Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0209(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0397/2018

Predložena besedila :

A8-0397/2018

Razprave :

PV 10/12/2018 - 13
CRE 10/12/2018 - 13

Glasovanja :

PV 11/12/2018 - 5.5
CRE 11/12/2018 - 5.5
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2019 - 8.13
CRE 17/04/2019 - 8.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0487
P8_TA(2019)0405

Sprejeta besedila
PDF 281kWORD 118k
Torek, 11. december 2018 - Strasbourg
Vzpostavitev programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ***I
P8_TA(2018)0487A8-0397/2018

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 11. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (COM(2018)0385 – C8-0249/2018 – 2018/0209(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta6 za obdobje 2014‒2020, je zadnji v nizu programov EU v zadnjih 25 letih, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politik. V nedavni vmesni oceni je bil pozitivno ocenjen7 kot program, ki je na dobri poti, da bo učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenah. V skladu s tem bi bilo treba pripraviti program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od leta 2021.
 (2)  Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta6 za obdobje 2014‒2020, je zadnji v nizu programov EU v zadnjih 25 letih, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politik. V nedavni vmesni oceni je bil pozitivno ocenjen7 kot program, ki je stroškovno že zelo učinkovit in na dobri poti, da bo splošno učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenah. V skladu s tem bi bilo treba pripraviti program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od leta 2021.
_________________
 _________________
6 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).
 6 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).
7 Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) (SWD(2017)0355).
 7 Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) (SWD(2017)0355).
Sprememba 102
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  V prizadevanju za doseganje ciljev Unije, določenih v zakonodaji, politiki, načrtih in mednarodnih obveznostih na področju okolja, podnebja in s tem povezane čiste energije, bi moral program prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja navedenih ciljev v druge politike.
 (3)  V prizadevanju za doseganje ciljev Unije, določenih v zakonodaji, politiki, načrtih in mednarodnih obveznostih na področju okolja, podnebja in s tem povezane čiste energije, bi moral program v okviru pravičnega prehoda prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito in brezemisijsko gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja in zdravja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, tudi s podporo omrežju Natura 2000, učinkovitim upravljanjem ekosistemov ter bojem proti njihovem propadanju, in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja navedenih ciljev v druge politike. Pravični prehod bi bilo treba doseči s posvetovanjem in dialogom s socialnimi partnerji ter zadevnimi regijami in skupnostmi. Prav tako bi jih bilo treba v največji možni meri vključiti tudi v razvoj in izvajanje projektov.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti, ekosistemskih storitev, njihove povezave z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program precej prispevati h gospodarskemu razvoju in socialni koheziji.
 (4)  Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti, ekosistemskih storitev, njihove povezave z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program odražati načela solidarnosti in delitve odgovornosti ter precej prispevati h gospodarskemu razvoju in socialni koheziji.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Za spodbujanje trajnostnega razvoja bi bilo treba v opredelitev in izvajanje vseh politik in dejavnosti Unije vključiti zahteve za varovanje okolja in podnebja. Zato bi bilo treba spodbujati sinergije in dopolnjevanje z drugimi programi financiranja Unije, vključno z olajšanjem financiranja dejavnosti, ki dopolnjujejo strateške integrirane projekte in strateške projekte za naravo ter podpirajo uporabo in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa. Za preprečevanje podvajanja financiranja je potrebno usklajevanje. Komisija in države članice bi morale ukrepati, da bi preprečile upravno prekrivanje in breme za upravičence projektov zaradi obveznosti poročanja iz različnih finančnih instrumentov.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Program bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, zlasti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 20308, Konvencije o biološki raznovrstnosti9 in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah10 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah).
 (5)  Program bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, zlasti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 20308, Konvencije o biološki raznovrstnosti9, Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah10 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah), Konvencije UNECE o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija), Konvencije UNECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Baselske konvencije OZN o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja, Rotterdamske konvencije OZN o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini in njihovega odstranjevanja ter Stockholmske konvencije OZN o obstojnih organskih onesnaževalih.
_________________
 _________________
8 Agenda 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.
 8 Agenda 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.
9 93/626/EGS: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).
 9 93/626/EGS: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).
10 UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
 10 UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
Spremembi 6 in 101
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu11, okvira podnebne in energetske politike do leta 203012, 13, 14, zakonodaje Unije o naravi15 in sorodnih politik16, 17, 18, 19, 20.
 (6)  Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu11, okvira podnebne in energetske politike do leta 203012, 13, 14, pravnega reda Unije o naravi14a, 14b, 15 in sorodnih politik16, 17, 18, 19, 20, 20a, pa tudi izvajanje20b splošnih akcijskih programov za okoljsko in podnebno politiko, sprejetih v skladu s členom 192(3) PDEU, kot je 7. okoljski akcijski program20c.
_________________
 _________________
11 COM(2015)0614, 2.12.2015.
 11 COM(2015)0614, 2.12.2015.
12 Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014)0015, 22.1.2014,
 12 Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014)0015, 22.1.2014,
13 Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013)0216, 16.4.2013,
 13 Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013)0216, 16.4.2013,
14 Čista energija za vse Evropejce, COM(2016)0860, 30.11.2016.
 14 Čista energija za vse Evropejce, COM(2016)0860, 30.11.2016.
14a Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
14b Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
15 Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017)0198, 27.4.2017,
 15 Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017)0198, 27.4.2017,
16 Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013)0918.
 16 Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013)0918.
17 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
 17 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
18 Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006)0231.
 18 Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006)0231.
19 Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016)0501.
 19 Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016)0501.
20 Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017.
 20 Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017.
20a Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
20b Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode.
20c Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Unija pripisuje velik pomen dolgoročni trajnosti rezultatov, ki jih imajo projekti LIFE, in zmogljivosti, da se ti rezultati zavarujejo in ohranijo po izvedbi projekta, med drugim z nadaljevanjem, ponavljanjem in/ali prenosom zadevnega projekta. To vključuje posebne zahteve za prosilce ter potrebo po jamstvih na ravni Unije za zagotovitev, da drugi projekti, ki jih financira Unija, ne ogrožajo rezultatov katerega koli izvedenega projekta LIFE.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v energijsko učinkovito, nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij CO2 in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter pripravam za strategijo Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.
 (7)  Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v trajnostno, krožno, obnovljivo, energijsko učinkovito, brezemisijsko družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter k izvajanju strategije Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno v skladu s ciljem razogljičenja iz Pariškega sporazuma. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Prehod na čisto energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov.
 (8)  Prehod na obnovljivo, energijsko učinkovito in brezemisijsko energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo za obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Program bi moral vključiti vse deležnike in sektorje, vključene v prehod na čisto energijo, kot so stavbni sektor, industrija, promet in kmetijstvo. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v čisto energijo tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU.
 (9)  Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   LIFE je edini program, ki je namenjen izrecno okolju in podnebnim spremembam in ima zato izjemno odločilno vlogo pri podpori izvajanju zakonodaje Unije na teh področjih.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, se revidirajo samo enkrat, revizija pa zajame vse vključene programe in njihova pravila, ki se uporabljajo.
 (11)  Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, bi se morali revidirati samo enkrat, revizija pa zajame vse vključene programe in njihova pravila, ki se uporabljajo.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike21 kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.
 (12)  Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike21 kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati premagovanje horizontalnih, sistemskih izzivov in temeljnih vzrokov za izvajanje pomanjkljivosti, kot je opredeljeno v okviru pregleda izvajanja okoljske politike ter spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; izboljšanjem upravljanja na področju okolja, podnebnih sprememb in povezanega prehoda na čisto energijo, vključno s krepitvijo vključevanja javnosti in deležnikov na več ravneh, gradnjo zmogljivosti, obveščanjem in ozaveščanjem; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.
_________________
 _________________
21 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063).
 21 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063).
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, tudi v morskih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Direktivo Sveta 92/43/EGS23, Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta25, zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preskušanjem, prikazom in uporabo dobrih praks in najboljših rešitev v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno z integriranimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Unija bi morala spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnila obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije.
 (13)  Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti ter degradacija ekosistemov, tudi v morskih in drugih vodnih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 202022, Direktivo Sveta 92/43/EGS23, Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta24 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta25, zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preskušanjem, prikazom in uporabo dobrih praks in najboljših rešitev, kot je učinkovito upravljanje, v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno z integriranimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Unija in države članice bi morale spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnile svoje obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije.
_________________
 _________________
22 COM(2011)0244.
 22 COM(2011)0244.
23 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
 23 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
24 Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
 24 Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
25 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
 25 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Najnovejša vrednotenja in ocenjevanja, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja. Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z [Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo], lahko veliko prispevajo k zadovoljevanju navedenih potreb. Program lahko še izboljša učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi pospeševanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov v državah članicah za vključevanje ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se za izvajanje teh politik zberejo ustrezna sredstva. Države članice bi se lahko v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločile, da bodo delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabile za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi.
