustreza zamrznjenim obveznostim iz leta n – 3, ki jih ni več mogoče vnesti v proračun v skladu s členom 7; (bb)   znesek, ki ustreza znesku prihodkov, ki izhajajo iz kazni in glob. Dopolnitev 27 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 2 2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. 2.  Evropski parlament in Svet lahko skupno razliko v okviru obveznosti (rezerva Unije za obveznosti) ali del te razlike porabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Razlika iz leta n se lahko v letih n in n + 1 prek rezerve Unije uporabi za obveznosti, če to ni v nasprotju s tekočimi ali načrtovanimi spremembami proračuna. Dopolnitev 28 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 12 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Ob koncu leta 2027 se zneski, ki v okviru rezerve Unije za obveznosti ostajajo na razpolago, prenesejo v naslednji večletni finančni okvir do leta 2030. Dopolnitev 29 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 13 – odstavek 1 Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 1 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje, in sicer v danem proračunskem letu, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov, ali v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostnega sklada Evropske unije in rezerve za nujno pomoč. Ob upoštevanju drugega pododstavka je letna zgornja meja, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, določena na 2 000 milijonov EUR (cene iz leta 2018). Dopolnitev 30 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 1 1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun. 1.  Kot skrajna možnost za odziv na nepredvidene okoliščine se določi varnostna rezerva v višini do 0,05 % bruto nacionalnega dohodka Unije zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Uporabi se lahko le za spremembo proračuna ali letni proračun. Prav tako se lahko uporabi le za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil ali zgolj za odobritve plačil. Dopolnitev 31 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 2 2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira, in je skladna z zgornjo mejo lastnih sredstev. 2.  Uporaba varnostne rezerve v nobenem letu ne presega najvišjega zneska, določenega v letni tehnični prilagoditvi večletnega finančnega okvira. Dopolnitev 32 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 3 3.  Zneski, ki so na razpolago z uporabo varnostne rezerve, se v celoti izravnajo z razpoložljivimi razlikami iz enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta. črtano Dopolnitev 33 Predlog uredbe Poglavje 3 – člen 14 – odstavek 4 4.  Zneski, izravnani v skladu z odstavkom 3, se ne uporabijo nadalje v okviru večletnega finančnega okvira. Uporaba varnostne rezerve ne presega skupne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in zgornje meje odobritev plačil, kot sta določeni v večletnem finančnem okviru za tekoče in prihodnja proračunska leta. črtano Dopolnitev 34 Predlog uredbe Poglavje 4 – naslov Pregled in revizija večletnega finančnega okvira Revizije Dopolnitev 35 Predlog uredbe Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 1 1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v skladu z veljavnim sklepom o virih lastnih sredstev. 1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 16 do 20 in 24 se ustrezne razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru povečajo, če je to potrebno za lažje financiranje politik Unije, zlasti novih ciljev politik, in sicer v razmerah, v katerih bi bilo treba sicer vzpostaviti dodatne medvladne ali navidezno medvladne načine financiranja, s katerimi bi zaobšli proračunski postopek iz člena 314 PDEU. Dopolnitev 36 Predlog uredbe Poglavje 4 – člen 15 – odstavek 3 3.  Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo vsakršna pričakovanja, da se odobritve ne bodo porabile v celoti. črtano Dopolnitev 37 Predlog uredbe Poglavje 4 – člen 16 – naslov Vmesni pregled večletnega finančnega okvira Vmesna revizija večletnega finančnega okvira Dopolnitev 38 Predlog uredbe Poglavje 4 – člen 16 Komisija pred 1. januarjem 2024 predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira. Temu pregledu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi. Komisija pred 1. julijem 2023 predstavi zakonodajni predlog za revizijo te uredbe v skladu s postopki iz PDEU, in sicer na podlagi pregleda delovanja večletnega finančnega okvira. Brez poseganja v člen 6 te uredbe se s to revizijo ne znižajo predhodno dodeljena sredstva za posamezne države. Predlog se pripravi ob upoštevanju ocene: –   napredka pri izpolnjevanju splošnega cilja, da se 25 % odhodkov EU nameni za podnebne cilje v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027, in pri izpolnjevanju cilja 30-odstotne letne porabe, takoj ko bo mogoče; –   vključevanja ciljev trajnostnega razvoja OZN; –   vključevanja vidika spola v proračun Unije (priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola); –  vpliva ukrepov poenostavitve na zmanjšanje birokracije za upravičence pri izvajanju finančnih programov, ki se opravi ob posvetovanju z deležniki. Dopolnitev 39 Predlog uredbe Poglavje 4 – člen 17 Komisija po potrebi hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti. Komisija hkrati z obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira ali kadar zgornje meje za plačila preprečujejo, da bi Unija izpolnila svoje pravne obveznosti, predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki so po njenem mnenju potrebni glede na izvrševanje, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti. Dopolnitev 40 Predlog uredbe Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 1 1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte v skladu z [Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program] na razpolago največ 14 196 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). 