Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2117(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0403/2018

Predložena besedila :

A8-0403/2018

Razprave :

PV 28/11/2018 - 28
CRE 28/11/2018 - 28

Glasovanja :

PV 29/11/2018 - 8.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0483

Sprejeta besedila
PDF 133kWORD 54k
Četrtek, 29. november 2018 - Bruselj
Varstvo akademske svobode v zunanjem delovanju EU
P8_TA(2018)0483A8-0403/2018

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o varstvu akademske svobode v zunanjem delovanju EU (2018/2117(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja v spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 ter politike Evropske unije na tem področju,

–  ob upoštevanju priporočila o statusu učnega osebja v visokošolskem izobraževanju, ki ga je sprejela generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) na 29. zasedanju od 21. oktobra do 12. novembra 1997,

–  ob upoštevanju Limske deklaracije o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov, ki jo je septembra 1988 sprejela Svetovna univerzitetna služba,

–  ob upoštevanju resolucije št. 29/7 o pravici do izobraževanja, ki jo je Svet OZN za človekove pravice sprejel na 42. zasedanju 2. julija 2015,

–  ob upoštevanju splošne opombe št. 13, ki jo je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice sprejel 8. decembra 1999 na 21. zasedanju,

–  ob upoštevanju mnenja št. 891/2017 Beneške komisije,

–  ob upoštevanju poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter zlasti načel odgovornosti držav, da visoko šolstvo zaščitijo pred napadi,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0403/2018),

A.  ker UNESCO opredeljuje akademsko svobodo kot pravico, da se brez omejitev predpisane doktrine svobodno poučuje in razpravlja, svobodno opravlja raziskave in razširja ter objavlja njihove rezultate in svobodno izraža mnenja o instituciji ali sistemu, v katerem se dela, ter kot svobodo pred institucionalno cenzuro in svobodo sodelovanja v strokovnih ali predstavniških akademskih organih;

B.  ker je pravica do izobraževanja bistvena za uživanje vseh drugih človekovih pravic in za doseganje trajnostnega razvoja; ker je te pravice mogoče uživati le v ozračju akademske svobode in avtonomije visokošolskih ustanov;

C.  ker Limska deklaracija o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov akademsko svobodo opredeljuje kot posamezno ali kolektivno svobodo članov akademske skupnosti – to so vse osebe, ki poučujejo, študirajo, raziskujejo in delajo na visokošolski ustanovi – pri pridobivanju, izpopolnjevanju in prenosu znanja z raziskavami, študijem, razpravami, produkcijo, ustvarjanjem, poučevanjem, predavanjem in pisanjem;

D.  ker mora biti ta opredelitev utemeljena v osrednjih demokratičnih vrednotah, vključno z načeli o dostopu in preprečevanju diskriminacije, odgovornostjo, kritičnim in neodvisnim razmišljanjem, institucionalno avtonomijo in družbeno odgovornostjo; ker demokracija ne more obstajati brez akademske svobode, ki omogoča ozaveščeno razpravo;

E.  ker je akademska svoboda ključni element za napredek pri trajnostnem razvoju, zlasti doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zapisanih v Agendi 2030, v kateri imajo osrednjo vlogo kakovostno izobraževanje, znanstvene raziskave in inovacije;

F.  ker je avtonomija nujen pogoj, da lahko izobraževalne ustanove uresničujejo svojo pravo funkcijo; ker akademska svoboda potrebuje stalno in budno zaščito pred neprimernim pritiskom države ali poslovnih interesov;

G.  ker akademska svoboda – vključno s svobodo misli, mnenja, izražanja, združevanja, potovanja in poučevanja, ki so zanjo konstitutivne – prispeva k oblikovanju prostora, v katerem lahko vsakdo v odprti in stabilni pluralistični družbi svobodno razmišlja, dvomi, izmenjuje ideje ter pridobiva, uporablja in razširja znanje;

H.  ker napadi na akademsko svobodo ogrožajo raziskave, poučevanje, javno razpravo in pravico do izobraževanja, slabijo akademsko kakovost ter družbeni, politični, gospodarski in kulturni razvoj; ker bi bilo treba odgovore na vprašanja v družbi iskati z razumom, dokazi in prepričevanjem;

I.  ker je mogoče pravico do izobraževanja, poučevanja in raziskovanja v celoti uveljavljati le v ozračju akademske svobode;

J.  ker je treba v procesu pristopa k EU nujno ustrezno obravnavati akademsko svobodo, da se preprečijo napadi nanjo v državah članicah EU, kot je bil poskus zaprtja Srednjeevropske univerze (CEU) v Budimpešti, zaradi katerega se bodo novi študenti leta 2019 preselili na Dunaj, pa tudi prepoved študij spola na Madžarskem; ker bi se morale države kandidatke zavezati ključnim visokošolskim vrednotam, med drugim akademski svobodi in avtonomiji institucij;

