Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi podeli status kandidatke za članstvo v EU,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani,

–  ob upoštevanju končnega sporazuma o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z dne 17. junija 2018, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma, sklenjenega v Ohridu in podpisanega v Skopju 13. avgusta 2001 (v nadaljevanju: ohridski okvirni sporazum),

–  ob upoštevanju nujnih prednostnih nalog Komisije na področju reform za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz junija 2015,

–  ob upoštevanju političnega dogovora (t. i. dogovora iz Pržina), ki so ga 2. junija in 15. julija 2015 v Skopju dosegle štiri največje politične stranke, in sporazuma teh strank o njegovem izvajanju z dne 20. julija in 31. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju priporočil skupine višjih strokovnjakov glede sistemskih vprašanj pravne države z dne 14. septembra 2017,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju končnih poročil OVSE/ODIHR v zvezi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami z dne 11. decembra 2016, ki jih je opazoval tudi Evropski parlament, ter lokalnimi volitvami z dne 15. oktobra in 29. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU-Zahodni Balkan z dne 17. maja 2018 in agende prednostnih nalog iz Sofije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018, s katerimi so bili potrjeni sklepi o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je 26. junija 2018 sprejel Svet,

–  ob upoštevanju odločitve s srečanja voditeljev držav in vlad Nata z dne 11. in 12. julija 2018, da državo povabijo k začetku pogovorov o pristopu k zavezništvu,

–  ob upoštevanju 14. srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in EU, ki je potekalo 13. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2018 (COM(2018)0450), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2018 (SWD(2018)0154) in v katerem se glede na dosežen napredek in stalno zavezanost reformam priporoča začetek pristopnih pogajanj,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o njeni oceni programa gospodarskih reform Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (SWD(2018)0134) in skupnih sklepov ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo z dne 25. maja 2018,

–  ob upoštevanju priporočil, sprejetih na 14. srečanju skupnega parlamentarnega odbora EU–Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, ki je potekalo 7. in 8. februarja 2018 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju procesa „dialog Jeana Monneta“ s parlamentarnim vodstvom in političnimi strankami v skupščini (sobranie), ki se je začel 17. in 18. maja 2018 v Ohridu,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0341/2018),

A.  ker nova vlada z izvajanjem trdnih in vključujočih reform ter dejavnim izboljševanjem medsosedskih odnosov kaže trajno zavezanost evropski in evro-atlantski usmeritvi te države; ker bi bilo treba prizadevanja za reforme pospremiti s stalno podporo EU za izvajanje nujnih prednostnih nalog na področju reform in merljivimi dosežki; ker so obeti za članstvo v Evropski uniji velika spodbuda za reforme v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, zlasti v zvezi s pravno državo, neodvisnostjo pravosodja in bojem proti korupciji; ker Makedonija velja za državo kandidatko, ki je dosegla največji napredek z vidika uskladitve zakonodaje s pravnim redom Unije;

B.  ker je Prespanski sporazum z dne 17. junija 2018 o rešitvi sporov in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo prepotreben pozitiven signal za stabilnost in spravo v celotni zahodnobalkanski regiji ter temelj za evropsko vključevanje države;

C.  ker sta se Grčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sporazumeli glede enajstih ukrepov za krepitev zaupanja, predvsem na področjih političnih zadev in zadev EU, izobraževanja in kulture, trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, povezljivosti, pravosodja in notranjih zadev in sodelovanja na področju zdravja; ker ti ukrepi za krepitev zaupanja že prinašajo oprijemljive rezultate;

D.  ker imajo vse politične stranke in državne institucije dolžnost prispevati k bolj vključujočemu in odprtemu političnemu vzdušju, s čimer bi omogočile nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU;

E.  ker mora ta država med drugim nadalje okrepiti parlamentarno, zakonodajno in nadzorno zmogljivost, sodstvo, upoštevanje pravne države, svobodo medijev ter boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji; ker so na področjih javne uprave, gospodarstva in zaposlovanja potrebna stalna prizadevanja za reforme, pa tudi celovit pregled izvajanja ohridskega okvirnega sporazuma;

F.  ker bo pristop Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije k Natu prispeval k miru in stabilnosti v celotni regiji;

G.  ker je Evropski svet 28. junija 2018 odobril sklepe Sveta z dne 26. junija 2018, v katerih je začrtana pot do odprtja pristopnih pogajanj junija 2019;

H.  ker je Komisija 18. julija 2018 z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo parafirala sporazum o statusu, ki skupinam Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) omogoča, da s to državo in v tej državi izvajajo skupne operacije za obvladovanje migracij in upravljanje meja, kar je eden ključnih elementov strategije Komisije za Zahodni Balkan;

