Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2156(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0372/2018

Predložena besedila :

A8-0372/2018

Razprave :

PV 10/12/2018 - 18
CRE 10/12/2018 - 18

Glasovanja :

PV 11/12/2018 - 5.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0498

Sprejeta besedila
PDF 144kWORD 59k
Torek, 11. december 2018 - Strasbourg
Vojaška mobilnost
P8_TA(2018)0498A8-0372/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o vojaški mobilnosti (2018/2156(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 9. marca 2017, 22. junija 2017, 20. novembra 2017, 14. decembra 2017 in 28. junija 2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017 in 25. junija 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Razmislek o prihodnosti evropske obrambe (COM(2017)0315),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 10. novembra 2017 o izboljšanju vojaške mobilnosti v Evropski uniji (JOIN(2017)0041),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 28. marca 2018 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost (JOIN(2018)0005),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 6. marca 2018 o časovnem načrtu za izvajanje PESCO(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/340 z dne 6. marca 2018 o pripravi seznama projektov, ki se bodo razvijali v okviru PESCO(3),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije ter generalnega sekretarja zveze NATO z dne 8. julija 2016 in 10. julija 2018, skupnih nizov predlogov za izvajanje skupnih izjav, ki sta jih 6. decembra 2016 in 5. decembra 2017 potrdila Svet EU in Svet zveze NATO, ter poročil o napredku pri izvajanju teh izjav z dne 14. junija 2017 in 5. decembra 2017 ter 6. junija 2018, vključno z zadevnimi zaključki Sveta,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2017 in 25. junija 2018 o izvajanju skupnih izjav,

–  ob upoštevanju Bruseljske izjave o čezatlantski varnosti in solidarnosti in izjave z vrha zveze NATO v Bruslju, obeh z dne 11. julija 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(4) in svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o odnosih EU-NATO(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP)(6),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0372/2018),

A.  ker so temeljne vrednote, na katerih temelji EU – demokracija, spoštovanje človekovih pravic, načelo pravne države, mednarodni sistem, ki temelji na pravilih, in evropska enotnost, v časih geopolitičnih napetosti in razgradnje strateškega okolja na vse težjih preizkušnjah;

B.  ker sta verodostojno odvračanje ter načrtovanje kriznega odziva in obrambe celinske Evrope odvisna od tega, kako hitro in učinkovito je sposobna razmestiti sile, vključno z zunanjimi zavezniškimi silami;

C.  ker so se obrambne potrebe med mirovno dividendo po letu 1989 postopoma zmanjševale v smislu infrastrukture in mobilnosti sil v Evropi;

D.  ker si EU ob polnem sodelovanju z zvezo NATO prizadeva za zagotavljanje varnosti po svetu, prispevanje k miru ter zunanji in notranji stabilnosti, pa tudi za varnost svojih državljanov in ozemelj, za kar ima na voljo edinstven in širok nabor politik, instrumentov in orodij za uresničevanje teh ambicij;

E.  ker EU v skladu s cilji globalne strategije z izvajanjem skupne zunanje in varnostne politike prevzema vse večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo ter vlogo, ki jo ima zlasti v svojem sosedstvu, a tudi širše, kot partnerica za mednarodni mir in varnost, pa tudi za svojo strateško avtonomijo;

F.  ker mora EU svojo strateško avtonomijo vzpostaviti z učinkovito zunanjo in varnostno politiko, s katero bo ohranila mir, preprečila konflikte in okrepila mednarodno varnost, hkrati pa skrbela za varnost svojih državljanov in ljudi, ki sodelujejo pri misijah skupne varnostne in obrambne politike, in s tem ščitila svoje interese in ubranila temeljne vrednote ter prispevala k resničnemu multilateralizmu;

G.  ker mora biti EU, da bi vzpostavila lastno odpornost in utrdila strateško avtonomijo na področju obrambe, boja proti terorizmu in kibernetske varnosti, sposobna odločati in ukrepati, ne da bi bila pri tem odvisna od zmogljivosti tretje strani;

H.  ker sta standardizacija in interoperabilnost na ravni infrastrukture in javnih naročil ključna pogoja za vzpostavitev strateške avtonomije, obrambne unije in učinkovite vojaške mobilnosti;

I.  ker je lahko vojaška mobilnost učinkovita le, če pri tem sodelujejo in so ji predane vse države članice, ki učinkovito sodelujejo z zvezo NATO, pri čemer je treba upoštevati razpoložljive vire, potrebe in regionalne posebnosti posameznih držav članic in poskrbeti za skladnost z ustreznimi pobudami na ravni EU, da bi z usklajenimi in dopolnjujočimi se projekti izgradili učinkovito evropsko infrastrukturo za varnostne potrebe;

J.  ker je vojaška mobilnost strateško in operativno sredstvo za vojaško ukrepanje, ki krepi strateško neodvisnost Unije tako, da olajšuje napotitve, prerazporeditve in podporo silam držav članic EU, s tem pa omogoča doseganje vojaških ambicij Unije;

K.  ker se EU sooča s hibridnimi in večstranskimi izzivi, ki prihajajo predvsem s skrajnega severa, vzhoda, Balkana in juga/Sredozemlja; ker je lahko hitrejša razporeditev sredstev in blaga na teh oseh (sever–jug, zahod–vzhod) ključna za verodostojni odziv;

L.  ker so se zavezniški voditelji na vrhu zveze NATO v Varšavi leta 2016 dogovorili, da bodo za dosego teh ciljev okrepili strategijo odvračanja in obrambe ter povečali pripravljenost sil za hiter odziv z „ okrepljeno prednjo prisotnostjo“ in „prilagojeno prednjo prisotnostjo“;

M.  ker je vojaška mobilnost konkreten ukrep, ki ustreza potrebam Unije na področju varnosti in obrambe in spada v okvir skupne varnostne in obrambne politike; ker so kolektivna varnost in obramba držav članic EU ter njihova sposobnost za ukrepanje v kriznih razmerah v tujini odvisne predvsem od zmožnosti, da se zavezniške enote in civilno osebje za krizno upravljanje, material in oprema ene države lahko prosto in hitro premikajo po ozemlju druge države članice in zunaj EU; ker je 22 držav članic EU tudi zaveznic v zvezi NATO in so se zavezale h kolektivni obrambi, tako da imajo skupni sklop oboroženih sil in prometne infrastrukture; ker je treba načrtovane naložbe v prometno infrastrukturo bolje uskladiti s potrebami glede varnosti in obrambe;

N.  ker te premike pogosto otežujejo številne fizične, pravne in regulativne ovire, in sicer s povzročanjem znatnih zamud, s čimer se zlasti v kriznih razmerah spodkopava njihov namen; ker so evropske vojaške vaje, ki so jih v zadnjih letih izvajali pod okriljem zveze NATO, pokazale, kako zelo pomembna je primerna prometna infrastruktura za dosego vojaških ciljev;

O.  ker ima EU na voljo pomembne politike in orodja za pomoč državam članicam pri izpolnjevanju potreb po vojaški mobilnosti in mednarodnih obveznosti;

P.  ker sta Komisija in podpredsednica Komisije/visoka predstavnica 28. marca 2018 objavili akcijski načrt o vojaški mobilnosti s časovnim razporedom ukrepov, ki jih morajo sprejeti EU in njene države članice; ker se je izvajanje začelo z opredelitvijo skupnih vojaških zahtev po vojaški mobilnosti znotraj in zunaj EU ter predstavitvijo predloga za financiranje vojaške mobilnosti v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v naslednjem večletnem finančnem okviru, kar omogoča financiranje (civilno-vojaških) projektov z dvojno rabo;

Q.  ker je Svet s svojimi sklepi z dne 25. junija 2018 države članice pozval, naj na nacionalni ravni in v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic, kakor hitro bo mogoče, najkasneje pa do leta 2024, sprejmejo ukrepe za večjo učinkovitost vojaške mobilnosti ter za poenostavitev s tem povezanih pravil in postopkov v skladu z akcijskim načrtom in vojaškimi zahtevami za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje;

R.  ker se je začel izvajati projekt stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) za vojaško mobilnost, s katerim naj bi dopolnili dejavnosti Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice ; ker bi moral ta prizadevanja dopolniti še en projekt PESCO za mrežo logističnih vozlišč v Evropi in podporo operacijam; ker je omogočanje dvojne rabe infrastrukture za te logistične potrebe izrednega pomena; ker so države članice poleg tega sprejele zaveze glede vojaške mobilnosti kot del bolj obvezujočih zavez, ki jih zahteva protokol PESCO; ker bi se bilo treba pri pripravi projektov PESCO usklajevati z zvezo NATO; ker obstaja potreba po projektu PESCO o izzivu mobilnosti, kar zadeva vojaške naloge iz člena 43(1) PEU, zlasti glede operacij prevoza po zraku in vodi;

S.  ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) skupni in centralno upravljan program financiranja, ki je bil oblikovan za spodbujanje razvoja učinkovitega, trajnostnega in povezanega vseevropskega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in digitalnih storitev, osredotočen pa je na omogočanje čezmejnih povezav in odpravljanje ozkih grl ter prinaša jasno dodano vrednost EU pri omogočanju čezmejnega sodelovanja in usklajevanja; ker osnutek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v okviru postavke za prometni sektor v proračunski postavki za instrument IPE vključuje nova sredstva, namenjena potrebam vojaške mobilnosti, ker je zelo zaželeno, da se učinkovitost tega instrumenta ohrani in še poveča;

T.  ker Evropska obrambna agencija vodi več projektov na področju vojaške mobilnosti, in sicer v zvezi z diplomatskimi dovoljenji in multimodalnimi prometnimi vozlišči v EU, pa tudi pred kratkim uvedene ad hoc programe o postopkih za pridobitev dovoljenja za čezmejne premike ter o harmonizaciji vojaških zahtev, povezanih s carino; ker je treba delo Evropske obrambne agencije jasno in dosledno uskladiti z delom Komisije in državam članicam tako pomagati pri dokončanju nekaterih vidikov akcijskega načrta; ker je treba v okviru postopka posvetovanja upoštevati potrebe, prednostne naloge in vojaške zahteve držav članic;

U.  ker je bila vojaška mobilnost v skupnih predlogih za izvajanje skupne izjave nedavno opredeljena kot prednostno področje sodelovanja EU in zveze NATO in je bila ponovno potrjena kot prednostna naloga v novi skupni izjavi in Bruseljski izjavi o čezatlantski varnosti in solidarnosti; ker je zveza NATO posredovala EU svoje standarde v zvezi z vojaško mobilnostjo, vključno s splošnimi parametri zveze NATO za prometno infrastrukturo;

V.  ker se zveza NATO prek načrta za izvajanje področja pristojnosti vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, zlasti s prilagajanjem zakonodaje in postopkov, krepitvijo vodenja in nadzora, povečevanjem prometnih zmogljivosti in posodobitvijo infrastrukture, osredotoča tudi na izboljšanje svojih logističnih zmogljivosti; v zvezi s tem je seznanjen z ustanovitvijo dveh novih poveljstev, skupnega poveljstva zavezniških sil v Norfolku in skupnega poveljstva za podporo in izvajanje operacij v Ulmu;

W.  ker bodo leta 2019 tri četrtine držav, ki so vključene v okvir in razmeščajo sile v okviru okrepljene prednje prisotnosti zveze NATO na vzhodnem boku, države zunaj EU; ker so stalna prisotnost na celini in okrepitve iz ZDA, Kanade in Združenega kraljestva odločilnega pomena za varnost Evrope;

X.  ker bo predhodno razmeščanje vojaških logističnih zalog, vključno s strelivom in gorivom, pomagalo ublažiti nekatere pritiske na področju mobilnosti;

Y.  ker bodo morale kljub vsem tem institucionalnim ukrepom za glavne izboljšave zmogljivosti vojaške mobilnosti poskrbeti države članice EU, ki morajo prilagoditi svojo nacionalno infrastrukturo in regulativna okolja; ker bo morala biti v to zaradi obsega vprašanj, ki jih je treba obravnavati, vključena celotna uprava; ker je treba ta splošna prizadevanja izvajati ob polnem spoštovanju nacionalnih postopkov odločanja in ustavnih zahtev posameznih držav članic EU, pri tem pa upoštevati tudi zahteve glede vojaške mobilnosti, ki so bile opredeljene pri sodelovanju EU z zvezo NATO;

Z.  ker sta akcijski načrt za vojaško mobilnost in pilotna analiza, ki jo je leta 2017 za države koridorja vseevropskega prometnega omrežja Severno morje-Baltik začelo estonsko predsedstvo, pokazala, da največja višina in dovoljeno odstopanje mase vozil za številne cestne mostove nista ustrezna za vojaška vozila ter da je nosilnost premajhna, da bi se vojaška oprema izrednih velikosti prevažala po železnici;

1.  poudarja, da je vojaška mobilnost osrednje strateško orodje, ki omogoča, da EU učinkovito sledi svojim interesom na področju varnosti in obrambe in jih dopolnjuje z drugimi organizacijami, kot je zveza NATO, zato je ne bi smeli omejiti zgolj na odpravljanje fizičnih, pravnih in infrastrukturnih ovir; poudarja, da je treba vojaško mobilnost izboljšati, da bi se hitro okrepile zmogljivosti zveze NATO, s čimer bi se povečala naša kolektivna varnost in morebiti povečal prispevek EU k mednarodni varnosti in stabilnosti; pozdravlja, da v zadnjem času vsi pomembni akterji namenjajo več pozornosti vojaški mobilnosti; ugotavlja, da ta krepi pripravljenost Evrope in bolje odvrača morebitne nasprotnike in krizne razmere, obenem pa pomaga dosegati ambiciozne cilje EU na področju obrambne in varnostne politike, vključno s politično, operativno in industrijsko strateško avtonomijo;

2.  poudarja, da je oblikovanje akcijskega načrta o vojaški mobilnosti v Uniji del širšega cilja, da se izboljša mobilnost v EU in obenem obravnavajo izzivi za logistiko in mobilnost iz skupne varnostne in obrambne politike; zaradi česar je nujna uskladitev čezmejnih in carinskih standardov in predpisov ter upravnih in zakonodajnih postopkov; poudarja, da je vloga skupnih podjetij EU bistvena za uskladitev upravnih in zakonodajnih postopkov, tako za instrument IPE kot tudi za akcijski načrt o vojaški mobilnosti; upa, da bo dvojna mobilnost s svojim proračunskim prispevkom in zadovoljitvijo novih in prihodnjih potreb pozitivno prispevala k razvoju instrumenta IPE;

3.  poudarja, da spodbujanje evropske obrambne unije ter izkoriščanje strateške avtonomije in prilagodljivosti ne bi smeli voditi do povečanja napetosti v odnosih EU s strateško pomembnimi regionalnimi akterji;

4.  poudarja, da je uresničevanje vojaške mobilnosti v Evropi projekt, ki temelji predvsem na izraženi zavezanosti in politični volji držav članic, EU pa bi morala prispevati z usmerjanjem procesa, tako da določi okvir za zahteve, zagotavlja sredstva, pripravlja protokole za učinkovito premikanje tehnične opreme in človeških virov, spodbuja sodelovanje in zagotavlja forume za izmenjavo najboljše prakse, informacij in izkušenj, pri katerih bi sodelovali civilni in vojaški organi; poudarja, da bo učinkovita vojaška mobilnost koristila vsem državam članicam, saj bo izboljšala njihovo povezljivost na vojaškem in civilnem področju; poudarja, da je treba spoštovati nacionalne postopke odločanja in ustavna pravila vseh držav članic;

5.  poudarja, kako pomembno je zaradi vloge, ki jo ima EU kot svetovni akter, spodbujati medsektorsko sodelovanje (sinergije) med državami članicami, da bi razvili učinkovito, interoperabilno, varno, multimodalno, pametno in trajnostno dvojno mobilnost, ki bo kos novim izzivom digitalizacije prometa (avtomobilizma in povezljivosti), ter zanesljivo izpolnjevati obveznosti in odgovornosti na področju dvojne logistike (civilne in obrambne);

6.  močno podpira poziv Sveta, naj države članice do konca leta 2019 pripravijo nacionalne načrte za vojaško mobilnost ter jih prednostno izvajajo; pozdravlja druge ukrepe, dogovorjene v zaključkih Sveta v okviru globalne strategije EU z dne 25. junija 2018, in poziva države članice, naj upoštevajo v njih določene roke; poudarja, da bi uspešna prizadevanja za spodbujanje vojaške mobilnosti državam članicam omogočila, da se posvetijo učinkovitemu uresničevanju nacionalnih in skupnih evropskih obrambnih načrtov ter se učinkovito udeležujejo skupnih vaj, usposabljanja in misij ter operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike;

7.  poudarja pomen mobilnosti pri odzivanju na krize, tj. potrebe po hitri in učinkoviti razmestitvi zmogljivosti za misije in operacije, da bi EU še naprej zanesljivo zagotavljala varnost in ohranjala mir, se učinkovito spopadala z naravnimi nesrečami, humanitarnimi krizami in vojaškimi nalogami iz člena 43(1) PEU, opisanimi v ponazoritvenih scenarijih, ter ustrezno izvajala klavzule o vzajemni pomoči in solidarnosti;

8.  meni, da bo učinkovita politika vojaške mobilnosti okrepila misije skupne varnostne in obrambne politike pod vodstvom EU glede na njihovo mednarodno razsežnost in cilj ohranjanja miru, če se bodo povečale sinergije med obrambnimi potrebami ter zmogljivost EU za odziv na izredne razmere, večja vojaška mobilnost pa bi morala koristiti tudi humanitarnim misijam in odzivom na naravne nesreče v EU; ugotavlja, da so misije na področju kolektivne obrambe ter nacionalne in evropske misije in operacije za upravljanje kriz tiste, ki bi jim večja vojaška mobilnost v EU in zunaj nje najbolj koristila; zato poudarja, da bo napredek na tem področju pomagal prav tistim državam članicam EU, ki so tudi članice zveze NATO, da izpolnijo zaveze iz člena 5; poudarja posebno vlogo, ki jih imajo nevtralne države članice; vseeno priznava, da za države članice EU v skladu s členom 42(7) PEU tudi jasno velja obveznost zagotavljanja pomoči in podpore z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo, če je država članica žrtev oboroženega napada na svojem ozemlju, kar je v skladu z obveznostmi v okviru zveze NATO;

9.  priznava, da je treba temeljito proučiti, kateri deli EU ali katere države članice potrebujejo več naložb v vojaško mobilnost ter so bolj izpostavljeni tveganju zunanjih varnostnih groženj;

10.  priznava zapleteno naravo izziva, ki med drugim vključuje vprašanja o gradnji infrastrukture, skupnih standardih, prometnih predpisih, carinah, davkih in dovoljenjih za premikanje, pa tudi vse ravni oblasti, od občinskih uprav do mednarodnih organizacij; pri tem poziva k sprejetju okvirov, s katerimi bi na vseh ravneh združili vojaške in civilne akterje, tudi iz zveze NATO in njenih partneric, da bi razpravljali o pomembnih vprašanjih ter tako zagotovili dodano vrednost in učinkovito usklajevanje in izvajanje, ter poudarja, da morajo države članice vlagati v skupno izobraževanje osebja na upravni in institucionalni ravni, da bi dosegle čim boljše rezultate; pozdravlja zavezo Evropske komisije, da bo do konca leta 2018 preučila možnosti za poenotenje in poenostavitev carinskih postopkov; poudarja, da je medinstitucionalno sodelovanje ustreznih organizmov in agencij med državami članicami bistvenega pomena za uskladitev zakonodaje v EU; vztraja, da je treba odobriti posebno usklajevanje in izmenjavo izkušenj v primeru dvojne rabe infrastrukture za nevarno blago, da se zmanjša nevarnost nesreč in hkrati optimizira varnost celotnega omrežja;

11.  ugotavlja, da se je količina razpoložljivih tirnih vozil, zlasti prekucnih vagonov, za premikanje težke opreme in vozil v kratkem času močno zmanjšala;

12.  priznava, da delovanje v tako zapletenem okolju povzroča številne težave zaradi podvajanja in usklajevanja ter tako nastalih stroškov, kar lahko bistveno ogrozi celotni projekt, če se ne upravlja ustrezno; priznava, da ima EU v prometnem sektorju že izkušnje z dvojnim sodelovanjem, na primer s projektom enotno evropsko nebo; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo učinkovit okvir za sodelovanje; poudarja, da bo za izvajanje projektov vojaške mobilnosti potrebno tesnejše sodelovanje med državami članicam ter da bo treba nameniti prednost sodelovanju med civilnim in vojaškim področjem; poudarja potrebo po usklajevanju s projekti na področju vojaške mobilnosti, pripravljenimi v okviru PESCO, ter projekti, ki se izvajajo v okviru evropskega obrambnega sklada;

13.  zato poudarja, da so razumevanje skupnega strateškega cilja, razvoj skupnega načrta in sodelovanje med državami članicami ključni za uspeh; poudarja, da je usklajeno vojaško načrtovanje nujno za učinkovito strateško avtonomijo, ter da mora temeljiti na standardizaciji in interoperabilnosti opreme in orožja, pa tudi na strateški doktrini ter postopkih poveljevanja in nadzora; pri tem pozdravlja akcijski načrt o vojaški mobilnosti, v katerem so opisani konkretni ukrepi za različne institucionalne akterje in države članice EU ter ki priznava strateško vlogo vseevropskega prometnega omrežja; pozdravlja zaveze, ki so jih sprejele države članice;

14.  izraža obžalovanje, da akcijski načrt pravzaprav opisuje pristop od spodaj navzgor z zgolj omejeno strateško vizijo o tem, katere konkretne obrambne cilje želi EU z različnimi dejavnostmi, opisanimi v akcijskem načrtu, doseči; v zvezi s tem obžaluje, da še vedno nimamo bele knjige EU o obrambi, s katero bi uresničili ta splošni namen; vseeno verjame, da ima sedanji pristop precej prednosti in bo služil interesom vseh držav članic EU, tako nevtralnih držav kot tudi tistih držav članic EU, ki bodo nastopale v vlogi zaveznic zveze NATO;

15.  poudarja, da bi morale institucije EU in države članice spoštovati ambiciozni časovni razpored iz akcijskega načrta, da bi zagotovili čimprejšnjo zapolnitev obstoječih vrzeli v mobilnosti in dosegli ambiciozno raven ciljev obrambne in varnostne politike; pozdravlja pozive iz akcijskega načrta k izboljšanju vojaške mobilnosti z upoštevanjem hibridnih groženj, zlasti za prometno in kritično infrastrukturo, ter k izboljšanju odpornosti prometne infrastrukture na hibridne grožnje;

16.  je seznanjen z napredkom, doseženim pri razvoju vojaških zahtev za vojaško mobilnost v EU in zunaj nje, zlasti v zvezi z infrastrukturo z dvojno rabo, in pozdravlja tesno sodelovanje držav članic v vseh fazah procesa, vodilno vlogo Nizozemske v zvezi s projektom PESCO, pa tudi vložek, ki ga zagotavlja zveza NATO;

17.  pozdravlja predlog Komisije o uporabi instrumenta za povezovanje Evrope in znatnih sredstev, predvidenih za projekte vojaške mobilnosti z dvojno rabo, da bi infrastrukturo prilagodili tako, da bo upoštevala dvojne potrebe; meni, da je dvojna raba infrastrukture bistven pogoj za to, da lahko akcijski načrt in sredstva za vojaško mobilnost koristijo tudi civilnemu prometnemu omrežju; šteje izvajanje akcijskega načrta za priložnost, da se zmogljivost omrežja poveča v korist civilnemu prometnemu omrežju in spodbujajo multimodalne povezave; pozdravlja poziv k oceni in prilagoditvi vseevropskega prometnega omrežja, da bi zajemalo tudi ugotovljene vojaške zahteve, ki bodo veljale tudi za nove projekte na področju civilnega prometa, zlasti za letališča, pristanišča, avtoceste in železnice ter intermodalna vozlišča na ključnih koridorjih; zato opozarja, da je treba v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti seznam nacionalne infrastrukture in koridorjev, pri tem pa upoštevati vojaške posebnosti držav članic; ugotavlja, da bi moral biti razvoj projektov z dvojno rabo trajnosten in v skladu z okoljskimi standardi;

18.  meni, da bi bilo treba zaradi optimizacije porabe sredstev EU v vse prometne projekte skupnega interesa, ki se financirajo iz instrumenta IPE, po potrebi že na začetku vključiti zahteve glede vojaške mobilnosti, s čimer bi se izognili nepotrebni nadgradnji infrastrukture v poznejši fazi in s tem negospodarni porabi sredstev; meni, da bi bilo treba pri financiranju iz sredstev instrumenta IPE, namenjenih vojaški mobilnosti, kadar je to mogoče, dati prednost multimodalnim projektom, ker najbolj povečujejo možnosti za dvojno rabo, ter čezmejnim projektom, ker prispevajo k vzpostavitvi obstoječih manjkajočih povezav in odpravi ozkih grl, ki so trenutno glavne fizične ovire za hitro in nemoteno mobilnost, tako za civiliste kot za premike vojakov in težke vojaške opreme; poudarja, da je treba pri postopku opredelitve odsekov omrežja TEN-T, primernih za vojaški prevoz, brezpogojno povečati civilne in vojaške sinergije ter upoštevati načelo dvojne rabe; meni, da bi utegnile dodatne naložbe v omrežje prinesti precejšnje koristi za vojaško mobilnost, obenem pa prispevati k dovršitvi osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030 in dopolnilnega omrežja do leta 2050; poudarja, da bi moralo biti mogoče sredstva, namenjena vojaški mobilnosti, uporabiti za povečanje vojaške mobilnosti za prilagoditev prometne infrastrukture v osrednjih in dopolnilnih omrežjih TEN-T;

19.  podpira odločitev, da se sredstva za vojaško mobilnost dodelijo v okviru centraliziranega upravljanja instrumenta IPE, z jasnim ciljem glede mobilnosti z dvojno rabo; je seznanjen s predhodnimi ukrepi iz akcijskega načrta; poziva Komisijo, naj do 31. decembra 2019 sprejme delegirane akte, v katerih bi dodatno opredelila vojaške zahteve, seznam delov TEN-T, primernih za vojaški transport in seznam prednostnih infrastrukturnih projektov z dvojno rabo ter določila postopke ocenjevanja upravičenosti ukrepov, povezanih z vojaško mobilnostjo in merili za dodelitev;

20.  želi spomniti, da so bile različne tehnologije, ki se uporabljajo v obrambnem sektorju, uspešno prenesene v civilni sektor; poudarja, da sta vzpostavitev inteligentnega prometnega sistema, ki se opira na sisteme telematskih aplikacij, kot sta ERTMS in SESAR, in uporaba tehnologij, povezanih s sistemi Galileo/Egnos/GOVSATCOM, eden največjih prihodnjih izzivov za civilni prometni sektor; zato meni, da bi bilo treba pri prihodnjih revizijah akcijskega načrta preučiti tudi možnost, da bi v civilnem prometu reševanje teh izzivov temeljilo na vojaških odzivih nanje, na primer na področju kibernetske varnosti in varne komunikacije; poziva k nadaljnjim ukrepom za povečanje sodelovanja in zaupanja med akterji na področju kibernetske varnosti in obrambe ter za okrepitev sodelovanja v okviru PESCO; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju skupnega omrežja za boj proti hibridnim grožnjam, da bi se zagotovila odpornost infrastruktur, ki so strateške v smislu prizadevanj za izboljšanje vojaške mobilnosti v EU; pozdravlja pomen prizadevanja institucij EU za posodobitev predpisov za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo;

21.  priznava pomen morebitnih predlogov za ureditev prevoza nevarnega blaga za vojaško uporabo, posodobitev carinskega zakonika EU in prilagoditev pravil o DDV;

22.  pri tem pozdravlja izmenjavo informacij in najboljše prakse med vojaškimi in civilnimi akterji ter poudarja potrebo po skupnih prizadevanjih za določitev enotnega izhodišča za urejanje prevoza nevarnega blaga za vojaško uporabo;

23.  ugotavlja, da je v akcijskem načrtu opredeljeno precejšnje število nalog, ki jih je treba opraviti na ravni držav članic, ter da morata Evropska obrambna agencija in Komisija v ta namen zagotoviti podporo in smernice za njihovo hitro in učinkovito izvajanje; opozarja na potrebo po enotnem in prilagojenem carinskem in davčnem okviru, zlasti za DDV; poudarja predvsem, kako pomembno je doseči dogovor o harmoniziranih pravilih za dovoljenja za čezmejne premike, ki močno ovirajo hitre premike; meni, da bi morale države članice sodelovati, da bi povečale učinkovitost čezmejne dvojne rabe in zmanjšale upravne stroške; v zvezi s tem podpira prizadevanja, da bi do konca leta 2019 skrajšali roke za prečkanje meja, v ta namen pa naj se v petih dneh izdajo diplomatska dovoljenja za kopenske, pomorske in zračne premike, razmisli pa naj se tudi o tem, da bi bil za enote za hitro odzivanje ta rok še krajši;

24.  podpira odločitev držav članic, da se pridružijo projektu PESCO, da bi se vojaška mobilnost vključila na prvotni seznam 17 prednostnih projektov, ki bodo v okviru tega sodelovanja pripravljeni; pri tem poudarja, da bi projekt PESCO o vojaški mobilnosti lahko postal uporabno orodje za usklajevanje prizadevanj držav članic, predvidenih v akcijskem načrtu, ter drugih dejavnosti, ki presegajo neposredne pristojnosti EU; meni, da je ta delitev dela, ki jo spremlja ustrezno usklajevanje, bistvenega pomena, če želimo, da bi projekt PESCO zagotavljal dodano vrednost; pozdravlja tudi bolj zavezujoče zaveze glede poenostavitve čezmejnega vojaškega prevoza, izražene v uradnem obvestilu o projektu PESCO; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo v projektu PESCO za vojaško mobilnost;

25.  poudarja pomen ustreznega obveščanja lokalnih skupnosti o načrtovanju in vplivu pomembnejše infrastrukture na vojaško mobilnost, ter njihovem vključevanju v načrtovanje;

26.  poudarja, da EU nazadnje lahko le dopolni prizadevanja držav članic; poudarja, da je uspeh pravzaprav odvisen od tega, kako države članice sprejemajo in so sposobne izvajati pristop na vseh ravneh uprave, da bi rešile ustrezna vprašanja; poudarja pomen politične zavezanosti držav članic uresničevanju delujoče vojaške mobilnosti v EU in zunaj nje; poudarja, da je za uspeh vojaške mobilnosti potrebno sodelovanje in usklajevanje z vsemi zaveznicami zveze NATO;

27.  pozdravlja novo skupno izjavo o sodelovanju EU in zveze NATO ter Bruseljsko izjavo o čezatlantski varnosti in solidarnosti in poudarja, da je v obeh poudarek na vprašanjih vojaške mobilnosti; pozdravlja tudi nove pobude zveze NATO, zlasti načrt za izvajanje področja pristojnosti vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo; v zvezi s tem pozdravlja delo zveze NATO na področju zagotavljanja vojaške mobilnosti ter EU in NATO poziva, naj preprečita nepotrebno podvajanje prizadevanj; poudarja pomen pristanišč kot vezi Unije z njenimi zavezniki iz zveze NATO ter za prevoz po morju na kratkih razdaljah v Evropi; poudarja pomen preglednosti in obveščanja o pobudah EU na področju obrambe, vključno s stalnim strukturnim sodelovanjem z Združenimi državami Amerike in drugimi zaveznicami zveze NATO, da bi preprečili kakršne koli napačne razlage, in pozdravlja pobude EU na področju obrambe za krepitev evropskega stebra v okviru zavezništva zveze NATO;

28.  zato poziva EU, njene države članice in zvezo NATO, naj okrepijo sodelovanje in usklajevanje, tudi z uporabo sredstev za skupne projekte, povečanjem politične prilagodljivosti, formaliziranjem odnosa med EU in zvezo NATO, razširitvijo področij sodelovanja in obsežnejšo izmenjavo informacij, če je to v skladu z varnostnimi interesi EU, da bi zagotovili sinergije; izraža upanje, da bodo čim prej odpravljene ovire za izmenjavo zaupnih informacij med obema organoma in bo mogoče tesnejše sodelovanje;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, agencijam EU na področju obrambe, generalnemu sekretarju zveze NATO ter vladam in parlamentom držav članic EU in zveze NATO.

(1) UL L 331, 14.12.2017, str. 57.
(2) UL C 88, 8.3.2018, str. 1.
(3) UL L 65, 8.3.2018, str. 24.
(4) UL C 224, 27.6.2018, str. 18.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0257.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0492.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov