Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (11855/2012), ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja v spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 ter politike Evropske unije na tem področju,

–  ob upoštevanju priporočila o statusu učnega osebja v visokošolskem izobraževanju, ki ga je sprejela generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) na 29. zasedanju od 21. oktobra do 12. novembra 1997,

–  ob upoštevanju Limske deklaracije o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov, ki jo je septembra 1988 sprejela Svetovna univerzitetna služba,

–  ob upoštevanju resolucije št. 29/7 o pravici do izobraževanja, ki jo je Svet OZN za človekove pravice sprejel na 42. zasedanju 2. julija 2015,

–  ob upoštevanju splošne opombe št. 13, ki jo je Odbor OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice sprejel 8. decembra 1999 na 21. zasedanju,

–  ob upoštevanju mnenja št. 891/2017 Beneške komisije,

–  ob upoštevanju poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter zlasti načel odgovornosti držav, da visoko šolstvo zaščitijo pred napadi,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0403/2018),

A.  ker UNESCO opredeljuje akademsko svobodo kot pravico, da se brez omejitev predpisane doktrine svobodno poučuje in razpravlja, svobodno opravlja raziskave in razširja ter objavlja njihove rezultate in svobodno izraža mnenja o instituciji ali sistemu, v katerem se dela, ter kot svobodo pred institucionalno cenzuro in svobodo sodelovanja v strokovnih ali predstavniških akademskih organih;

B.  ker je pravica do izobraževanja bistvena za uživanje vseh drugih človekovih pravic in za doseganje trajnostnega razvoja; ker je te pravice mogoče uživati le v ozračju akademske svobode in avtonomije visokošolskih ustanov;

C.  ker Limska deklaracija o akademski svobodi in avtonomiji visokošolskih ustanov akademsko svobodo opredeljuje kot posamezno ali kolektivno svobodo članov akademske skupnosti – to so vse osebe, ki poučujejo, študirajo, raziskujejo in delajo na visokošolski ustanovi – pri pridobivanju, izpopolnjevanju in prenosu znanja z raziskavami, študijem, razpravami, produkcijo, ustvarjanjem, poučevanjem, predavanjem in pisanjem;

D.  ker mora biti ta opredelitev utemeljena v osrednjih demokratičnih vrednotah, vključno z načeli o dostopu in preprečevanju diskriminacije, odgovornostjo, kritičnim in neodvisnim razmišljanjem, institucionalno avtonomijo in družbeno odgovornostjo; ker demokracija ne more obstajati brez akademske svobode, ki omogoča ozaveščeno razpravo;

E.  ker je akademska svoboda ključni element za napredek pri trajnostnem razvoju, zlasti doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zapisanih v Agendi 2030, v kateri imajo osrednjo vlogo kakovostno izobraževanje, znanstvene raziskave in inovacije;

F.  ker je avtonomija nujen pogoj, da lahko izobraževalne ustanove uresničujejo svojo pravo funkcijo; ker akademska svoboda potrebuje stalno in budno zaščito pred neprimernim pritiskom države ali poslovnih interesov;

G.  ker akademska svoboda – vključno s svobodo misli, mnenja, izražanja, združevanja, potovanja in poučevanja, ki so zanjo konstitutivne – prispeva k oblikovanju prostora, v katerem lahko vsakdo v odprti in stabilni pluralistični družbi svobodno razmišlja, dvomi, izmenjuje ideje ter pridobiva, uporablja in razširja znanje;

H.  ker napadi na akademsko svobodo ogrožajo raziskave, poučevanje, javno razpravo in pravico do izobraževanja, slabijo akademsko kakovost ter družbeni, politični, gospodarski in kulturni razvoj; ker bi bilo treba odgovore na vprašanja v družbi iskati z razumom, dokazi in prepričevanjem;

I.  ker je mogoče pravico do izobraževanja, poučevanja in raziskovanja v celoti uveljavljati le v ozračju akademske svobode;

J.  ker je treba v procesu pristopa k EU nujno ustrezno obravnavati akademsko svobodo, da se preprečijo napadi nanjo v državah članicah EU, kot je bil poskus zaprtja Srednjeevropske univerze (CEU) v Budimpešti, zaradi katerega se bodo novi študenti leta 2019 preselili na Dunaj, pa tudi prepoved študij spola na Madžarskem; ker bi se morale države kandidatke zavezati ključnim visokošolskim vrednotam, med drugim akademski svobodi in avtonomiji institucij;

K.  ker so akademska skupnost in izobraževalne ustanove vse bolj ranljive za vmešavanje, pritiske ali zatiranje s strani držav, poslovnega sektorja ali drugih nedržavnih akterjev; ker se vsako leto po svetu zgodi več sto napadov na univerze, visokošolske ustanove in njihove člane, vključno z umori, nasiljem in izginotjem, neupravičenimi zapornimi kaznimi/pridržanjem, neupravičenim kazenskim pregonom, izgubo položaja, neupravičenim odpuščanjem/izključitvijo iz študija, omejitvijo potovanja ali gibanja in drugimi skrajnimi ali sistemskimi grožnjami; ker se kršitve akademske svobode pojavljajo tudi v državah članicah Evropske unije in njenih najbližjih partnerskih državah;

L.  ker zmanjšanje javnega financiranja za izobraževanje, vključno z visokošolskim izobraževanjem, in posledična potreba po alternativnih virih prihodka ogrožata akademsko svobodo, zlasti kadar zunanje financiranje zagotavljajo avtokratski režimi iz tujine ali multinacionalne družbe;

M.  ker se tuje visokošolske ustanove znotraj Evropske unije soočajo z napadi nacionalnih vlad in doživljajo kršitve akademske svobode;

N.  ker poskusi nadzorovanja ali utišanja visokošolskih ustanov ali njihovih akademikov, študentov in zaposlenih niso usmerjeni samo v posameznike in ustanove, na katere so neposredno osredotočeni, ampak so precej širši in vplivajo na družbo kot celoto, tako da krčijo prostor za vključujočo demokratično udeležbo in krepitev vloge vseh državljanov ter prihodnje generacije prikrajšajo za visokokakovostne akademike in raziskovalce;

O.  ker morajo države članice za učinkovito uresničevanje pravice do izobraževanja in zagotavljanje akademske svobode poskrbeti za ustrezno in zanesljivo raven financiranja za izobraževanje; ker so politike finančnih in gospodarskih varčevalnih ukrepov močno oslabile akademsko svobodo in jo po svetu slabijo še naprej, med drugim v Evropski uniji;

P.  ker se obtožbe o kršenju akademske svobode le redko obravnavajo v okviru človekovih pravic, kar deloma odraža slabo poznavanje vprašanj akademske svobode med zagovorniki človekovih pravic, deloma pa dejstvo, da se obtožbe pogosto nanašajo na kršenje drugih pravic, na primer svobode izražanja ali mnenja; ker so zato standardi na tem področju slabše razviti, kršitve akademske svobode pa se premalokrat prijavijo;

Q.  ker je treba na splošno izboljšati ozaveščenost o pomenu akademske svobode kot orodja za spodbujanje demokracije, spoštovanja pravne države in odgovornosti ter omogočiti, da bodo zmogljivosti zagovarjanja in zaščite te svobode večje;

R.  ker je pomembno prepoznati napade na akademsko svobodo kot del svetovnega pojava in priznati, da akademiki in študenti niso tarče napadov le kot posamezniki, katerih pravice so kršene, temveč da se napadajo tudi kot zagovorniki človekovih pravic; ker je na mednarodni in državni ravni potreben odločen odziv, tako visokega šolstva kot civilne družbe in širše javnosti;

S.  ker številni akademiki in študenti, ki so ogroženi, ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo programi EU za akademsko mobilnost in zagovornike človekovih pravic, ker ne izpolnjujejo meril za prijavo ali imajo velike težave pri sledenju splošnim postopkom ter izpolnjevanju zahtev in rokov za prijavo;

T.  ker omejitve financiranja v programih EU omejujejo ukrepe organizacij in univerz v EU, ki že zdaj podpirajo študente in akademike, ki so ogroženi ali so pobegnili iz svojih držav zaradi groženj, da bodo preganjani zaradi svojih akademskih dejavnosti; ker te organizacije in univerze potrebujejo več podpore pri ukrepih in pobudah;

U.  ker je EU zavezana podpiranju in varovanju človekovih pravic, demokratičnih institucij in pravne države po vsem svetu; ker akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo poziva k učinkovitejši politiki EU za podporo človekovih pravic in demokracije, vključno s povečanjem učinkovitosti dialogov o človekovih pravicah, izboljšanjem prepoznavnosti in učinka strategij za posamezne države na področju človekovih pravic, s poudarkom na učinkovitem izvajanju smernic EU o človekovih pravicah ter izboljšanju javne diplomacije in komunikacije o človekovih pravicah;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.