 (14)  Najnovejša vrednotenja in ocenjevanja, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja. Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z [Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo], lahko veliko prispevajo k zadovoljevanju navedenih potreb, pod pogojem, da je financiranje dopolnilno. Program lahko še izboljša učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi pospeševanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov za pomoč pri vključevanju ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se za izvajanje teh politik zberejo ustrezna sredstva. Države članice bi se lahko v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločile, da bodo delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabile za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Primerno je, da se programu omogoči, da še naprej financira sisteme majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih.
 (15)  Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Na podlagi pripravljalnega ukrepa BEST, sprejetega leta 2011, kasnejšega programa BEST 2.0 in projekta BEST RUP shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj ter o njihovi ključni vlogi za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Komisija ocenjuje, da znaša potreba po finančni podpori za projekte na terenu na teh ozemljih 8 milijonov EUR na leto. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Zato je primerno, da se s programom še naprej financirajo majhna nepovratna sredstva za biotsko raznovrstnost, vključno z gradnjo zmogljivosti in kapitalizacijo ukrepov, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Spodbujanje krožnega gospodarstva zahteva spremembo miselnosti glede oblikovanja, proizvodnje, potrošnje in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko. Program bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva tako, da bi bila finančna pomoč namenjena več subjektom (podjetjem, javnim organom in potrošnikom), zlasti z uporabo, razvojem in ponovno uporabo najboljše tehnologije, dobrih praks in najboljših rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za izvajanje načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja strategije za plastiko se lahko sprejmejo zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov.
 (16)  Spodbujanje krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov zahteva spremembo miselnosti glede oblikovanja, proizvodnje, potrošnje in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko. Program bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva tako, da bi bila finančna pomoč namenjena več subjektom (podjetjem, javnim organom, civilni družbi in potrošnikom), zlasti z uporabo, razvojem in ponovno uporabo najboljše tehnologije, dobrih praks in najboljših rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki in izvajanje načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja strategije za plastiko se lahko sprejmejo zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Visoka raven varstva okolja je temeljnega pomena za zdravje in dobro počutje državljanov Unije. Program bi moral podpirati cilj Unije, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo na način, ki vodi do zmanjšanja na najmanjšo možno mero velikih škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje, ter da se razvije strategija Unije za nestrupeno okolje. Program bi moral podpirati dejavnosti za boljše izvajanje Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, da se dosežejo ravni hrupa, ki ne povzročajo večjih negativnih posledic in tveganj za zdravje ljudi.
___________________
1a Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa – Izjava Komisije v spravnem odboru o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi niti ga ne ogrožajo. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta26 poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.
 (17)  Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje niti ga ne ogrožajo, hkrati pa krepijo sinergije med izboljšanjem kakovosti zraka in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje, zlasti na področjih, kjer so prebivalstvo in ekosistemi izpostavljeni visokim ravnem onesnaževal zraka. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta26 poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.
_________________
 _________________
26 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
 26 Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Varstvo in obnova morskega okolja sta eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, pripravljenimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta28; spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, zlasti za reševanje problematike izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; in spodbujanje sodelovanja Unije v mednarodnem upravljanju oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje rodove. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo morskega okolja.
 (19)  Varstvo in obnova vodnega okolja sta eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in vodnih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, pripravljenimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta28; spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, zlasti za reševanje problematike izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; in spodbujanje sodelovanja Unije v mednarodnem upravljanju oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje rodove. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo vodnega okolja.
_________________
 _________________
28 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
 28 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Sedanji ohranitveni status območij Natura 2000 na kmetijskih zemljiščih je zelo slab, kar kaže, da ta območja še vedno potrebujejo zaščito. Sedanja plačila iz skupne kmetijske politike za območja Natura 2000 so najučinkovitejši način za ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih območjih1a. Vendar taka plačila niso zadostna in ne predstavljajo dovolj velike vrednosti naravnega kapitala. Da se spodbudi okoljsko varstvo teh območij, bi bilo zato treba povečati plačila iz skupne kmetijske politike za območja Natura 2000.
_________________
1a G. Pe’er, S. Lakner, R. Müller, G. Passoni, V. Bontzorlos, D. Clough, F. Moreira, C. Azam, J. Berger, P. Bezak, A. Bonn, B. Hansjürgens, L. Hartmann, J. Kleemann, A. Lomba, A. Sahrbacher, S. Schindler, C. Schleyer, J. Schmidt, S.Schüler, C. Sirami, M. von Meyer-Höfer in Y. Zinngrebe (2017). Is the CAP Fit for purpose? An evidence based fitness-check assessment. (Ali SKP ustreza potrebam? Pregled ustreznosti na podlagi dokazov.) Leipzig, German Centre for Integrative Biodiversity Research (iDiv) Halle-Jena-Leipzig.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga zainteresiranih strani, vključno z nevladnimi organizacijami.
 (20)  Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba tudi s pomočjo komunikacijske strategije, ki bo upoštevala nove medije in družbena omrežja, v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, večjim sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga deležnikov na več ravneh, vključno z nevladnimi organizacijami. Zato je primerno, da program podpira obsežen niz nevladnih organizacij, pa tudi omrežij za nepridobitne subjekte, ki zasledujejo cilj v splošnem interesu Unije in so dejavni predvsem na področju okoljskih ali podnebnih ukrepov, in da se nepovratna sredstva dodeljujejo na konkurenčen in pregleden način, da bi tovrstnim nevladnim organizacijam, omrežjem in subjektom pomagali pri učinkovitem prispevanju k politiki Unije in pri povečevanju njihove zmogljivosti, da postanejo učinkovitejši partnerji.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Izboljšanje upravljanja na vseh ravneh bi moral biti medsektorski cilj za vse podprograme programa, hkrati pa bi moral program podpirati razvoj in izvajanje horizontalne zakonodaje o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo o izvajanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah29.
 (21)  Izboljšanje upravljanja na vseh ravneh bi moral biti medsektorski cilj za vse podprograme programa, hkrati pa bi moral program podpirati razvoj, izvajanje in izvrševanje okoljskega in podnebnega pravnega reda ter učinkovito usklajevanje z njim ter njegovo uveljavljanje, zlasti horizontalne zakonodaje o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo o izvajanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah29,29a, tudi v zvezi z Odborom za skladnost z Aarhuško konvencijo.
_________________
 _________________
29 UL L 124, 17.5.2005, str. 4.
 29 UL L 124, 17.5.2005, str. 4.
29a Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.
 (22)  Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, brezemisijsko gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Program je zasnovan za podporo predstavljanju tehnik, pristopov in primerov dobre prakse, ki se lahko znova uporabijo in nadgradijo. Inovativne rešitve bi prispevale k izboljšanju okoljske učinkovitosti in trajnosti, zlasti pri razvoju trajnostnih kmetijskih praks na območjih, ki so dejavna na področjih podnebja, vode, tal, biotske raznovrstnosti in odpadkov. Pri tem je treba poudariti sinergije z drugimi programi in politikami, kot sta evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti in sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo zlasti večji programi financiranja Unije (vključevanje). Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa, bi morali glede na svojo katalitično vlogo spodbujati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergijo.
 (23)  Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo zlasti večji programi financiranja Unije. Zato je zelo nujno potrebno okrepiti prizadevanja za vključevanje, da se zagotovi preverjanje drugih programov financiranja Unije glede trajnosti, biotske raznovrstnosti in podnebja ter da se v vse instrumente Unije vključijo zaščitni ukrepi glede trajnosti. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje skupne metodologije in učinkovitih ukrepov za zagotovitev, da drugi programi in politike Unije ne vplivajo negativno na projekte LIFE. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa, bi morali glede na svojo katalitično vlogo spodbujati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergijo.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Uspeh strateških projektov za naravo in strateških integriranih projektov je odvisen od tesnega sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi in nedržavnimi subjekti, povezanimi s programskimi cilji. Načela preglednosti in razkrivanja glede odločitev v zvezi z razvojem, izvajanjem, ocenjevanjem in spremljanjem projektov bi se zato morala uporabljati zlasti v primeru vključevanja ali v primeru, ko so vključeni viri financiranja.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in zavezami glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in prizadevanju za doseganje splošnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podpiranju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz tega programa 61 % skupnih finančnih sredstev programa prispevali za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.
 (24)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb na usklajen in ambiciozen način ter v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU vsaj 25 % namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najpozneje pa do leta 2027. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz tega programa [61 %] skupnih finančnih sredstev programa prispevali za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije. Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.
 (25)  Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije. V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno okrepiti financiranje Unije in držav članic. Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Komisija bi morala za pomoč pri izvajanju programa sodelovati z nacionalnimi kontaktnimi točkami programa, organizirati seminarje in delavnice, objavljati sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa, ali izvajati druge dejavnosti za obveščanje o rezultatih projektov in omogočanje izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks ter ponavljanja rezultatov projektov v celotni Uniji. Take dejavnosti bi morale biti usmerjene predvsem na države članice, ki črpajo malo sredstev, ter omogočiti komunikacijo in sodelovanje med upravičenci projektov, prosilci ali zainteresiranimi stranmi v okviru dokončanih ali tekočih projektov na istem področju.
 (26)  Komisija bi morala za pomoč pri izvajanju programa sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi kontaktnimi točkami programa, tudi pri vzpostavitvi svetovalne mreže na lokalni ravni, da se olajša razvoj projektov z veliko dodano vrednostjo in političnim vplivom ter da se zagotovi nudenje informacij o dopolnilnem financiranju, prenosljivosti projektov in dolgoročni trajnosti, organizirati seminarje in delavnice, objavljati sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa, ali izvajati druge dejavnosti, kot so medijske kampanje, za boljše obveščanje o rezultatih projektov in omogočanje izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks ter ponavljanja rezultatov projektov v celotni Uniji, s čimer bi spodbujali sodelovanje in obveščanje. Take dejavnosti bi morale biti usmerjene predvsem na države članice, ki črpajo malo sredstev, ter omogočiti komunikacijo in sodelovanje med upravičenci projektov, prosilci ali zainteresiranimi stranmi v okviru dokončanih ali tekočih projektov na istem področju. Pomembno je, da so v obveščanje in sodelovanje vključeni tudi regionalni in lokalni organi ter deležniki.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Najnižje in najvišje stopnje sofinanciranja bi bilo treba določiti na ravneh, ki so potrebne za ohranjanje učinkovite stopnje podpore, ki jo zagotavlja program, obenem pa upoštevati potrebno prožnost in prilagodljivost, ki je potrebna za odzivanje na obstoječo vrsto ukrepov in subjektov.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.
 (31)  Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto. Komisija bi morala zagotoviti, da je izvajanje lahko razumljivo, spodbujati pa mora tudi dejansko poenostavitev za nosilce projektov.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  Da bi se zagotovilo, da sta pomoč iz programa in njegovo izvajanje skladna s politikami in prednostnimi nalogami Unije in da dopolnjujeta druge finančne instrumente Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe s sprejetjem večletnih delovnih programov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
 (38)  Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k visoki ravni varstva okolja in ambicioznim podnebnim ukrepom z dobrim upravljanjem in pristopom z več deležniki ter k uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, biotske raznovrstnosti, podnebja, krožnega gospodarstva ter obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
S to uredbo se vzpostavi program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program).
 S to uredbo se vzpostavi program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program), ki zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
 V uredbi so določeni cilji programa, proračun za to obdobje, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „strateški projekti za naravo“ pomeni projekte, ki podpirajo doseganje ciljev Unije na področju narave in biotske raznovrstnosti z izvajanjem usklajenih programov ukrepov v državah članicah za vključevanje teh ciljev in prednostnih nalog v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS;
 (1)  „strateški projekti za naravo“ pomeni projekte, ki podpirajo doseganje ciljev Unije na področju narave in biotske raznovrstnosti z izvajanjem usklajenih programov ukrepov, zlasti za vključevanje teh ciljev in prednostnih nalog v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.
 1.  Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito brezemisijsko gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, varovati in izboljšati kakovost okolja ter ustaviti in preusmeriti trend izgube biotske raznovrstnosti in propadanja ekosistemov, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto energijo, in prispevati k uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo;
 (a)  razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto, obnovljivo energijo in z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ter prispevati k bazi znanja, učinkovitemu upravljanju in uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo, tudi prek podpore omrežju Nature 2000;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe;
 (b)  prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju, učinkoviti skladnosti in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, zlasti s podpiranjem izvajanja splošnih okoljskih akcijskih programov Unije, ki so bili sprejeti na podlagi člena 192(3) PDEU in izboljševanjem okoljskega in podnebnega upravljanja na vseh ravneh, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 5 450 000 000 EUR v tekočih cenah.
 1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 6 442 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (7 272 000 000 EUR v tekočih cenah).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:
 2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:
(a)  3 500 000 000 EUR za področje okolja, od tega
 (a)  4 715 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (5 322 000 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 73,2 % skupnih finančnih sredstev programa) za področje okolja, od tega
(1)  2 150 000 000 EUR za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in
 (1)  2 829 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (3 261 000 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 44,9 % skupnih finančnih sredstev programa) za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in
(2)  1 350 000 000 EUR za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;
 (2)  1 886 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (2 060 580 000 EUR v tekočih cenah, kar predstavlja 28,3% skupnih finančnih sredstev programa) za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;
(b)  1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega
 (b)  1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega
(1)  950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;
 (1)  950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;
(2)  1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo.