K.  ker so akademska skupnost in izobraževalne ustanove vse bolj ranljive za vmešavanje, pritiske ali zatiranje s strani držav, poslovnega sektorja ali drugih nedržavnih akterjev; ker se vsako leto po svetu zgodi več sto napadov na univerze, visokošolske ustanove in njihove člane, vključno z umori, nasiljem in izginotjem, neupravičenimi zapornimi kaznimi/pridržanjem, neupravičenim kazenskim pregonom, izgubo položaja, neupravičenim odpuščanjem/izključitvijo iz študija, omejitvijo potovanja ali gibanja in drugimi skrajnimi ali sistemskimi grožnjami; ker se kršitve akademske svobode pojavljajo tudi v državah članicah Evropske unije in njenih najbližjih partnerskih državah;

L.  ker zmanjšanje javnega financiranja za izobraževanje, vključno z visokošolskim izobraževanjem, in posledična potreba po alternativnih virih prihodka ogrožata akademsko svobodo, zlasti kadar zunanje financiranje zagotavljajo avtokratski režimi iz tujine ali multinacionalne družbe;

M.  ker se tuje visokošolske ustanove znotraj Evropske unije soočajo z napadi nacionalnih vlad in doživljajo kršitve akademske svobode;

N.  ker poskusi nadzorovanja ali utišanja visokošolskih ustanov ali njihovih akademikov, študentov in zaposlenih niso usmerjeni samo v posameznike in ustanove, na katere so neposredno osredotočeni, ampak so precej širši in vplivajo na družbo kot celoto, tako da krčijo prostor za vključujočo demokratično udeležbo in krepitev vloge vseh državljanov ter prihodnje generacije prikrajšajo za visokokakovostne akademike in raziskovalce;

O.  ker morajo države članice za učinkovito uresničevanje pravice do izobraževanja in zagotavljanje akademske svobode poskrbeti za ustrezno in zanesljivo raven financiranja za izobraževanje; ker so politike finančnih in gospodarskih varčevalnih ukrepov močno oslabile akademsko svobodo in jo po svetu slabijo še naprej, med drugim v Evropski uniji;

P.  ker se obtožbe o kršenju akademske svobode le redko obravnavajo v okviru človekovih pravic, kar deloma odraža slabo poznavanje vprašanj akademske svobode med zagovorniki človekovih pravic, deloma pa dejstvo, da se obtožbe pogosto nanašajo na kršenje drugih pravic, na primer svobode izražanja ali mnenja; ker so zato standardi na tem področju slabše razviti, kršitve akademske svobode pa se premalokrat prijavijo;

Q.  ker je treba na splošno izboljšati ozaveščenost o pomenu akademske svobode kot orodja za spodbujanje demokracije, spoštovanja pravne države in odgovornosti ter omogočiti, da bodo zmogljivosti zagovarjanja in zaščite te svobode večje;

R.  ker je pomembno prepoznati napade na akademsko svobodo kot del svetovnega pojava in priznati, da akademiki in študenti niso tarče napadov le kot posamezniki, katerih pravice so kršene, temveč da se napadajo tudi kot zagovorniki človekovih pravic; ker je na mednarodni in državni ravni potreben odločen odziv, tako visokega šolstva kot civilne družbe in širše javnosti;

S.  ker številni akademiki in študenti, ki so ogroženi, ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo programi EU za akademsko mobilnost in zagovornike človekovih pravic, ker ne izpolnjujejo meril za prijavo ali imajo velike težave pri sledenju splošnim postopkom ter izpolnjevanju zahtev in rokov za prijavo;

T.  ker omejitve financiranja v programih EU omejujejo ukrepe organizacij in univerz v EU, ki že zdaj podpirajo študente in akademike, ki so ogroženi ali so pobegnili iz svojih držav zaradi groženj, da bodo preganjani zaradi svojih akademskih dejavnosti; ker te organizacije in univerze potrebujejo več podpore pri ukrepih in pobudah;

U.  ker je EU zavezana podpiranju in varovanju človekovih pravic, demokratičnih institucij in pravne države po vsem svetu; ker akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo poziva k učinkovitejši politiki EU za podporo človekovih pravic in demokracije, vključno s povečanjem učinkovitosti dialogov o človekovih pravicah, izboljšanjem prepoznavnosti in učinka strategij za posamezne države na področju človekovih pravic, s poudarkom na učinkovitem izvajanju smernic EU o človekovih pravicah ter izboljšanju javne diplomacije in komunikacije o človekovih pravicah;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

   (a) izrecno priznajo pomen akademske svobode v javnih izjavah, politikah in ukrepih, povezanih z zunanjim delovanjem EU, vključno s priznavanjem načel, da ideje niso zločini in da kritične razprave ne pomenijo nelojalnosti, temveč so bistvena sestavina demokratične družbe in njenega razvoja, da je treba avtonomijo izobraževalnih ustanov vedno zaščititi in da ima akademska svoboda nepogrešljivo vlogo pri napredku v izobraževanju ter razvoju človeštva in sodobne družbe;
   (b) priznajo, da zahteve za akademsko svobodo sodijo v obstoječe pravo človekovih pravic in da izhajajo iz pravice do svobode izražanja in svobode mnenja; opozorijo, da akademska svoboda pomeni svobodo akademikov, da razširjajo informacije, izvajajo raziskave, delijo znanje in razširjajo resnice brez omejitev, izražajo svoje poglede in mnenja na področju svojih raziskav ter strokovnega znanja, tudi če so kontroverzni ali nepriljubljeni, kar lahko vključuje preučevanje delovanja javnih institucij v določenem političnem sistemu in njihovo kritiko;
   (c) javno opozorijo na napade na akademsko svobodo, vključno z njihovimi negativnimi posledicami; izrazijo zaskrbljenost zaradi izpostavljenosti akademske skupnosti neprimernemu vmešavanju državnih organov, zasebnih akterjev ali interesov podjetij; opozorijo na odgovornost držav, da zagotovijo akademsko svobodo, delujejo v skladu z njo ter proaktivno zaščitijo visokošolske ustanove, akademike in študente pred napadi, ne glede na njihov izvor in naravo;
   (d) zagotovijo, da se predstavniki institucij EU in držav članic med obiski v tretjih državah seznanijo z razmerami na področju akademske svobode;
   (e) podprejo ustanove, osebje in študente, ki so ogroženi ali so bili žrtve prisile ali nasilnih napadov, ter javno obsodijo takšne napade, tako da to vprašanje načnejo na vseh ravneh, tudi z izjavami, obiski, povabili k javnim nastopom, spremljanjem sojenja, obiski v zaporih ter posebnim sklicevanjem na primere članov visokošolske skupnosti, ki so ogroženi;
   (f) podprejo enakopraven dostop do akademske skupnosti, ne glede na etnično in kastno pripadnost, invalidnost, državljanstvo, versko prepričanje, spolno identiteto, spolno usmerjenost ali drug status; pri odnosih s tretjimi državami posebno pozornost namenijo podpori odprave diskriminacije na podlagi spola in vseh oblik nasilja ter priznavanja enakosti spolov in pravice do izobraževanja za vse ljudi;
   (g) poudarijo, da so lahko napadi na akademsko svobodo tudi kibernetski, saj akademiki dandanes za izražanje svojih idej in mnenj vse bolj uporabljajo splet in družbene medije;
   (h) načnejo vprašanje akademske svobode na različnih ravneh političnih dialogov, vključno z dialogi glede človekovih pravic in razpravami s partnerskimi državami; pospešijo diplomatska prizadevanja s partnerskimi državami prek dvostranskega in večstranskega sodelovanja v zvezi s skrb zbujajočimi dogodki, ki vključujejo grožnje akademski svobodi ali napade nanjo, zlasti nasilne napade na institucije in člane visokošolske skupnosti, vključno z diskriminacijskimi politikami ali praksami, neupravičenimi omejitvami raziskav ali izražanja, neupravičenim pregonom ali pridržanjem ter omejitvami pravice do ustanavljanja sindikatov in vključevanja vanje; spodbujajo partnerske države, da vzpostavijo okvir za akademsko svobodo in avtonomijo ustanov ter spremljajo uresničevanje teh temeljnih pravic; zagotovijo, da se v vseh sporazumih o mednarodnem sodelovanju s partnerskimi državami spoštujejo ta načela;
   (i) vključijo obrambo in zaščito akademske svobode in avtonomije institucij v københavnska merila za pristopni proces EU, da se preprečijo napadi na akademsko svobodo v državah članicah, kakršen je bil tisti na Srednjeevropsko univerzo na Madžarskem;
   (j) spodbujajo vse države, naj tako kot večina držav članic EU podprejo in izvajajo deklaracijo o varnih šolah in spremljevalne smernice za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo v oboroženih spopadih, ki služijo kot vodilo glede odgovornosti za zaščito temeljnih vrednot, zlasti akademske svobode in avtonomije ustanov v kontekstu nasilnih in prisilnih napadov na visoko šolstvo;
   (k) sodelujejo z OZN, Svetom Evrope, mednarodnimi agencijami, civilno družbo in visokošolskimi skupnostmi, da bi se vzpostavil mehanizem za spremljanje napadov, groženj in neupravičenih omejitev za visoko šolstvo in posamezne akademike ter poročanje o njih, da bi se poostrilo in spodbudilo spremljanje in tako izboljšala ozaveščenost, da bi storilci odgovarjali in da bi se izboljšala prizadevanja za preprečevanje napadov na akademsko svobodo in odzivanje nanje;
   (l) vzpostavijo in spodbujajo reden dialog z univerzitetnimi skupnostmi in organizacijami, ki si prizadevajo za zaščito visokošolskih skupnosti in se zavzemajo za akademsko svobodo, da se razvijejo najboljši politični okviri, pobude in strategije za zagovarjanje akademske svobode;
   (m) prispevajo k razvoju zmogljivosti za hitre, temeljite in pregledne preiskave kršitev akademske svobode, zlasti v primeru nasilnih napadov; si bolj prizadevajo za preprečevanje napadov na akademsko svobodo in odzivanje nanje ter storijo vse, da bi storilci odgovarjali;
   (n) podpirajo delo na področju raziskav in zagovorništva, usmerjeno v reformo zakonodaje in predpisov, ki neupravičeno omejujejo akademsko svobodo oziroma akademsko avtonomijo visokošolskih ustanov, ter spodbujajo institucionalno avtonomijo kot način za zaščito sistemov visokošolskega izobraževanja pred vmešavanjem ali napadi države, poslovnega sektorja in nedržavnih akterjev ter obvarovanje visokega šolstva pred politizacijo in ideološko manipulacijo;
   (o) pospešijo diplomatska prizadevanja s partnerskimi državami prek dvostranskega in večstranskega sodelovanja v zvezi s skrb zbujajočimi dogodki, ki vključujejo grožnje akademski svobodi ali napade nanjo, zlasti nasilne napade na institucije in člane visokošolske skupnosti, vključno z diskriminacijskimi politikami ali praksami, neupravičenimi omejitvami raziskav ali izražanja ter neupravičenim pregonom ali pridržanjem;
   (p) ponovno preučijo obstoječe mehanizme za podporo in zaščito zagovornikov človekovih pravic, da bi razvili zmogljivost za prepoznavanje in zagotavljanje pomoči, vključno z nujno zaščito in podporo, v primerih napadov na akademsko svobodo, tudi s fizičnim varovanjem, pravno in vizumsko podporo, zdravstvenim varstvom, spremljanjem sojenja in pridržanja, zagovarjanjem in lobiranjem ter dolgoročno podporo v času izgnanstva; zlasti poziva, naj se med prednostne naloge evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice vključita spodbujanje akademske svobode in podpora članom akademske skupnosti, ki so ogroženi;
   (q) pregledajo obstoječe programe in vire za akademsko mobilnost ter druge oblike sodelovanja med izobraževanjem in raziskovanjem, vključno z merili, postopki za prijavo, zahtevami, časovnimi okviri in razporedi, da bi se odpravile ovire, ki bi lahko ogroženim akademikom ali študentom (ki so sicer kvalificirani) onemogočile sodelovanje v programih, prijavo na delovna mesta ali uporabo drugih virov; spodbujajo obstoječe projekte, ki jih financira EU (kot je Academic Refuge) in ki so namenjeni ozaveščanju o pomembnosti akademske svobode v visokošolskem sektorju in posledicah za širšo družbo, če je ta svoboda zatirana;
   (r) zagotovijo, da programi makrofinančne pomoči tretjim državam in politike evropskih finančnih institucij ne ogrožajo akademske svobode s podpiranjem politik, ki zmanjšujejo sredstva iz naslova nacionalnega dohodka, dodeljena izobraževalnemu sektorju;
   (s) ustvarijo nove pobude v obstoječih in prihodnjih programih, kot so instrument za predpristopno pomoč (IPA III), Obzorje 2020, Erasmus+ in ukrepi Marie Skłodowske-Curie, po možnosti kot sinergije, ki jih razvije in financira Unija s proračunskimi sredstvi, ki niso namenjena izobraževanju in raziskavam, in sicer v okviru novih programskih ukrepov, ki jih financira EU, da bi podprli zaposlovanje ogroženih akademikov, mladih raziskovalcev in rednih študentov s statusom mednarodne zaščite v evropskih visokošolskih in raziskovalnih ustanovah;
   (t) podpirajo nenehna normativna prizadevanja na regionalni in mednarodni ravni, med drugim s sprejetjem mednarodne deklaracije o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov; spodbujajo Evropsko unijo in države članice, da Svetu OZN za človekove pravice predlagajo pobudo za akademsko svobodo;
   (u) zagotovijo stalno podporo Evropskemu meduniverzitetnemu centru in Svetovnemu kampusu za človekove pravice in demokracijo na visoki ravni, kot zgled, kako Evropska unija podpira izobraževanje o človekovih pravicah po vsem svetu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Zadnja posodobitev: 6. februar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov