Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ter petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 18. decembra 2014, ki vsebuje osnutek sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani(1), in z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(2), priporočila z dne 15. novembra 2017 o vzhodnem partnerstvu(3), zakonodajne resolucije z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji(4) ter resolucije z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji(5),

–  ob upoštevanju letnih nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje o poročilu o izvajanju pridružitvenega načrta za Gruzijo z dne 9. novembra 2017 (SWD(2017)0371),

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, nazadnje tiste z dne 24. novembra 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju okvira za sodelovanje „20 ciljev do leta 2020“, ki je bil sprejet na vrhu v Rigi leta 2015 in spodbuja boljše gospodarstvo, vodenje, povezave in družbo,

–  ob upoštevanju enotnega okvira za podporo EU Gruziji v obdobju 2017–2020,

–  ob upoštevanju rezultatov četrte seje pridružitvenega sveta med EU in Gruzijo z dne 5. februarja 2018,

–  ob upoštevanju rezultatov s srečanj skupščine Euronest, nazadnje 25.–27. junija 2018, na katerih je bilo sprejetih sedem resolucij, EU pa je bila pozvana, naj okrepi prizadevanja za posredovanje v zamrznjenih konfliktih,

–  ob upoštevanju sklepne izjave in priporočil s šeste seje pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Gruzija, ki je potekala 26. aprila 2018,

–  ob upoštevanju sklepne izjave s tretje seje platforme civilne družbe EU-Gruzija, ki je potekala 22. marca 2018,

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije na podlagi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, objavljenega 20. decembra 2017 (COM(2017)0815),

–  ob upoštevanju končnega mnenja Beneške komisije o ustavni reformi v Gruziji z dne 19. marca 2018 (CDL-AD(2018)005),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020, SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju poročila organizacije Transparency International z dne 2. julija 2015 z naslovom Stanje korupcije: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina,

–  ob upoštevanju strokovnih študij za Odbor za zunanje zadeve, ki vključujejo študijo o volilnih reformah v treh državah vzhodnega sosedstva – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ter vplivu na razvoj politike v teh državah, ki je bila objavljena 26. oktobra 2017(6), študijo z naslovom Pridružitveni sporazumi med EU in Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, ki je bila objavljena 28. junija 2018(7) ter primerjalno študijo z naslovom Razvoj institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino: primerjalni vidik, ki je bila objavljena septembra 2018(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0320/2018),

A.  ker se odnosi med EU in Gruzijo stalno poglabljajo z novimi pomembnimi dosežki v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Gruzijo, poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine ter pridružitvenim načrtom, med drugim z začetkom veljavnosti brezvizumske ureditve in pridružitvijo Gruzije energetski skupnosti;

B.  ker je polno spoštovanje osrednjih vrednot, kot so demokracija, pravna država, dobro upravljanje ter človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami manjšin, temeljni kamen evropskega povezovanja;

C.  ker so humanitarne razmere v zasedenih regijah Južne Osetije in Abhazije ter njuna osamitev še vedno glavni izziv za Gruzijo;

D.  ker indeks zaznavanja korupcije za leto 2017, ki ga pripravlja organizacija Transparency International, kaže, da se v boju proti korupciji še naprej dosegajo dobri rezultati;

E.  ker se nova državna strategija za boj proti organiziranemu kriminalu v obdobju 2017–2020 in akcijski načrt za njeno izvajanje, sprejeta leta 2017, osredotočata na boj proti mafijskim šefom, prekupčevanju z mamili in kibernetskemu kriminalu ter uvajanje policijskega dela na osnovi analiz in v sodelovanju s skupnostjo;

F.  ker je Istanbulska konvencija, katere namen je preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njemu, začela veljati 1. septembra 2017 in ker je bil ustanovljen medagencijski odbor za enakost spolov, boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini;

G.  ker se je uvrstitev Gruzije na svetovnem indeksu svobode medijev, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, v letu 2018 nekoliko izboljšala, saj se je s 64. mesta v letu 2017 povzpela na 61. mesto;

1.  toplo pozdravlja trajen uspeh pri reformah in napredek, dosežen pri izvajanju pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, zaradi česar je Gruzija postala ključna strateška partnerica EU v tej regiji; poziva gruzijske oblasti, naj še naprej zagotavljajo stabilnost, nadaljnje demokratične reforme ter gospodarske in socialne izboljšave za Gruzijce, ki trpijo zaradi revščine, brezposelnosti in visoke stopnje ekonomskih migracij, saj bodo s tem pridobile naklonjenost množic na poti do suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije v okviru mednarodno priznanih meja ter pri okrepitvi sodelovanja med EU in Gruzijo;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da evropski načrt Gruzije še naprej uživa medstrankarsko podporo, prav tako pa mu je naklonjena večina gruzijskih državljanov; poudarja, da lahko v skladu s členom 49 PEU in Rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 vsaka evropska država zaprosi za članstvo v EU, če izpolnjuje københavnska merila; medtem spominja na predlog o politiki vzhodnega partnerstva plus, s katero želi Parlament odpreti nove priložnosti; pozdravlja pobudo gruzijske vlade o pripravi časovnega načrta za približevanje EU, ki naj bi poglobil obstoječe odnose med EU in Gruzijo; pozdravlja dejavno udeležbo Gruzije pri dejavnostih večstranskih platform vzhodnega partnerstva;

3.  čestita gruzijskim oblastem, da so večkrat izvedle informacijske kampanje o prednostih in gospodarskih priložnostih, ki jih ponujata pridružitveni sporazum ter poglobljeno in celovito območje proste trgovine, in se jim zahvaliti za pomoč pri upravljanju potrebnih prilagoditev;

Vzpostavljeni institucionalni okvir za izvajanje pridružitvenega sporazuma

4.  ugotavlja, da bo podpora EU Gruziji v obdobju 2017–2020 znašala od 371 do 453 milijonov EUR, dodatna sredstva pa bodo na voljo tudi po načelu „več za več“ v skladu s pridružitvenim načrtom EU in Gruzije; spodbuja Komisijo, naj zagotovi podporo, ki bo sorazmerna s sposobnostjo črpanja in reformnimi prizadevanji Gruzije; je seznanjen z odločitvijo Gruzije, da bo v sklopu optimizacije delovanja in zmanjševanja stroškov število ministrstev skrčila s 14 na 11, ter pozdravlja sklep gruzijske vlade, da bo prihranke preusmerila v izobraževanje;

5.  poziva k tesnejši vključitvi predsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve v politični nadzor izvajanja pridružitvenega sporazuma na visoki ravni, zlasti z racionalizacijo ustreznih vladnih struktur, usklajevanjem in sinhronizacijo načrtov strokovnih ministrstev ter njihovim popolnim in učinkovitim izvajanjem; pozdravlja vključitev urada državnega ministra za evropsko povezovanje v ministrstvo za zunanje zadeve; meni pa, da bi morala biti odgovornost za evropsko povezovanje porazdeljena med vsemi ministrstvi;

6.  pozdravlja sprejetje triletne različice izvajalskega načrta za pridružitveni sporazum/poglobljeno in celovito območje proste trgovine in poziva oblasti, naj pripravijo reformno strategijo, s katero bodo dopolnile te načrte, ki se bo osredotočala na rezultate onkraj zakonodaje in usposabljanja osebja in opirala na strokovno oceno vpliva, prav tako pa obravnavala tudi medinstitucionalno sodelovanje med parlamentom, vlado in predsedniško upravo; v zvezi s tem spodbuja gruzijski parlament, naj zaostri preverjanje skladnosti domačih osnutkov reform s pridružitvenim sporazumom;

7.  poudarja, da mora Gruzija za izvajanje pridružitvenega sporazuma zadolžiti visoko usposobljeno osebje; zato poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo strukturni oddelki na ministrstvih, ki se ukvarjajo z vprašanji evropskega povezovanja, imeli dovolj posebej usposobljenih uradnikov; poziva ESZD in/ali Evropsko komisijo, naj ponudi podporo pri vzpostavljanju zmogljivosti in usposabljanju gruzijskih uradnikov, odgovornih za izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine;

8.  pozdravlja ustanovitev medparlamentarne skupščine Gruzije, Moldavije in Ukrajine ter jo spodbuja, naj spremlja tudi izvajanje pridružitvenih sporazumov;

9.  poziva ESZD in/ali Komisijo, naj povečata notranje zmogljivosti za pozornejše spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma, zlasti s povečanjem temu namenjenih človeških virov, ki do potankosti poznajo gruzijski upravni in pravni sistem, ter za približevanje kvalitativni oceni napredka, zlasti z uvedbo postopkov pregledovanja, da se omogoči ocena dejansko dosežene ravni usklajenosti s pravnim redom EU, kot to zahteva pridružitveni sporazum;

10.  poudarja, da ima civilna družba, vključno s socialnimi partnerji, ključno vlogo pri izvajanju pridružitvenega sporazuma, saj gre za akterje, ki nadzirajo reforme, in pozdravlja njihova prizadevanja za spremljanje izvajanja sporazuma; poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo pri izvajanju reform v okviru pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v celoti sodelovali lokalni organi in predstavniki civilne družbe, pa tudi socialni partnerji, da bi oblikovali evropski socialni model, in poziva oblasti in EU, naj tem akterjem in prebivalcem odročnih območij zagotovijo dostop do informacij o izvajanju pridružitvenega sporazuma;

11.  poudarja, kako pomembna je proaktivna komunikacija z gruzijskimi državljani o konkretnih prednostih in ciljih vzhodnega partnerstva, in meni, da se je treba boriti z dezinformacijami z dostopnimi, kakovostnimi in na dejstvih temelječimi informacijami v vseh jezikih partnerske države; poziva Gruzijo, naj s podporo EU in njenih držav članic izboljša svojo komunikacijsko strategijo;

12.  pozdravlja, da je bila v Tbilisiju 4. septembra 2018 odprta evropska šola vzhodnega partnerstva s programom mednarodne mature za dijake iz vseh držav vzhodnega partnerstva; spodbuja gruzijske oblasti, naj povečajo vlogo evropskih študij v rednih šolskih in univerzitetnih učnih programih;

13.  podpira predhodne ugotovitve in zaključke iz prvega kroga predsedniških volitev v Gruziji leta 2018, kakor jih je predstavila mednarodna misija za opazovanje volitev, vključno z delegacijo Evropskega parlamenta; pozdravlja konkurenčno naravo volitev in je zadovoljen, da ni bilo primerov nasilja; obžaluje, da je Rusija zasedla Južno Osetijo in Abhazijo, pa tudi odločitev oblasti, ki dejansko vladajo v Južni Osetiji, da zapre upravno mejno linijo z Gruzijo, zaradi česar številni gruzijski državljani niso mogli oddati glasu; poziva oblasti in politične stranke, naj pred drugim krogom rešijo ta zaskrbljujoča vprašanja, zlasti zlorabo državnih sredstev in izjemno visoke zgornje meje pri financiranju kampanj ter odločne in ciljne verbalne napade visokih uradnikov na neodvisne organizacije civilne družbe;

Politični dialog

14.  izpostavlja dejstvo, da se stališče EU o ustavni reformi v Gruziji prekriva s skupno pozitivno oceno Beneške komisije; obžaluje, da je bila uvedba povsem proporcionalnega volilnega sistema preložena na leto 2024; poudarja, da je pripravljen opazovati prihodnje volitve v Gruziji in pomagati gruzijskim oblastem pri nadaljnji obravnavi in izvajanju podanih priporočil; znova poudarja, da sestava osrednje volilne komisije ne sme biti odvisna od političnih vplivov, v obdobju pred volitvami pa ne sme prihajati do zlorabe upravnih virov; poziva gruzijske oblasti, naj smiselno preiščejo politično motivirane nasilne izgrede med parlamentarnimi volitvami leta 2016;

15.  podpira demokratično krepitev gruzijskih političnih institucij in se zavezuje, da bo na tem področju zagotavljal pomoč; ugotavlja, da je Gruzija med redkimi državami, kjer vse veje oblasti sodelujejo v partnerstvu za odprto vlado; poudarja, kako pomembno je izvajanje ambicioznega načrta reform, katerega cilj je politična nevtralnost državnih institucij in njihovega osebja; poudarja, da ima opozicija v pomembno vlogo v parlamentarnem sistemu, in poziva k uvedbi strožjega mehanizma za nadzor nad izvršno vejo oblasti, vključno z možnostjo, da poslanci redno postavljajo vprašanja ministrom in predsedniku vlade ter tako javno zahtevajo njihovo odgovornost;

16.  pozdravlja uvedbo brezvizumske ureditve za gruzijske državljane 27. marca 2017; je seznanjen, da Gruzija izpolnjuje merila za liberalizacijo vizumskega režima, in spodbuja, naj se zadeva redno spremlja, s čimer bi zagotovili, da se stanje ne bo spremenilo; ugotavlja, da je uvedba brezvizumske ureditve prinesla pozitivne rezultate za vzpostavljanje medosebnih stikov; izraža pohvalo Gruziji za ukrepe, ki jih je sprejela, da bi hitro obravnavala kršitve brezvizumske ureditve, in poziva države članice EU, naj Gruzijo priznajo kot varno državo izvora; poudarja, da je pomembno poglobiti sodelovanje med sodnimi organi in organi pregona Gruzije in držav članic EU;

17.  pozdravlja, da Gruzija nenehno izvaja strategijo in akcijski načrt na področju migracij ter da je okrepila obnovo mejnih sektorjev s Turčijo in Azerbajdžanom;

18.  podpira Gruzijo pri prizadevanjih za politiko miroljubnega reševanja konfliktov, spravo in udeležbo in njeno konstruktivno sodelovanje v mednarodnih razpravah v Ženevi; pozdravlja prizadevanja Gruzije za ohranitev dialoga z Rusijo; želi pohvaliti pobudo z naslovom Korak za boljšo prihodnost, predstavljeno 4. aprila 2018, s katero naj bi izboljšali humanitarne in socialno-ekonomske razmere prebivalcev zasedenih ozemelj, spodbudili medosebne stike in poglabljali zaupanje med ločenimi skupnostmi;

19.  z obžalovanjem spominja, da Ruska federacija tudi desetletje pozneje še vedno nezakonito zaseda gruzijska ozemlja, in ponovno izraža odločno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije; je seznanjen, da je Gruzija na Evropskem sodišču za človekove pravice vložila tožbo zoper Rusijo zaradi uporabe prisilnih ukrepov zoper prebivalce Abhazije in Južne Osetije in da je gruzijski parlament sprejel resolucijo o oblikovanju Othozorijevega-Tatunašvilijevega seznama oseb, ki so bile obsojene ali se jih preiskuje zaradi umora, ugrabitve, mučenja ali nečloveškega ravnanja; poudarja, da mora mednarodna skupnost načelno, usklajeno, enotno in trdno nastopiti proti ruski politiki okupacije in priključitve;

20.  poziva gruzijske oblasti, naj si bolj prizadevajo, da bi premagale ovire ter prednosti pridružitvenega sporazuma in poglobljenega in celovitega območja proste trgovine zagotovile tudi prebivalcem Abhazije in chinvalske regije/Južne Osetije, in sicer z boljšim komuniciranjem o novih priložnostih, ki jih prinaša sporazum, ter razvojem priložnostnih projektov trgovinskega in gospodarskega sodelovanja na lokalni ravni;

21.  izraža pohvalo Gruziji za nadaljnje sodelovanje v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja v okviru skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da je treba še nadalje razvijati dialog na visoki ravni o varnostnih vprašanjih med EU in Gruzijo, zlasti o boju proti radikalizaciji, nasilnemu ekstremizmu, propagandi in hibridnim grožnjam;

Pravna država, dobro upravljanje in medijska svoboda

22.  potrjuje, da so rezultati Gruzije pri boju proti korupciji na nižji in srednji ravni privedli do dobre regionalne uvrstitve na indeksu zaznavanja te težave; kljub temu poudarja, da korupcija elite na visoki ravni ostaja resno vprašanje; želi pohvaliti Gruzijo za izvajanje strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji; poziva Gruzijo, naj zagotovi, da bo agencija za boj proti korupciji delovala neodvisno, povsem brez političnega vmešavanja in ločeno od državne varnostne službe; poudarja, kako pomembna je učinkovita delitev oblasti in jasno razlikovanje med političnimi in ekonomskimi interesi, in opozarja, da boj proti korupciji zahteva neodvisno sodstvo in odlične rezultate preiskav v primerih korupcije na visoki ravni, ki pa jih je treba še doseči; meni, da je Gruzija pomembna partnerica EU na različnih področjih sodelovanja, kot je boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

23.  poziva gruzijske oblasti, naj uvedejo polnopraven, neodvisen in učinkovit mehanizem, izvzet iz pristojnosti generalnega tožilstva, s katerim bi preiskovali in kazensko preganjali primere zlorabe, ki jih storijo organi kazenskega pregona, da bi obravnavali vztrajno pomanjkanje odgovornosti; zato pozdravlja ustanovitev službe državnega inšpektorja za preiskovanje kršitev človekovih pravic, ki jih storijo organi kazenskega pregona;

24.  je zelo zaskrbljen zaradi pritiska Turčija na turške prebivalce v Gruziji in na tamkajšnje izobraževalne ustanove zaradi njihovih domnevnih povezave z gülenističnim gibanjem; poziva gruzijske organe, naj pozorno spremljajo to zadevo in zagotovijo, da bodo sodni postopki in vsi sprejeti ukrepi povsem skladni z evropskimi načeli in standardi; poziva EU, naj podpre države vzhodnega partnerstva in jim pomaga prenesti pritiske zadnjih nekaj mesecev, predvsem s strani Turčije;

25.  je seznanjen, da poteka reforma pravosodja in da se kažejo znaki večje nepristranskosti in preglednosti sodstva, a opozarja na pomisleke Beneške komisije v zvezi s predlaganimi zakonodajnimi spremembami, ki ne zagotavljajo politične nevtralnosti državnega sveta tožilcev; poziva, naj se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za okrepitev pravosodnega sistema, vključno s povečanjem upravne zmogljivosti, in zagotovitev popolne neodvisnosti sodstva in tožilstva, prav tako pa poziva, naj se nad notranjim ministrstvom, tudi policijo in varnostnimi službami, ki jih je treba prenoviti in reformirati, izvaja demokratični nadzor, da bi med drugim zagotovili preglednost, predvsem ko gre za izbiro, imenovanje in napredovanje sodnikov ter disciplinske postopke zoper njih;

26.  poudarja, kako pomembne so reforme javne uprave, ki se izvajajo; pozdravlja pred kratkim uvedeni zakon o javni upravi in pričakuje, da se bo začel v interesu trajnostne krepitve zaupanja državljanov in državljank hitro izvajati;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da gruzijska vlada ni sprejela nove zakonodaje za izboljšanje javnega dostopa do informacij; obžaluje, da predlagana reforma še bolj omejuje dostop na tem področju; poziva gruzijsko vlado, naj zagotovi učinkovit dostop do informacij javnega značaja; opozarja, da je to bistvena zaveza, sprejeta v okviru pridružitvenega sporazuma;

28.  poziva gruzijsko vlado, naj si prizadeva za izvedbo reforme upravljanja javnih financ;

29.  pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za boj proti organiziranemu kriminalu;

30.  poziva gruzijski parlament, naj razmisli o svežnju sprememb, katerega cilj bi bil reformirati zakonodajo na področju politike do drog in jo uskladiti s sodbo ustavnega sodišča z dne 30. novembra 2017;

31.  je zadovoljen, da je gruzijski parlament potrdil sveženj zakonov za izboljšanje razmer, v katerih živijo zaporniki;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

32.  poziva gruzijske oblasti, naj še izboljšajo državni mehanizem za usklajevanje na področju človekovih pravic ter okrepijo sodelovanje na mednarodnih forumih; izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem napredka pri preiskavi ugrabitve azerbajdžanskega novinarja Afgana Mukhtarlija v Tbilisiju, pri kateri so bile odkrite številne pomanjkljivosti v zvezi z delovanjem varnostnih služb, med drugim vmešavanje političnih strank; poziva gruzijsko vlado, naj hitro in verodostojno zaključi preiskavo, in poudarja, da mora Gruzija zagotoviti varno okolje zagovornikom človekovih pravic, ki bivajo na njenem ozemlju, s čimer bi zagotovila, da se podobna dejanja ne bodo ponovila;

33.  je seznanjen s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 28. novembra 2017 v zvezi z nekdanjim predsednikom vlade Vanom Merabšvilijem, v kateri je ugotovilo, da je prišlo pri aretaciji nekdanjega predsednika vlade do izvajanja „skritega programa“ in „prikritih namenov“, s tem pa do kršitve člena 18 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

34.  poudarja pomen jasnih, preglednih in na človekovih pravicah utemeljenih politik in mehanizmov za preiskovanje, pregon in izplačilo odškodnin za kršitve človekovih pravic, storjene pod prejšnjimi vladami, in sicer z jamstvom, da bodo ti postopki v celoti spoštovali načelo pravne države in ustrezne pravne postopke;

35.  poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, zlasti za ranljive skupine, tako da se borijo proti sovražnemu govoru in diskriminaciji oseb LGBTQI, Romov, ljudi, ki živijo s HIV/aidsom, invalidov in manjšin, a tudi na trgu dela s spremenjenim delovnim zakonikom; zlasti poziva Gruzijo, naj uskladi zakonodajo o pravicah invalidov s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala leta 2014; pozdravlja, da je Gruzija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) ter sprejela zakon o uradnem jeziku in državno strategijo za enakost in vključevanje, in poziva, naj se začnejo hitro izvajati, prav tako pa naj se uvedejo učinkoviti nadzorni mehanizmi;

36.  poziva gruzijske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi bi zaščitile ženske pred vsemi oblikami nasilja, spolne zlorabe in nadlegovanja na delovnem mestu in javnih krajih, prav tako pa naj povečajo število žensk na trgu dela in v politiki, kjer so še vedno premalo zastopane;

37.  poziva, naj se okrepi varstvo pravic otrok, vključno s preprečevanjem nasilja nad njimi, ter izboljša dostop do izobraževanja za vse otroke, tudi invalide; ponavlja odgovornost gruzijske vlade za temeljit nadzor nad razmerami, v katerih živijo otroci v sirotišnicah in verskih nastanitvenih institucijah;

38.  opozarja, kako pomembni so svobodni in neodvisni množični mediji, uredniška neodvisnost ter pluralizem in preglednost lastništva v medijskem okolju, saj gre za ključna demokratična načela; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Gruzija izboljšala svoj položaj na svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2018, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja; opozarja na spolitiziranost medijske vsebine; spominja na primer televizijskega kanala Rustavi 2;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

39.  pozdravlja, da se namenja poudarek ustvarjanju delovnih mest in pravicam delavcev, zlasti s sprejetjem zakona o varnosti in zdravju pri delu, s katerim se poskuša učinkovito obravnavati številne smrtne žrtve nesreč pri delu; poziva gruzijski parlament, naj razširi področje uporabe zakona, da bi onemogočil izjeme; poziva gruzijske oblasti, da so dolžne spoštovati mednarodne delovne standarde, in poudarja, da je treba preoblikovati oddelek za inšpekcijo delovnih razmer v polnopraven in neodvisen organ za delovne inšpekcije, usklajen s konvencijo št. 81 Mednarodne organizacije dela, da bi izboljšali varnost pri delu in zmanjšali neprijavljeno delo; poziva, naj delodajalci prenehajo diskriminirati delavce zaradi uveljavljanja pravice do članstva v sindikatu; je zaskrbljen zaradi dela otrok in nezadostne svobode združevanja v sindikate; opozarja, da je varnost pri delu v skladu z zahtevami iz pridružitvenega sporazuma izjemno pomembna;

40.  je seznanjen, da je EU največja trgovinska partnerica Gruzije, ki predstavlja skoraj tretjino celotne trgovine, in najpomembnejša donatorica ter največji vir neposrednih tujih naložb; pozdravlja izvajanje ključnih strukturnih reform, namenjenih izboljšanju gospodarskega in poslovnega okolja in povečanju koristi, ki jih prinaša poglobljeno in celovito območje proste trgovine; pozitivno ocenjuje napredek, ki ga je Gruzija dosegla pri približevanju zakonodaje na področjih, povezanih s trgovino, vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, a poziva k večjemu napredku na področju varnosti hrane; poudarja pomen stalnih strukturnih reform za izboljšanje naložbenega ozračja v Gruziji; poudarja, da morajo gruzijske oblasti med prebivalstvo pravično porazdeliti rezultate rasti gruzijskega gospodarstva ter izvajanja pridružitvenega sporazuma v korist malih in srednjih podjetij;

41.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so se nekateri novi proizvodi začeli izvažati v EU, čeprav Gruzija še vedno pretežno izvaža kmetijske proizvode in surovine; spodbuja Komisijo, naj podpre Gruzijo pri opredeljevanju tistih področij, ki bi lahko dodatno spodbudila diverzifikacijo gospodarstva, ter jim da prednost v procesu izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; priporoča, da Gruzija razmisli o strategiji diverzifikacije za proizvode, ki se izvažajo na trge EU;

42.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil na področju javnega naročanja dosežen napredek in da bo zakonodaja v zvezi s tem predvidoma usklajena do leta 2022; poudarja, kako pomemben je neodvisen in nepristranski revizijski organ; poziva gruzijsko vlado, naj poveča preglednost sistema javnega naročanja, zlasti z zmanjšanjem izjem pri odprtem zbiranju ponudb v zakonu o javnih naročilih, da bi se zmanjšal skupni obseg nekonkurenčnega sklepanja pogodb;

43.  pozdravlja pristop Gruzije h konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, ki bo omogočila kumulacijo porekla v okviru poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; prav tako spodbuja Gruzijo, naj pristopi h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku;

Energija in druga področja sodelovanja

44.  pozdravlja članstvo Gruzije v energetski skupnosti in napredek na poti do tega, da se bo energetski trg Gruzije prek regulativnega zbliževanja v skladu s pridružitvenim sporazumom in pogodbo o ustanovitvi energetske skupnosti povezal z energetskim trgom EU; je prepričan, da se bodo s tem izboljšali tudi pogoji za vseevropsko energetsko mešanico v skladu s Pariškim sporazumom o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam in ciljem 10 Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 v zvezi z ukrepi za boj proti energijski revščini; poziva gruzijske oblasti, naj si prizadevajo, da bi s podporo EU pospešile prenos pravnega reda Unije na področju energetike ter razvile znanstveno sodelovanje in inovacije na področju energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; ugotavlja, da bi bilo treba načrte, kot je priključitev ministrstva za energetiko pod okrilje ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj, sprejeti v tesnem sodelovanju z gruzijskim parlamentom;

45.  priporoča, naj gruzijske oblasti pripravijo trdno nacionalno energetsko strategijo, znižajo raven energetskih subvencij ter povečajo zanesljivost energetske oskrbe in energetsko neodvisnost; spodbuja razvoj obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost ter sprejetje potrebnih zakonov, pa tudi prilagoditev institucionalnega okvira; spodbuja okrepitev funkcij prenosa energije;

46.  poudarja, da so potrebna nadaljnja izvajalska prizadevanja na področjih prometa in okolja; poziva gruzijsko vlado, naj sprejme strategijo za boj proti onesnaženosti zraka; poziva gruzijske oblasti, naj povečajo udeležbo javnosti pri odločanju na področju okolja in obseg, v katerem se objavljajo okoljske informacije, da bi vzbudili interes javnosti;

47.  opozarja, da je okoljsko upravljanje ena osrednjih zahtev pridružitvenega sporazuma; pozdravlja začetek veljavnosti novega zakona o presoji vplivov na okolje, ki je usklajen z zakonodajo EU, in sprejetje ukrepov za podnebni akcijski načrt; poziva, naj se nacionalne okoljske politike v skladu s pariškim sporazumom iz leta 2015 še natančneje uskladijo s cilji EU na področju boja proti podnebnim spremembam ter naj se zlasti dokonča in sprejme nizkoogljična razvojna strategija;

48.  ugotavlja, da se je Gruzija zavezala učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga je treba še izboljšati;

49.  je seznanjen z načrtom gruzijske vlade glede nadaljnjega razvoja hidroelektrarn; v zvezi s tem poziva gruzijske oblasti, naj pri vseh projektih sprejmejo in upoštevajo standarde EU in zlasti uporabijo odprt in pregleden postopek presoje vpliva na okolje, ki bo v glavnih fazah procesa odločanja vključeval vse ustrezne deležnike;

Institucionalne določbe

50.  meni, da je praksa vključevanja gruzijskih organov vse od faze priprave ustrezne zakonodaje koristna in da je zaradi tega proces bolj vključujoč, stroški prehoda za Gruzijo pa nižji, ter poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi mehanizme za predhodno izmenjavo informacij;

51.  ponavlja svojo odločenost okrepiti spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnerji EU; znova poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in Svetu pogosteje posredujeta podrobna pisna poročila o izvajanju teh sporazumov;

52.  ugotavlja, da je ocena izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v veliki meri osredotočena na trgovinske tokove in trgovinske ovire; poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja in ocenjuje izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, pri tem pa naj posebno pozornost nameni prenosu in izvajanju pravnega reda, pa tudi posledicam za gruzijsko družbo, ter naj zagotovi javno in izčrpno letno poročanje, tudi o tehnični in finančni podpori, ki jo zagotavlja EU;

53.  poziva Svet in Komisijo, naj še naprej uporabljata vsa možna sredstva za spodbujanje in pomoč Gruziji pri njenih prizadevanjih za učinkovito izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ter opozarja, da se trajnostno izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma območja proste trgovine ne more opirati le na pomoč iz EU, ampak zahteva neodvisno upravo na gruzijski strani, da se spodbudijo povečani trgovinski toki, zmanjša birokratsko breme in poenostavijo upravni postopki; poziva obe strani, naj ponudita večjo podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter zagotovita tehnično pomoč; poziva Komisijo, naj razmisli o ustanovitvi podporne skupine za Gruzijo, podobno kot je bila ustanovljena za Ukrajino;

54.  poziva ESZD in/ali Komisijo, naj vsa letna poročila o izvajanju pridružitve objavita istočasno, skupaj z njimi pa še primerjalno oceno stopnje napredka pri izvajanju pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine v vsaki pridruženi partnerski državi, in sicer glede na specifična merila;

55.  odločno poudarja, da je treba pripraviti letna poročila o izvajanju pridružitvenih sporazumov;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Gruzije.

(1) UL C 294, 12.8.2016, str. 31. (2) UL C 11, 12.1.2018, str. 82. (3) UL C 356, 4.10.2018, str. 130. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0073. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0266. (6) Volilne reforme v treh državah vzhodnega sosedstva – Ukrajini, Gruziji in Moldaviji, Evropski parlament, 26. oktober 2017. (7) Pridružitveni sporazumi med EU in Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, Evropski parlament, 28. junij 2018. (8) Razvoj institucionalnega okvira za izvajanje pridružitvenih sporazumov z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino: primerjalni vidik, Evropski parlament, september 2018.