I.  ker je onesnaženost zraka v makedonskih mestih velika težava ter ker imata glede na nedavno študijo finskega meteorološkega inštituta in makedonskega inštituta za javno zdravje Skopje in Tetovo najvišjo koncentracijo drobnih delcev v zraku (PM2,5) med vsemi evropskimi mesti;

J.  ker je balkanska regija strateško pomembna;

K.  ker se vsaka država kandidatka ocenjuje individualno glede na lastne dosežke, časovni načrt za pristop in hitrost pogajanj pa se določata glede na hitrost in kakovost reform;

L.  ker so makedonska sodišča po temeljitem in preglednem pravnem postopku Nikolo Gruevskega spoznala za krivega zlorabe pooblastil in ga obsodila na dveletno zaporno kazen; ker je več sodišč potrdilo to obsodbo, ki je začela veljati, potem ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva; ker je obtoženec še v štirih kazenskih postopkih, ki potekajo, in osumljenec še v petih kazenskih preiskavah;

Splošne reforme in dobri medsosedski odnosi

1.  pozdravlja trdno politično zavezanost vlade, da v celoti izvede dogovor iz Pržina in nujne prednostne naloge na področju reform, kar bo vodilo k okrepljenim prizadevanjem na področju reform v zvezi z EU, in sicer na podlagi medstrankarskega in medetničnega sodelovanja in posvetovanj s civilno družbo, ter poudarja, kako pomembna so ta prizadevanja za evropsko prihodnost te države; spodbuja novo vlado, naj ohrani pozitivni zagon, zagotovi napredek ter pospeši in v celoti izvede reforme, povezane z EU, in sicer na pregleden in vključujoč način; poziva k zagotovitvi podpore članstvu nekdanje jugoslovanske Makedonije v evroatlantskih organizacijah zaradi povečanja varnosti v regiji;

2.  izreka veliko pohvalo prizadevanjem na področjih pozitivne diplomacije in dejavne gradnje zaupanja, ki vodijo k dogovoru, rešitev vseh odprtih dvostranskih vprašanj ter spodbujanje dobrih medsosedskih odnosov; poudarja, da dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pristopnega procesa; toplo pozdravlja, da je 14. februarja 2018 začela veljati pogodba o prijateljstvu z Bolgarijo, ki bi morala zagotoviti trajne in spravne dobre medsosedske odnose med državama;

3.  pozdravlja Prespanski sporazum z dne 17. junija 2018 med Grčijo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter izreka pohvalo obema stranema za njuna velika prizadevanja, da sta dosegli vzajemno zadovoljivo rešitev vprašanja imena; pozdravlja, da je parlament Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije 20. junija in 5. julija 2018 ratificiral ta sporazum; meni, da je državljanom v interesu, da vsi politični akterji in civilna družba delujejo konstruktivno in prevzamejo svojo zgodovinsko odgovornost; poziva strani, naj na prvo mesto postavijo interese svoje države, ustrezno obvestita svoje državljane o vsebini in posledicah sporazuma ter skrbno dokončata vse notranje postopke za ratifikacijo in uveljavitev tega strateško pomembnega sporazuma, s tem pa končata dolgotrajno geopolitično negotovost ter postavita dober zgled za regijo; poudarja, kako pomemben je referendum 30. septembra 2018 glede vključitve nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU in NATO;

4.  je seznanjen z izidom referenduma z dne 30. septembra 2018; poudarja, da je potrebna nadaljnja podpora evro-atlantski prihodnosti države in za izvajanje Prespanskega sporazuma z dne 17. junija 2018; spodbuja vlado v Skopju, da sprejme vse potrebne in možne ukrepe za spoštovanje določb Prespanskega sporazuma, ki odpira vrata do pristopnih pogajanj EU in NATO;

5.  pozdravlja, da se je z glasovanjem v sobraniu 19. oktobra 2018 začel postopek spremembe ustave za začetek izvajanja določb iz Prespanskega sporazuma; poziva vse politične stranke, naj tudi pri naslednjih korakih postopka spremembe sodelujejo v duhu skupne odgovornosti; ponovno izraža odločno podporo evropski in evro-atlantski prihodnosti države ter poziva vlado in parlament, naj še naprej izvajata reforme, ki bodo utrle pot pristopu k EU; spodbuja posebno državno tožilstvo in sodišča, naj opravijo neodvisno preiskavo vseh aktualnih primerov političnih goljufij in kaznivih dejanj ter odgovorne privedejo pred sodišče;

6.  pozdravlja diplomatska prizadevanja te države za spodbujanje dvostranskega in regionalnega sodelovanja z Albanijo ter vzpostavitev novih kakovostnih odnosov na področjih, kot so trgovina, kazenski pregon, boj proti goljufijam in preprečevanje terorizma;

7.  želi spomniti, da je ta država že dosegla visoko raven usklajenosti s pravnim redom Unije; kljub temu obžaluje dejstvo, da se del te zakonodaje še ne izvaja; je seznanjen s izboljšanjem glede usklajenosti z izjavami EU in sklepi Sveta v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko ter poudarja pomen postopnega doseganja popolne usklajenosti, ki je predpogoj za evro-atlantsko prihodnost države;

8.  priznava, da je bil v javnem sektorju s sprejetjem strategije za reformo javne uprave in programa reform upravljanja financ dosežen napredek; poziva vlado, naj zagotovi popolno izvedbo teh reform; spodbuja vlado, naj še okrepi profesionalnost, in sicer z izboljšanjem preglednosti, pravično zastopanostjo in zagotovitvijo, da se pri položajih v javni upravi v celoti upošteva načelo zaposlovanja na podlagi dosežkov;

9.  najstrožje obsoja napad na parlament te države 27. aprila 2017, ki pomeni napad na demokracijo ter v katerem so številni poslanci in novinarji utrpeli hude poškodbe, ter poziva, naj se organizatorji in storilci privedejo pred sodišče; pozdravlja, da v tej zadevi potekata preiskava in sojenje; poudarja, da bi bilo treba odgovornost za ta nasilna dejanja še naprej ugotavljati v skladu z zakonodajo ter pregledno, neodvisno in sorazmerno; poleg tega obsoja vsakršno oviranje in zlorabljanje postopkov parlamenta in predsedniških pooblastil, ki kršijo ustavo;

10.  v celoti podpira priporočilo Komisije in posledični sklep Sveta, v katerem je bil kot priznanje za spodbudna reformna prizadevanja junij 2019 določen za datum začetka pristopnih pogajanj; meni, da bo hiter začetek procesa pregleda in pristopnih pogovorov ohranil in poglobil zagon reform, meni, da bi z začetkom pogajanj dodatno spodbudili demokratizacijo ter okrepili varnost in povečali odgovornost;

11.  pozdravlja, da je NATO 11. julija 2018 uradno povabil državo k začetku pogovorov o pristopu k tej organizaciji;

12.  meni, da bi lahko članstvo nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Natu prispevalo k doseganju večje varnosti in politične stabilnosti v jugovzhodni Evropi; poziva vse države članice EU, ki so članice Nata, naj dejavno podprejo pristop države k Natu;

13.  pozdravlja, da bo država kmalu prešla v drugo fazo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in da se je vključila v Jadransko-jonsko pobudo, ter poziva Svet, naj jo vključi v strategijo EU za jadransko-jonsko regijo;

Demokratizacija

14.  pozdravlja začetne ukrepe, sprejete za ponovno uvedbo nadzora in ravnotežja ter večjo vključenost z ukrepi za izboljšanje okolja, v katerem delujejo neodvisne nadzorne institucije, mediji in organizacije civilne družbe; pozdravlja konstruktiven dialog med vlado in organizacijami civilne družbe ter vlogo slednjih pri zagotavljanju boljšega nadzora in ravnotežja; poudarja, da je treba te temeljne spremembe izvesti v vključujočem in odprtem političnem vzdušju;

15.  ceni prizadevanja vlade, da bi preprečila nazadovanje in odpravila še zadnje elemente prilastitve države, ter jo spodbuja, naj ta prizadevanja še okrepi; želi spomniti, da je bila država med vodilnimi v procesu pristopa na začetku novega tisočletja;

16.  pozdravlja izboljšave volilne zakonodaje, vendar poudarja potrebo po pravočasni reviziji volilnega zakonika s celovito obravnavo preostalih priporočil OVSE/ODIHR, Beneške komisije in GRECO glede financiranja kampanj in političnih strank; poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi preprečili in preiskali vse oblike ustrahovanja volivcev; poziva politične stranke, naj demokratizirajo svoje notranje procese odločanja;

17.  spodbuja oblasti, naj dokončajo prekinjeni popis prebivalstva, s čimer bi se zagotovili točni statistični podatki o prebivalstvu, ki bi predstavljali podlago za vladne razvojne programe in ustrezno načrtovanje proračuna, pa tudi za organiziranje volitev in izračun rezultatov volitev;

18.  pozdravlja nadaljevanje srečanj skupnega parlamentarnega odbora EU–Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in spodbuja k nadaljnjemu konstruktivnemu delu v tem medparlamentarnem okviru;

19.  pozdravlja začetek procesa „dialog Jeana Monneta“ v Ohridu 17. in 18. maja 2018 in posledično sprejetje etičnega kodeksa s soglasno medstrankarsko podporo; spodbuja delovno skupino za reforme in delovanje sobrania, naj pregleda poslovnik parlamenta in predloži predloge za spremembe in časovni okvir za sprejetje na prednostnih področjih, navedenih v sklepih iz Ohrida; spodbuja vse deležnike, udeležene v političnem procesu, naj še naprej krepijo kulturo sprejemanja kompromisov in konstruktiven politični dialog, zlasti med poslanci Parlamenta, ter se vzdržijo ustvarjanja vseh ovir, ki bi ogrozile učinkovito delovanje Parlamenta;

20.  priporoča, naj parlament te države v celoti uporabi nadzorne in zakonodajne funkcije, pri čemer naj strogo omeji uporabo nujnih postopkov, ki ogrožajo parlamentarni in javni nadzor; poziva k vzpostavitvi verodostojnega nadzora obveščevalnih služb in k spremljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi;

21.  pozdravlja pomembne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi postopno ponovno vzpostavila kulturo sprejemanja kompromisov s sodelovanjem z vsemi deležniki, vključno z opozicijo, ter okrepila demokracijo in pravno državo, ter resnično željo po vključujočih in preglednih reformah;

22.  poziva, naj se začne učinkovito izvajanje strategije za reformo javne uprave in vzpostavijo jasne smernice za odgovornost; poudarja, kako pomembni so zaposlovanje na podlagi dosežkov in javni razpisi za vse postopke zaposlovanja ter poziva k povečanju zmogljivosti v upravljanju človeških virov; poziva k dodatnim ukrepom za izboljšanje zmogljivosti sektorskega in finančnega načrtovanja v celotni javni upravi;

23.  pozdravlja, da je vlada pospešila postopke decentralizacije s sprejetjem akcijskega načrta za decentralizacijo in razvoj za obdobje 2018-2020, ki je pomemben ukrep za obravnavo pomanjkanja sredstev in storitev v občinah;

24.  pozdravlja sedanja prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja, odgovornosti in svobodnega medijskega okolja ter povečanje preglednosti ter izboljšanje dostopa do javnih informacij, vključno z objavljanjem odhodkov državnih institucij; poziva k nadaljnjim ukrepom za zagotovitev pravic državljanov do dostopa do javnih informacij; poziva k stalnim prizadevanjem za povečanje vključujoče narave procesa odločanja ter izboljšanje medinstitucionalnega usklajevanja;

25.  poziva k nadaljnjemu napredku pri digitaliziranju javnih informacij, da bi postale dostopnejše, in spodbuja oblasti, naj poiščejo inovativne e-rešitve, ki bodo še povečale transparentnost in olajšale dostop do javnih informacij, ter zmanjšajo s tem povezano birokracijo;

Pravna država

26.  želi spomniti, da so ustrezno delovanje pravosodnega sistema in učinkoviti ukrepi proti korupciji izjemnega pomena v pristopnem procesu k EU;

27.  pozdravlja strategijo pravosodne reforme, namenjeno povrnitvi neodvisnosti, odgovornosti in strokovnosti sodstva in odpravi političnega poseganja in selektivne pravičnosti, ter poziva državno vlado in druge deležnike, naj okrepijo prizadevanja za ustrezno izvajanje strategije pravosodne reforme s tem, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje; poudarja, da je treba dokončati zakonodajno usklajevanje v skladu s priporočili Beneške komisije; poziva k stalnemu sprejemanju in izvajanju ukrepov, predvidenih v strategiji pravosodne reforme; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zaščito pravosodja pred političnim poseganjem;

28.  pozdravlja ustanovitev sveta za sodniško etiko januarja 2018 in organizacijo programov usposabljanja akademije za sodnike in javne tožilce o etičnem vedenju sodnikov, namenjenih preprečevanju navzkrižja interesov in vzpostavitvi ukrepov za preprečevanje korupcije;

29.  ostaja zaskrbljen zaradi razširjene korupcije in pozdravlja začetne dosežke pri njenem preprečevanju in pregonu; je zaskrbljen glede omejenega števila pravnomočnih sodnih odločb v primerih korupcije, vendar je seznanjen s sodbami sodišča v primerih korupcije in zlorabe pooblastil ter z dogodki z dne 27. aprila 2017; poziva k stalnim prizadevanjem, da bi se dosegli rezultati pri preiskavah, pregonu in končnih obsodbah v primerih korupcije na visoki ravni in organiziranega kriminala; izreka pohvalo delu, ki ga je posebno tožilstvo opravilo v težavnih razmerah in ostaja zaskrbljen, ker je delo posebnega tožilstva pogosto napadano in ovirano ter da druge institucije ne kažejo pripravljenosti za sodelovanje;

30.  poziva oblasti, naj okrepijo boj proti pranju denarja in nasprotjem interesov, tako da vzpostavijo in okrepijo zmogljivosti celic za boj proti korupciji, boj proti kriminalu in finančne preiskave, pa tudi z zamrznitvijo, zasegom, izterjavo in upravljanjem sredstev; poziva oblasti, naj dosežejo prepričljive rezultate pri preiskavah in pregonu ter povečajo število obsodb v primerih pranja denarja na visoki ravni in finančnega kriminala; pozdravlja sprejetje zakona o zaščiti žvižgačev, s katerim je zagotovljena učinkovitejša zaščita žvižgačev, vladne politike proti korupciji pa so okrepljene; poziva k nujnemu pregledu zakonov na področjih boja proti korupciji, finančnega nadzora in javnih naročil; spodbuja k takšni reformi splošnega pravnega okvira, da bo državna komisija za preprečevanje korupcije imela jasna pooblastila in bo lahko delo opravljala povsem neodvisno, javno tožilstvo za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji pa bo tako lahko izvajalo redne preiskave;

31.  poudarja, da sta korupcija in organizirani kriminal v tej regiji zelo razširjena ter da zavirata demokratični, družbeni in gospodarski razvoj države; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje med vsemi državami v tej regiji bistvena za učinkovitejše reševanje teh vprašanj;

32.  poziva, naj se strogo zagotavlja politična in pravna odgovornost za kazniva dejanja, tudi za dejanja, ki izhajajo iz škandala s prisluškovanjem; poziva parlament, naj dokonča reformo obveščevalne službe ter zagotovi ustrezen zunanji nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi agencijami;

33.  poziva oblasti, naj odločno ukrepajo, da bi razbile kriminalne mreže, ki se ukvarjajo z nezakonito trgovino z ljudmi, orožjem in drogami, ter povečajo institucionalne zmogljivosti in medinstitucionalno sodelovanje med agencijami kazenskega pregona ter izboljšajo rezultate preiskav, pregonov in končnih obsodb;

34.  priznava opravljena prizadevanja in konstruktivno vlogo države pri odzivanju na izzive evropske migracijske in begunske krize; je seznanjen s stalnimi prizadevanji in poziva k nadaljnjim izboljšavam v azilnem sistemu in pri upravljanju migracij; spodbuja to državo, naj okrepi in nadalje poglobi regionalno sodelovanje in partnerstvo s Frontexom v okviru novega sporazuma o statusu, da bi razbili mreže, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi;

35.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo migranti in begunci, zlasti ženske in otroci, ki zaprosijo za azil v državi ali prečkajo njeno ozemlje, obravnavani v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU;

36.  meni, da si morajo oblasti tudi v prihodnje prizadevati za boj proti islamski radikalizaciji in tujim terorističnim bojevnikom ter ta prizadevanja še okrepiti; poziva k izvajanju prek okrepljenega sodelovanja med varnostnimi agencijami in organizacijami civilne družbe, verskimi voditelji, lokalnimi skupnostmi in drugimi državnimi organi na področju izobraževanja ter zdravstvenih in socialnih storitev; poziva, naj varnostne službe še naprej spremljajo tuje borce, ki se vračajo, ter k njihovem ustreznem ponovnem vključevanjem v družbo in stalni izmenjavi informacij z organi EU in sosednjimi državami;

37.  poziva k nadaljnjim izboljšavam sistema pravice za otroke; poziva pristojne organe, naj namenijo dovolj sredstev za izvajanje zakona o pravici za otroke in za izboljšanje storitev za podporo fantom in dekletom, ki so bili žrtve nasilja ter zlorabe, in otrokom, s katerimi se ravna v nasprotju z zakonom;

38.  poziva madžarske oblasti, naj zagotovijo vse ustrezne informacije in potrebna pojasnila v zvezi s primerom nekdanjega makedonskega predsednika vlade Nikole Gruevskega, ki je pobegnil iz svoje države s tajno diplomatsko pomočjo Madžarske, da bi se izognil zaporni kazni; meni, da gre za dejanje vmešavanja v notranje zadeve nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, zlasti pa za dejanje nespoštovanja sodstva in pravne države v tej državi; je seznanjen z zahtevo za izročitev, ki so jo izdali organi v Skopju, in pričakuje, da bo Madžarska s pozitivnim odgovorom na to zahtevo ravnala strogo v skladu z ustreznim nacionalnim in mednarodnim pravom;

Temeljne pravice in civilna družba

39.  pozdravlja ukrepe za povečanje medetničnega zaupanja in poziva k vključujočemu in transparentnemu pregledu nerešenih vidikov izvajanja ohridskega okvirnega sporazuma; meni, da je bistveno zagotoviti potrditev etničnih manjšin v javnem življenju v celoti; poziva k nadaljnjim ukrepom za spodbujanje vključevanja manjšin v izobraževanje, da bi okrepili družbeno kohezijo in povezovanje skupnosti;

40.  meni, da je treba nadaljevati sodni postopek v skladu s predpisi, ki veljajo v državi, in da mora Nikola Gruevski odgovarjati v okviru makedonskega pravosodnega sistema; poziva Madžarsko, naj spoštuje neodvisnost makedonskega pravosodnega sistema in tamkajšnja načela pravne države, ponovno preuči politični azil, ki ga je odobrila Nikoli Gruevskemu, in nadaljuje z njegovo izročitvijo Makedoniji; pričakuje, da bodo vse vpletene strani dosledno upoštevale ustrezne nacionalne in mednarodne zakone; poudarja, da se tega sodnega postopka ne bi smelo politizirati;

41.  pozdravlja reforme in prizadevanja za postopno usklajevanje pravnega okvira s standardi EU, odločitev države, da postane opazovalka v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, in ratifikacijo večine mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic; spodbuja k popolnemu izvajanju standardov človekovih pravic in političnih dokumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), pri čemer se posebna pozornost nameni pravici do poštenega sojenja, svobodi zbiranja in združevanja, pravici do življenja in spoštovanju zasebnega in družinskega življenja;

42.  ugotavlja, da je sprejetje zakona o uporabi jezikov pomemben dosežek, in obžaluje razdiralno taktiko, katere cilj je ogroziti sprejetje tega zakona ob spoštovanju standardnih postopkov v celoti;

43.  pozdravlja, da je ta država 23. marca 2018 ratificirala Istanbulsko konvencijo, in jo poziva, naj dokonča pravne reforme za odpravo diskriminacije žensk, deklet in otrok ter nasilja nad njimi in naj nadaljuje z izkoreninjanjem nasilja v družini in nasilja na podlagi spola, ki sta še vedno zelo razširjena;

44.  poudarja, da je treba zagotoviti avtonomijo ter ustrezne človeške in finančne vire za neodvisne nadzorne organe; izreka pohvalo vlogi urada varuha človekovih pravic pri uveljavljanju teh pravic ter poudarja, da je treba zagotoviti sistematične nadaljnje ukrepe v zvezi z odločitvami varuha;

45.  ostaja zaskrbljen zaradi nevzdržnega položaja invalidov in še vedno prisotne diskriminacije proti njim; poziva k učinkovitemu izvajanju obstoječih instrumentov in strategij;

46.  pozdravlja prve ukrepe, sprejete za okrepitev preprečevanja diskriminacije, in poziva oblasti, naj v zakonu o preprečevanju diskriminacije in zaščiti pred njo kot razloge za diskriminacijo opredelijo tudi spolno usmerjenost in spolno identiteto; poziva oblasti, naj zagotovijo zadosten proračun za izvajanje nacionalne strategije za enakost in preprečevanje diskriminacije za obdobje 2016–2020; poziva oblasti, naj učinkovito obravnavajo zločine iz sovraštva in sovražni govor proti manjšinam, tudi ranljivim skupinam, kot so Romi in skupnost LGBTI, ter kaznujejo homofobično in transfobično nasilje ter spodbujanje nasilja; ostaja zaskrbljen, da še vedno obstajajo družbeni predsodki in da se v medijih, na spletu in na družbenih medijih širi sovražni govor proti osebam LGBTI; poziva oblasti, naj zagotovijo učinkovito zaščito in vzpostavijo odvračilne in učinkovite sankcije v primeru sovražnega govora, homofobičnih/transfobičnih dejanj in nasilja; poudarja, da je treba transspolnim osebam omogočiti dostop do zdravstvenega varstva; obžaluje stalne pomanjkljivosti pri delu komisije za zaščito pred diskriminacijo; pozdravlja ustanovitev tako medstrankarske parlamentarne skupine za pravice skupnosti LGBTI kot tudi medstrankarske parlamentarne skupine za pravice Romov;

47.  poziva, naj se strategije in zakonodaja o pravicah oseb, ki pripadajo manjšinskim skupinam, ter njihova zaščita v celoti izvajajo in podprejo z javnimi sredstvi; vztraja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo nadalje izboljšali izobraževanje, stopnje zaposlenosti, zdravstvo, nastanitve, dostop do dobrin in storitev in pogoje bivanja za Rome ter obsodili segregacijo v šolah in druge oblike diskriminacije;

48.  pozdravlja znatno izboljšanje operativnega okolja za organizacije civilne družbe in posvetovanje z njimi, vključno z vzpostavitvijo sveta za sodelovanje s civilno družbo; poudarja, da je treba okrepiti pravni, finančni, upravni in politični okvir, tudi z zakonodajo o fundacijah in donacijah; poudarja pomen strukturnega vključevanja organizacij civilne družbe preko bolj rednega, celovitega, nediskriminatornega in predvidljivega posvetovalnega postopka;

49.  ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM); poziva vlado, naj prevzame vodilno vlogo pri njeni ustanovitvi; poudarja pomen tega procesa in dejavnega sodelovanja vseh regionalnih političnih voditeljev za začetek delovanja komisije RECOM brez nadaljnjega odlašanja; opozarja na predlog akcijskega načrta za RECOM koalicije RECOM, ki vsebuje jasne datume in merila uspešnosti;

50.  pozdravlja okrepljena prizadevanja vlade pri pospeševanju procesa deinstitucionalizacije in reforme socialnega sektorja; izreka pohvalo zavezi, da se prekine z nameščanjem otrok v velike javne institucije in namesto tega vzpostavijo storitve oskrbe, ki temeljijo na družini in skupnosti; poziva oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaustavitev naraščajoče obporodne umrljivosti in vzpostavijo sistem za analizo vzrokov tega zaskrbljujočega trenda;

51.  pozdravlja partnerstvo med vlado in nacionalnim mladinskim svetom države pri izvajanju programa jamstva za mlade kot dobrega mehanizma za sodelovanje med mladimi in odločevalci pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik; poziva vlado, naj poveča finančno podporo za mladinske organizacije in mlade, da bi se zoperstavili begu možganov;

Mediji

52.  poudarja, da imajo neodvisni mediji ključno vlogo pri demokratičnem in vzpodbudnem okolju; je seznanjen s skromnimi izboljšavami medijskega okolja in pogojev za neodvisno poročanje; poziva k pobudam za vzpostavitev okolja, ki bo naklonjeno poklicnemu delovanju tako vseh deležnikov s področja medijev kot tudi preiskovalnemu novinarstvu brez kakršnih koli notranjih ali zunanjih vplivov; pozdravlja odpravo oglaševanja v medijih na podlagi političnega favoriziranja, ki ga je financirala država, kot pomemben ukrep za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev v tem sektorju ter poziva k nadaljnjim zaščitnim ukrepom pred politizacijo medijev; poudarja, da je treba okrepiti neodvisnost in zmogljivost medijskega regulatorja in javne radiotelevizije; poziva k ukrepom, s katerimi bi okrepili varstvo delavskih in socialnih pravic novinarjev in zagotovili, da se primeri nasilja, zlorabe ali groženj proti novinarjem vedno kaznujejo, kar bi tudi prispevalo k minimiziranju prevladujoče samocenzure med novinarji;

53.  pozdravlja izboljšave pri zagotavljanju dostopa do informacij; poudarja, da je treba posodobiti pravila o medijskih storitvah in dostopu do javnih informacij; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite nadaljnje ukrepe v zvezi z grožnjami novinarjem in njihovim ustrahovanjem, kot so ustrezno prijavljanje napadov na novinarje in njihova izčrpna preiskava; obsoja vsako obliko sovražnega in hujskajočega govora; poziva k učinkovitim ukrepom za boj proti temu in kršitvam etičnega kodeksa novinarjev na spletu; poleg tega poudarja potrebo po hitri reformi medijskega sektorja, da se zagotovi okrepitev Agencije za avdio in avdiovizualne medijske storitve ter zagotovi objektivno in profesionalno poročanje;

Gospodarstvo

54.  poudarja, da je treba izboljšati poslovno okolje z zagotovitvijo fiskalne konsolidacije ter regulativne preglednosti in zanesljivosti, hkrati pa obravnavati preostale pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, okornimi regulativnimi postopki in samovoljnimi inšpekcijami;

55.  poziva oblasti, naj obravnavajo obsežno neformalno ekonomijo ter stalne težave z davčnimi utajami in slabim izvrševanjem pogodb, kar še vedno odvrača tuje neposredne investicije; poudarja, da je treba izvesti ukrepe glede javnih naročil in notranjega finančnega nadzora; je seznanjen, da je treba povečati preglednost podatkov v zvezi z javno porabo, naročili, državno pomočjo in uporabo sredstev EU; poziva k ukrepom, s katerimi bi se izboljšale zmogljivosti načrtovanja in upravljanja nacionalnih struktur instrumenta za predpristopno pomoč;

56.  poziva vlado, naj digitalizacijo opredeli kot eno izmed svojih medsektorskih prednostnih nalog; poziva, naj se nemudoma oblikuje dolgoročna digitalna agenda ter med drugim strategija e-upravljanja, strategija IKT in nacionalna strategija za kibernetsko varnost; poudarja, da bi celovita digitalna agenda izboljšala gospodarsko okolje in učinkovitost ter povečala preglednost in učinkovitost javne uprave in storitev;

57.  ceni prizadevanja vlade, da bi izboljšala razmere mladih in okrepila sodelovanje mladih v politiki, kot na primer z nacionalno strategijo o mladih za obdobje 2016-2025; spodbuja vlado, naj skuša problem visoke stopnje brezposelnosti mladih rešiti s premostitvijo neskladja med znanjem in veščinami mladih diplomantov in potrebami zasebnih podjetij;

58.  poziva vlado, naj se na celovit in inovativen način bori proti dolgotrajni brezposelnosti in nizki stopnji udeležbe žensk na trgu zaposlovanja; poziva k nujnim reformam v izobraževanju, da se zagotovi, da pridobljene veščine ustrezajo potrebam na trgu dela in tako prepreči beg možganov; spodbuja vlado, naj pripravi strategijo za digitalne spretnosti in poveča digitalno pismenost med prebivalstvom;

59.  želi spomniti, da je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nazadnje izvedla svoj popis prebivalstva leta 2002; poudarja pomen izvedbe novega popisa prebivalstva, za katerega je že skrajni čas, da bi pridobili posodobljeno in realistično demografsko statistiko v skladu s standardi EU;

60.  pozdravlja nov energetski zakon, ki ga je sprejel makedonski parlament, s katerim je prenesen tretji energetski sveženj, s čimer je ta zakon v celoti skladen s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti; poziva oblasti, naj se osredotočijo na reforme energetskega trga, pri tem pa zagotovijo zanesljivo oskrbo in diverzifikacijo virov energije, zlasti z obnovljivimi viri;

61.  je seznanjen s številnimi načrtovanimi infrastrukturnimi projekti na zaščitenih območjih, ki bi verjetno imeli velike vplive na prihodnja območja Natura 2000; v zvezi s tem poziva, naj se spoštuje priporočilo stalnega odbora Bernske konvencije (št. 184(2015)) o začasni zaustavitvi izvajanja projektov na območju narodnega parka Mavrovo, dokler ne bo zaključena strateška presoja vplivov na okolje v popolni skladnosti z okoljsko zakonodajo EU; poleg tega poziva k spoštovanju sklepa odbora za svetovno dediščino organizacije Unesco (40 COM 7B.68) o naravni in kulturni dediščini ohridske regije ter k pripravi celovite strateške presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na kulturno dediščino, preden se začnejo izvajati nadaljnja dela; poziva, naj se razvije nacionalna strategija za izkoriščanje vodne energije v skladu z okoljsko zakonodajo EU;

62.  spodbuja državo, naj razvije konkurenco na trgu plina in električne energije, da bi v celoti ločili dejavnosti javnih služb v skladu s tretjim energetskim svežnjem; poziva k znatnemu napredku pri energijski učinkovitosti, proizvodnji energije iz obnovljivih virov in boju proti podnebnim spremembam;

63.  izreka pohvalo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za ratifikacijo Pariške pogodbe 9. januarja 2018, saj se je proti podnebnim spremembam mogoče učinkovito boriti samo s skupnimi prizadevanji;

64.  pozdravlja pozitiven pristop vlade glede regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov ter aktivnega sodelovanja v regionalnih pobudah, kot so Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi, Svet za regionalno sodelovanje, Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), pobuda šestih zahodnobalkanskih držav, Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, Sporazum o skupnem evropskem zračnem prostoru, Srednjeevropska pobuda, regionalna pobuda za migracije, azil in begunce (MARRI) in proces Brdo-Brioni;

65.  pozdravlja zavezanost te države projektom povezljivosti, izvedenih v okviru berlinskega procesa; je seznanjen, da je treba opraviti diverzifikacijo in odmik od cestnega prevoza z izvedbo ukrepov železniške reforme, vključno s posodabljanjem ali gradnjo železniških povezav od Skopja do glavnih mest sosednjih držav; poziva k hitrejšemu napredku pri dokončanju železniških in cestnih povezav v okviru osmega in desetega koridorja;

66.  poziva k nadaljnjemu trgovinskemu in carinskemu spodbujanju ter diverzifikaciji izvoza, tudi z uporabo potenciala za trgovino znotraj regije; poziva Komisijo, naj državo izvzame iz zaščitnih ukrepov za jeklo in aluminij;

67.  izraža zaskrbljenost zaradi kritične ravni onesnaženosti zraka v Skopju in drugih močno onesnaženih mestih ter poziva državne in lokalne organe, naj nujno sprejmejo ustrezne ukrepe za obravnavanje teh izrednih razmer z učinkovitimi ciljno usmerjenimi ukrepi za nadzor in izboljšanje kakovosti zraka, vključno z izboljšavami javnega prometa in učinkovitimi načrti za mobilnost; poziva državo, naj nujno uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom na področju varstva okolja, narave in podnebja; spodbuja k razvoju sistema ravnanja z odpadki;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.