1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za evropske programe satelitske navigacije (EGNOS in Galileo) in za Copernicus (evropski program za spremljanje Zemlje) skupaj na razpolago največji možni znesek. Ta največji možni znesek znaša 15 % več od okvirnih zneskov, določenih za oba obsežna projekta v skladu z [Uredbo XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta – vesoljski program]. Vsako povečanje v okviru tega največjega možnega zneska se financira z razlikami do zgornje meje posebnih instrumentov, zaradi njega pa ne pride do zmanjšanja za druge programe in projekte. Dopolnitev 41 Predlog uredbe Poglavje 5 – člen 21 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Če bi se za zgoraj navedene obsežne projekte pojavile dodatne potrebe po financiranju iz proračuna Unije, Komisija predlaga ustrezno revizijo zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Dopolnitev 42 Predlog uredbe Poglavje 6 – naslov Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku Dopolnitev 43 Predlog uredbe Poglavje 6 – člen 22 Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku Preglednost in medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku Dopolnitev 44 Predlog uredbe Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 4 a (novo) Kadar potekajo seje na politični ravni, Evropski parlament in Svet zastopajo člani teh institucij. Dopolnitev 45 Predlog uredbe Poglavje 6 – člen 22 – odstavek 4 b (novo) Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna. Dopolnitev 46 Predlog uredbe Poglavje 6 – člen 23 Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom [7] finančne uredbe, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU. Vsi odhodki in prihodki Unije in Euratoma so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 310(1) PDEU, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU. Dopolnitev 47 Predlog uredbe Poglavje 7 – člen 24 Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira. Komisija do 1. julija 2023 skupaj s predlogi za vmesno revizijo predloži poročilo, v katerem navede metode za praktično izvajanje finančnega okvira za obdobje 5+5 let. Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira. Če Svet do 31. decembra 2027 ne sprejme uredbe o novem večletnem finančnem okviru, se do njenega sprejetja uporabljajo zgornje meje in druge določbe, ki veljajo za zadnje leto starega večletnega finančnega okvira. Če po letu 2020 k Uniji pristopi nova država članica, se podaljšani finančni okvir po potrebi revidira, da se upoštevajo rezultati pristopa. E.SPREMEMBE PREDLOGA MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA 52.poudarja, da bi bilo treba zaradi pogajanj o novi uredbi o večletnem finančnem okviru in njenega sprejetja predlog medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju spremeniti, kot sledi: Dopolnitev 48 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek A – točka 6 a (novo) 6a.  Informacije o ukrepih, ki niso vključeni v splošni proračun Unije, in o predvidenem razvoju raznih kategorij lastnih sredstev Unije so indikativno prikazane v ločenih razpredelnicah. Te informacije se vsako leto posodobijo skupaj z dokumenti, priloženimi predlogu proračuna. Dopolnitev 49 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek A – točka 7 7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostne razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira. 7.  Institucije zaradi dobrega finančnega poslovodenja v proračunskem postopku in ob sprejemanju proračuna v čim večji meri zagotovijo, da ostanejo na razpolago zadostni zneski v okviru razlike do zgornjih mej raznih razdelkov večletnega finančnega okvira ali v okviru razpoložljivih posebnih instrumentov. Dopolnitev 50 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek A – točka 8 Posodobitev napovedi za odobritve plačil po letu 2027 Posodobitev napovedi za odobritve plačil 8.  Leta 2024 Komisija posodobi napovedi za odobritve plačil po letu 2027. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije. 8.  Komisija vsako leto posodobi napovedi za odobritve plačil do leta 2027 in po njem. Pri tej posodobitvi se upoštevajo vse ustrezne informacije, vključno z dejanskim izvrševanjem proračunskih odobritev za prevzem obveznosti in proračunskih odobritev plačil ter napovedi glede izvrševanja proračuna. Prav tako se upoštevajo pravila, ki so določena za zagotovitev skladnega razvoja odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, ter napovedi glede rasti bruto nacionalnega dohodka Unije. Dopolnitev 51 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek B – točka 9 9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice. 9.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Hkrati ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu. Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo. Prerazporeditve v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji se opravijo v skladu s finančno uredbo. Dopolnitev 52 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek B – točka 10 10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija predlaga ustrezen proračunski instrument v skladu s finančno uredbo. 10.  Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, kakor so določeni v ustreznem temeljnem aktu, Komisija poda predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet. Hkrati, ko Komisija poda svoj predlog za odločitev o uporabi Solidarnostnega sklada, Evropskemu parlamentu in Svetu poda tudi predlog za prenos sredstev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu. Prerazporeditve v zvezi s Solidarnostnim skladom se opravijo v skladu s finančno uredbo. Dopolnitev 53 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek B – točka 11 11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo. 11.  Kadar Komisija meni, da je treba uporabiti sredstva iz rezerve za nujno pomoč, Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prenos sredstev iz rezerve v ustrezne proračunske vrstice v skladu s finančno uredbo. V primeru nestrinjanja se to vprašanje obravnava na naslednjem proračunskem trialogu. Dopolnitev 54 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek B – točka 12 Instrument prilagodljivosti Instrument prilagodljivosti 12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, preveri vse možnosti za prerazporeditev odobritev znotraj razdelka, v katerem so potrebni dodatni odhodki. 12.  Preden Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti, izkoristi vse razlike do zgornje meje ustreznih razdelkov. V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna. V tem predlogu se določijo potrebe, ki jih je treba kriti, in znesek. Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Evropski parlament in Svet lahko instrument prilagodljivosti uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Dopolnitev 55 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del I Oddelek B – točka 13 13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Takšen predlog se lahko poda le v zvezi s predlogom proračuna ali predlogom spremembe proračuna. 13.  Komisija predlaga uporabo varnostne rezerve ali njenega dela po temeljiti preučitvi vseh drugih finančnih možnosti. Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Evropski parlament in Svet lahko varnostno rezervo uporabita v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU. Dopolnitev 56 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del II Oddelek A – točka 14 a (novo) 14a.  Da bi olajšale sprejetje ali revizijo novega večletnega finančnega okvira ter izvajale člen 312(5) PDEU, institucije redno sklicujejo sestanke, in sicer: –  sestanke predsednikov, kot določa člen 324 Pogodbe; –  predstavitve in poročanja delegacije Evropskega parlamenta pri predsedstvu Sveta pred ustreznimi sejami Sveta in po teh sejah; –  neformalne tristranske sestanke med posvetovanji Sveta, namenjenimi upoštevanju stališč Parlamenta v vseh dokumentih, ki jih pripravi predsedstvo Sveta; –  trialoge, ko Parlament in Svet sprejmeta svoja pogajalska mandata; –  vzajemne nastope predsedstva Sveta v ustreznem parlamentarnem odboru in pogajalske ekipe Parlamenta v ustrezni sestavi Sveta. Parlament in Svet si takoj, ko so na voljo, posredujeta vse dokumente, ki jih uradno sprejmejo njuna zadevna pripravljalna telesa ali so uradno predložena v njunem imenu. Dopolnitev 57 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del II Oddelek B – točka 15 – alinea 2 –   prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov, –  prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in morebitnih drugih prihodnjih mehanizmov, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, ampak so namenjeni podpori političnih ciljev Unije, ki izhajajo iz Pogodb, Dopolnitev 58 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del II Oddelek B – točka 15 a (novo) 15a.  Pri sprejemanju samostojnih prenosov v skladu s členom 30(1) finančne uredbe Komisija nemudoma obvesti proračunski organ o podrobnih razlogih za te prenose. Kadar Parlament ali Svet izrazi pridržek glede samostojnega prenosa, Komisija obravnava ta pridržek, tudi tako, da razveljavi ta prenos, če je to ustrezno. Dopolnitev 59 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Del III Oddelek A – točka 24 a (novo) 24a.  Kadar se proračunski organ v okviru proračunskega postopka odloči za specifične okrepitve, jih Komisija v sledečih letih svojega finančnega načrtovanja ne izravna, razen če ji proračunski organ to izrecno naroči. Dopolnitev 60 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del A – točka 1 a (novo) 1a.  Vsaka institucija si prizadeva, da drugim institucijam ne posreduje nenujnih proračunskih usmeritev, prenosov ali drugih uradnih obvestil, ki vključujejo aktivacijo rokov med njihovimi obdobji počitnic, da bi zagotovili, da bo lahko vsaka institucija ustrezno izvajala svoje postopkovne pristojnosti. Službe institucij se medsebojno pravočasno obvestijo o datumih počitnic zadevnih institucij. Dopolnitev 61 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del B – točka 2 2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto. 2.  Pravočasno, preden Komisija sprejme predlog proračuna, se skličejo tristranski pogovori o možnih prednostnih nalogah proračuna za prihodnje proračunsko leto in o vprašanjih glede izvrševanja proračuna za tekoče proračunsko leto. Dopolnitev 62 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del C – točka 8 8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni ter da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov. 8.  Evropski parlament in Svet se v interesu lojalnega in dobrega institucionalnega sodelovanja zavezujeta, da bosta v celotnem proračunskem postopku, še zlasti pa v spravnem obdobju, vzdrževala redne in dejavne stike na vseh ravneh s pomočjo njunih pogajalcev. Evropski parlament in Svet se zavezujeta, da bosta zagotavljala pravočasno in redno medsebojno izmenjavo ustreznih informacij in dokumentov tako na uradni kot neuradni ravni, zlasti tako, da bosta, takoj ko bodo na voljo, drug drugemu posredovala vse procesne dokumente, ki so jih sprejela njuna pripravljalna telesa. Nadalje se zavezujeta, da bosta v sodelovanju s Komisijo v spravnem obdobju po potrebi organizirala tehnične ali neuradne sestanke. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu zagotavlja pravočasen in enakopraven dostop do informacij in dokumentov. Dopolnitev 63 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del D – točka 12 a (novo) 12a.   Evropski parlament in Svet se javno sestaneta, kadar sprejemata svoje stališče o predlogu proračuna. Dopolnitev 64 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del E – točka 15 15.  Evropski parlament in Svet sta v spravnem odboru zastopana na ustrezni ravni, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora. 15.  Evropski parlament in Svet v spravnem odboru zastopajo člani obeh institucij, tako da se vsaki delegaciji omogoči, da svojo institucijo politično zaveže, in da se lahko doseže dejanski napredek k sklenitvi dokončnega dogovora. Dopolnitev 65 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del E – točka 19 19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej. 19.  Datumi sestankov spravnega odbora in tristranskih pogovorov se med institucijami dogovorijo vnaprej. Po potrebi se lahko v spravnem obdobju organizirajo dodatni sestanki, tudi na tehnični ravni. Dopolnitev 66 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del E – točka 21 a (novo) 21a.   Da bi v celoti izkoristila 21-dnevni spravni postopek, določen s Pogodbo, in institucijam omogočila, da posodobijo svoja pogajalska stališča, se Evropski parlament in Svet zavezujeta, da bosta v tem obdobju na vsakem sestanku svojih zadevnih pripravljalnih teles preučila trenutno stanje tega postopka in s tem ne bosta čakala do njegovih zadnjih faz. Dopolnitev 67 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del G – naslov Del G. Neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL) Del G. Izvrševanje proračuna, plačila in neporavnane obveznosti (Reste à liquider – RAL) Dopolnitev 68 Predlog Medinstitucionalnega sporazuma Priloga Del G – točka 36 36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil. 36.  Glede na potrebo po zagotovitvi skladnega razvoja skupnih odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršen koli neobičajen prenos RAL iz enega leta v drugo, Evropski parlament, Svet in Komisija soglašajo s podrobnim spremljanjem napovedi plačil in stopnje RAL, da se ublaži tveganje, ko bi bilo izvajanje programov Unije ovirano, ker bi ob koncu večletnega finančnega okvira zmanjkalo odobritev plačil. Da se zagotovi obvladljiva raven in profil plačil v vseh razdelkih, se v vseh razdelkih dosledno uporabljajo pravila o prenehanju obveznosti, zlasti pravila za samodejno prenehanje obveznosti. Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil. Med proračunskim postopkom se institucije redno sestajajo ter skupaj ocenjujejo stanje in možnosti za izvrševanje proračuna v tekočem letu in prihodnjih letih. Ti sestanki potekajo v obliki medinstitucionalnih sestankov na ustrezni ravni, pred njihovo organizacijo pa Komisija predloži podrobne informacije o stanju, razvrščene glede na sklad in državo članico, v zvezi z izvajanjem plačil, prejetimi zahtevki za povračila in spremenjenimi kratko- do dolgoročnimi napovedmi. Da se zagotovi, da lahko Unija v skladu s členom 323 PDEU izpolni vse svoje finančne obveznosti na podlagi obstoječih in prihodnjih obveznostih v obdobju 2021–2027, Evropski parlament in Svet analizirata in preučita ocene Komisije glede potrebne stopnje odobritve plačil. o o o 53.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075 in P8_TA(2018)0076. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226. (3) UL C 215, 19.6.2018, str. 249. (4) UL L 282, 19.10.2016, str. 1. (5) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

(v mio. EUR – tekoče cene)

OPOMBA: Za namene primerjave razpredelnica sledi strukturi posameznih programov EU, kot jih predlaga Komisija, brez poseganja v morebitne spremembe, ki bi se lahko zahtevale med zakonodajnim postopkom za sprejetje teh programov.

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.

(v mio. EUR – tekoče cene)

* Znesek EP za decentralizirane agencije v sklopih 10 in 11 vključuje finančne posledice predlogov Komisije z dne 12. septembra 2018 o EASO in Evropsko mejno in obalno stražo.