 (2)  1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:
 1.  Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države, če spoštujejo vsa pravila in vse predpise:
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Mednarodno sodelovanje
Med izvajanjem programa je sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, njihovimi institucijami in organi mogoče, kadar je to potrebno za uresničevanje splošnih ciljev iz člena 3.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 7
Program se bo izvajal tako, da se zagotovi skladnost z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom Obzorje Evropa, instrumentom za povezovanje Evrope in skladom InvestEU, da se zagotovi sinergija, predvsem v sklopu strateških integriranih projektov in strateških projektov za naravo, ter se podpreta uporaba in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa.
 Komisija zagotovi skladno izvajanje programa, Komisija in države članice pa doslednost in usklajevanje z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom Obzorje Evropa, instrumentom za povezovanje Evrope, sistemom za trgovanje z emisijami, skladom za inovacije in skladom InvestEU, da se zagotovi sinergija, predvsem v sklopu strateških integriranih projektov in strateških projektov za naravo, ter se podpreta uporaba in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa. Komisija in države članice zagotovijo dopolnjevanje na vseh ravneh. Komisija opredeli posebne ukrepe, mobilizira ustrezna finančna sredstva v okviru drugih programov Unije ter omogoči usklajeno in povezano izvajanje dopolnilnih ukrepov, ki se financirajo iz drugih virov.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Program se izvaja v okviru pravičnega prehoda, pri čemer so zadevne skupnosti in ozemlja vključeni v razvoj in izvajanje projektov, zlasti s posvetovanji in dialogom.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Projekti iz podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost v zvezi z upravljanjem, obnovo in spremljanjem območij Natura 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES se podpirajo v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS.
 3.  Projekti iz podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost v zvezi z upravljanjem, obnovo in spremljanjem območij Natura 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES upoštevajo prednostne ukrepe iz nacionalnih in regionalnih načrtov, strategij in politik, med drugim tudi iz prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4
4.  Z nepovratnimi sredstvi se lahko financirajo dejavnosti zunaj Unije, če je projekt namenjen za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, dejavnosti zunaj Unije pa so potrebne za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic.
 4.  Z nepovratnimi sredstvi se lahko financirajo dejavnosti zunaj države članice ali z njo povezane čezmorske države ali ozemlja, če je projekt namenjen za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, dejavnosti zunaj Unije pa so potrebne za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic ali v čezmorski državi ali ozemlju, ali za podporo mednarodnim sporazumom, katerih pogodbenica je Unija.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 – točka a – točka 3
(3)  drugi tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 4 do 6;
 (3)  drugi tretji državi, navedeni v večletnih programih dela, pod pogoji iz odstavkov 4 do 6;
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Da bi zagotovili učinkovito uporabo sredstev programa in učinkovito sodelovanje pravnih subjektov iz odstavka 4, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 21 sprejeme delegirane akte, da dopolni ta člen z določitvijo, v kolikšni meri morajo ti pravni subjekti prispevati k okoljski in podnebni politiki Unije, ki je zadostna, da se jih šteje kot upravičene do programa.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Postopki predložitve in izbora projektov
1.  S programom se uvedeta naslednja postopka za predložitev in izbor projektov:
(a)  poenostavljen postopek v dveh fazah na podlagi predloga in ocene povzetka, , ki jima sledi še celotni predlog, za kandidate, katerih predlogi so bili uvrščeni v ožji izbor;
(b)  standarden postopek v eni fazi le na podlagi predložitve in ocene celotnega predloga. Če se namesto poenostavljenega uporabi standardni postopek, se to utemelji v delovnem programu ob upoštevanju organizacijskih in operativnih omejitev vsakega podprograma in, kadar je primerno, vsakega razpisa za zbiranje predlogov.
2.  Za namene odstavka 1 „povzetek“ pomeni besedilo, ki obsega največ deset strani in zajema opis vsebine projekta, potencialne partnerje, možne omejitve in krizni načrt za njihovo reševanje ter izbrano strategijo, s katero se zagotovijo rezultati tudi po koncu samega projekta, upravne obrazce za upravičence, ki sodelujejo pri projektu, in podroben proračun projekta.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13
 Člen 13
Merila za dodelitev
 Merila za dodelitev
Merila za dodelitev se določijo v razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se upošteva naslednje:
 Merila za dodelitev se opredelijo v večletnih programih dela, kot so določeni v členu 17, in razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se upošteva naslednje:
(a)  projekti, financirani s programom, ne smejo ogrožati okoljskih in podnebnih ciljev programa ali zadevnih ciljev programa s področja čiste energije, po možnosti pa naj spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil;
 (a)  projekti, financirani s programom, ne škodujejo okoljskim in podnebnim ciljem programa ali zadevnim ciljem programa s področja čiste energije, ter spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil, kadar je to mogoče;
(aa)  projekti zagotavljajo stroškovno učinkovit pristop ter so tehnično in finančno usklajeni;
(ab)  prednost imajo projekti z največjim potencialnim prispevkom k doseganju ciljev, določenih v členu 3;
(b)  prednost imajo projekti, ki zagotavljajo dodatne koristi in spodbujajo sinergijo med podprogrami iz člena 4;
 (b)  prednost imajo projekti, ki zagotavljajo dodatne koristi in spodbujajo sinergijo med podprogrami iz člena 4;
(c)  prednost imajo projekti, ki imajo največ možnosti, da bodo ponovljeni in da jih bo prevzel javni ali zasebni sektor ali da bodo pritegnili največ naložb ali finančnih sredstev (katalitični potencial);
 (c)  projekti, ki imajo največ možnosti, da bodo ponovljeni in da jih bo prevzel javni ali zasebni sektor ali da bodo pritegnili največ naložb ali finančnih sredstev (katalitični potencial), pri vrednotenju dobijo dodatne točke;
(d)  zagotovljena je ponovljivost rezultatov standardnih projektov ukrepov;
 (d)  zagotovljena je ponovljivost rezultatov standardnih projektov ukrepov;
(e)  projekti, ki izhajajo iz rezultatov drugih projektov, financiranih iz programa, predhodnih programov ali z drugimi sredstvi Unije, ali jih nadgradijo, so upravičeni do bonusa pri ocenjevanju;
 (e)  projekti, ki izhajajo iz rezultatov drugih projektov, financiranih iz programa, predhodnih programov ali z drugimi sredstvi Unije, ali jih nadgradijo, so upravičeni do bonusa pri ocenjevanju;
(f)  če je primerno, se poseben poudarek nameni projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja ali najbolj oddaljene regije.
 (f)  po potrebi se poseben poudarek nameni biogeografskemu ravnovesju projektov in projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja, območja z visoko naravno vrednostjo ali najbolj oddaljene regije.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, ki prispeva, se uporabljajo za njegov ustrezen prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega celotnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora različnih programov Unije pa se lahko izračuna na podlagi sorazmernega plačila v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.
 1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Da bi bili ukrepi, financirani z drugimi programi Unije, upravičeni do prispevkov v skladu s programom, ne smejo ogrožati okoljskih ali podnebnih ciljev, določenih v členu 3. Pravila vsakega programa Unije, ki prispeva, se uporabljajo za njegov ustrezen prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega celotnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora različnih programov Unije pa se lahko izračuna na podlagi sorazmernega plačila v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Ukrepi, ki so prejeli certifikat „Pečat odličnosti“, ali izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerjalne pogoje:
 2.  Ukrepi, ki so prejeli certifikat „Pečat odličnosti“, ali izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerjalne pogoje:
(a)  ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje ponudb v okviru programa,
 (a)  ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje ponudb v okviru programa,
(b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa,
 (b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa,
(c)  zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa,
 (c)  zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa,
so lahko deležni podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], pod pogojem, da so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.
 so lahko deležni podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], pod pogojem, da so takšni ukrepi skladni s cilji in merili za upravičenost zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.
 Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede trajnosti in preglednosti.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 17 – naslov
Delovni program
 Večletni delovni program
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Program se bo izvajal z vsaj dvema večletnima delovnima programoma iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
 1.  Program se bo izvajal z vsaj dvema večletnima delovnima programoma iz člena 110 finančne uredbe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo teh večletnih delovnih programov.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija med pripravo večletnih delovnih programov poskrbi za ustrezno posvetovanje s sozakonodajalcema in zadevnimi deležniki, tudi z organizacijami civilne družbe.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  najnižje in najvišje stopnje sofinanciranja, različno razporejene med podprogrami, določenimi v členu 4, in upravičeni ukrepi iz člena 10, za katere je najvišja stopnja sofinanciranja v prvem večletnem programu dela za ukrepe iz točk (a), (b) in (d) člena 10(2) največ [60 %] upravičenih stroškov in [75 %] za projekte, ki se financirajo iz podprograma narava in biotska raznovrstnost, namenjene prednostnim habitatom ali vrstam v okviru izvajanja Direktive 92/43/EGS oziroma vrstam ptic, ki jih kot prednostne za financiranje šteje odbor za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku, ustanovljen v skladu s členom 16 Direktive 2009/147/ES, če je to potrebno za uresničevanje cilja ohranjanja;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 – točka a b (novo)
(ab)  najvišji skupni znesek, rezerviran za operacije mešanega financiranja;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  okvirne časovne razporede za javne razpise v obdobju večletnega delovnega programa;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 – točka d b (novo)
(db)  tehnično metodologijo za postopek predložitve in izbora projektov ter merila za izbiro in dodelitev nepovratnih sredstev projektom.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Prvi večletni delovni program traja štiri leta, drugi pa tri leta.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Komisija zagotovi, da se neporabljena sredstva v posameznem javnem razpisu prerazporedijo med različne vrste ukrepov iz člena 10(2).
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Komisija pri razvoju večletnih delovnih programov zagotovi posvetovanje z deležniki.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  Ocenjevanje se opravi pravočasno, da prispeva k postopku odločanja.
 1.  Ocenjevanje se opravi pravočasno, da prispeva k postopku odločanja, ob ustreznem upoštevanju vidikov skladnosti, sinergij, dodane vrednosti Unije in dolgoročne vzdržnosti, pri čemer se kot vodilno načelo uporabljajo prednostne naloge ustreznega okoljskega akcijskega programa.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.
 2.  Vmesna ocena programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku njegovega izvajanja, pri tem pa se uporabijo kazalniki učinkov in rezultatov, določeni v skladu s Prilogo II. Ocena po potrebi vsebuje predlog za spremembo te uredbe.
Ocena zajema vsaj naslednje:
(a)  kvalitativne in kvantitativne vidike izvajanja programa;
(b)  učinkovitost porabe sredstev;
(c)  stopnjo, do katere so bili doseženi cilji vseh ukrepov, ter po potrebi podrobno opredelitev rezultatov in učinkov;
(d)  dejanski ali pričakovani uspeh projektov pri doseganju učinka vzvoda v zvezi z drugimi sredstvi Unije ob upoštevanju zlasti koristi povečane skladnosti z drugimi finančnimi instrumenti Unije;
(e)  obseg, v katerem so dosežene sinergije med cilji in njihovim dopolnjevanjem z drugimi relevantnimi programi Unije;
(f)  dodano vrednost Unije in dolgoročni vpliv programa za sprejetje odločitve o obnovi, spremembi ali opustitvi ukrepov;
(g)  obseg, v katerem so vključeni deležniki;
(h)  kvantitativno in kvalitativno analizo prispevkov programa k stanju ohranjenosti habitatov in vrst, navedenih v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po končanem obdobju iz drugega odstavka člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
 3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po končanem obdobju iz drugega odstavka člena 1, Komisija opravi končno oceno programa in jo dopolni z zunanjim in neodvisnim naknadnim poročilom o oceni, ki zajema izvajanje in rezultate programa.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4
4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
 4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter rezultate svojih ocen da na voljo javnosti.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
 1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. V ta namen prejemniki uporabljajo logotip programa, kot je prikazan v Prilogi IIa, za vse dejavnosti sporočanja, ta logotip pa se pojavi na oglasnih deskah, opaznih javnosti na strateških mestih. Vse trajno blago, pridobljeno v programu LIFE, nosi logotip programa, razen če Komisija odloči drugače.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4
4.  Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1293/2013, se lahko vložijo v finančne instrumente, vzpostavljene v okviru [sklada InvestEU].
 4.  Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1293/2013, se prerazporedijo med ukrepe v okviru tega programa.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Priloga II – točka 2 – točka 2.1 – alinea 3 a (novo)
–  kemikalije
Sprememba 72
Predlog uredbe
Priloga II – točka 2 – točka 2.1 – alinea 5 a (novo)
–  hrup
Sprememba 73
Predlog uredbe
Priloga II – točka 2 – točka 2.1 – alinea 5 b (novo)
–  uporabo virov in učinkovitost
Sprememba 74
Predlog uredbe
Priloga II – točka 2 – točka 2.2 a (novo)
2.2a.  Ozaveščenost javnosti
Sprememba 75
Predlog uredbe
Priloga II a (novo)
PRILOGA IIa
Logotip programa
20181211-P8_TA(2018)0487_SL-p0000002.png

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0397/2018).

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov