Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0122M(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0385/2018

Predložena besedila :

A8-0385/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 14
CRE 11/12/2018 - 14

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.9

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0507

Sprejeta besedila
PDF 149kWORD 55k
Sreda, 12. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko (resolucija)
P8_TA(2018)0507A8-0385/2018

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08462/2018 – C8-0417/2018 – 2018/0122M(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08462/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani(1) (08463/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0417/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega v Tokiu 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega v Tokiu 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju 25. dvostranskega vrha, ki je potekal v Tokiu 17. julija 2018, in skupne izjave z njega,

–  ob upoštevanju prvega dvostranskega vrha, ki je potekal v Haagu leta 1991, in sprejete skupne izjave o odnosih med ES in Japonsko,

–  ob upoštevanju 20. vrha EU-Japonska iz leta 2010,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila o povezovanju Evrope in Azije – temeljni gradniki za strategijo EU, ki ga je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko 19. septembra 2018 poslala Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter Evropski investicijski banki,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je junija 2016 objavila podpredsednica/visoka predstavnica,

–  ob upoštevanju smernic o zunanji in varnostni politiki EU v vzhodni Aziji, ki jih je Svet odobril 15. junija 2012,

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Japonsko o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 2009(2),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU-Japonska iz leta 2001,

–  ob upoštevanju obiska priložnostne delegacije Odbora za zunanje zadeve v Tokiu na Japonskem in v Južni Koreji od 3. do 6. aprila 2018,

–  ob upoštevanju 38. medparlamentarnega srečanja med EU in Japonsko, ki je potekalo v Tokiu 9. in 10. maja 2018,

–  ob upoštevanju obiska priložnostne delegacije Pododbora za obrambo in varnost v Tokiu od 22. do 25. maja 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Japonsko in EU(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa(4),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0385/2018),

A.  ker sta EU in Japonska strateški partnerici od leta 2003 in še naprej tesno sodelujeta v številnih mednarodnih forumih;

B.  ker si EU in Japonska kot enako misleči globalni partnerici delita posebno odgovornost za spodbujanje miru, stabilnosti, multilateralizma, spoštovanja človekovih pravic, blaginje in zagovarjanja na pravilih temelječe ureditve v hitro spreminjajočem se svetu;

C.  ker bo sporazum o strateškem partnerstvu/prostotrgovinski sporazum med EU in Japonsko zajemal približno tretjino svetovne gospodarske proizvodnje;

D.  ker je japonska vlada začela izvajati reforme varnostne politike, ki vključujejo krepitev obrambnih zmogljivosti, prenovo zavezništva z ZDA in sodelovanje z drugimi demokracijami v regiji in zunaj nje;

E.  ker se je prispevek Japonske k mednarodni varnosti in stabilnosti povečal; ker se nacionalna varnostna strategija Japonske iz leta 2013 nanaša na politiko „proaktivnega prispevka k miru“, ki temelji na načelu mednarodnega sodelovanja;

F.  ker je Japonska najstarejša partnerica Nata in je podpisala sporazume o sodelovanju glede zaupnih informacij, kibernetske varnosti, boja proti piratstvu, pomoči ob nesrečah in humanitarne pomoči;

G.  ker je Japonska v zadnjih desetletjih požela odobravanje mednarodne skupnosti za svojo politiko vojaškega samoomejevanja, ki ni nikakor ovirala njenega vzpona do statusa enega najpomembnejših gospodarskih in političnih akterjev na svetu;

H.  ker je bila Japonska vodilna v prizadevanjih za revizijo čezpacifiškega partnerstva (TPP) po umiku ZDA in je julija 2018 ratificirala revidiran sporazum, celoviti in napredni sporazum za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP ali TPP-11); ker je tudi Japonska pokazala zanimanje za celovito regionalno gospodarsko partnerstvo (RCEP), ki vključuje Kitajsko;

I.  ker je Japonska dejavna članica Azijske razvojne banke (ADB), Afriške razvojne banke (AFDB), Medameriške razvojne banke (IADB), Ekonomske in socialne komisije Združenih narodov za Azijo in Pacifik (UNESCAP) in drugih specializiranih agencij ZN ter azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in Dialoga za azijsko sodelovanje (ACD); ker je Japonska članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupine G7 in skupine G20;

J.  ker je japonska vlada februarja 2015 odobrila novo listino o razvojnem sodelovanju;

Sporazum in odnosi med EU in Japonsko

1.  pozdravlja sklenitev osnutka sporazuma o strateškem partnerstvu, ki zagotavlja pravno zavezujoč okvir, krepi dvostranske odnose med EU in Japonsko ter povečuje sodelovanje na več kot 40 področjih, kot so zunanja politika in varnostna vprašanja, vključno s spodbujanjem miru in stabilnosti ter operacijami nujne pomoči, svetovna razvojna in humanitarna pomoč, gospodarske zadeve, raziskave, inovacije, izobraževanje, varnost hrane, kmetijska politika, politika IKT, vesoljska tehnologija, kultura in šport, pa tudi globalni izzivi, ki zahtevajo globalno usklajevanje, kot so podnebne spremembe, migracije, kibernetske grožnje, javno zdravje, čezmejni kriminal, operacije vzpostavljanja miru, krizno upravljanje in obvladovanje nesreč ter boj proti terorizmu;

2.  poudarja povezave med sporazumom o strateškem partnerstvu in sporazumom o gospodarskem partnerstvu, največjim svetovnim dvostranskim sporazumom o prosti trgovini; meni, da je sklenitev obeh sporazumov nadgradnja partnerstva, katere cilj je zagotoviti konkretne prednosti za prebivalstvo EU in Japonske, in podpira nadaljnje sodelovanje v okviru mednarodnih forumov; pozdravlja vzajemno spoštovanje in zaupanje, ki sta bila okrepljena med pogajalskim postopkom;

3.  pozdravlja sklicevanje na parlamentarno razsežnost v členu 1(3) sporazuma o strateškem partnerstvu, namenjeno krepitvi partnerstva z dialogom in sodelovanjem na področju političnih vprašanj, zunanjih in varnostnih politik ter drugega sektorskega sodelovanja; v zvezi s tem predlaga, da japonski parlament in Evropski parlament še naprej razvijata parlamentarni nadzor in dialog, da bi zagotovila izvajanje pogodbeno dogovorjenega sodelovanja; poziva Evropski parlament, naj nadzira seje skupnega odbora in njihovo dokumentacijo; poziva, naj se civilna družba še naprej vključuje v izvajanje sporazuma o strateškem partnerstvu ter spodbuja odgovornost zanj; ponovno izraža prepričanje, da bi morala konkretna oblika splošnega in sektorskega sodelovanja načeloma temeljiti na ciljih v zvezi s trajnostjo, ki jih je treba uresničiti do leta 2030 in jih je sprejela OZN, odobrile pa pogodbenice;

4.  poudarja, da je treba sodelovati na večstranski ravni, da bi spodbujali pristop k Pogodbi o trgovini z orožjem ter izvajanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, s tem pa preprečili širjenje orožja z množično uničevanje, se borili proti terorizmu in preprečili, da ostanejo storilci najhujših oblik zločina zoper mednarodno pravo in kršitev človekovih pravic nekaznovani;

5.  opozarja, da je potreben celovit in skladen diplomatski, ekonomski, kulturni in varnostni pristop v državah v razvoju, kjer sta varnost in razvoj povezana s skupno vizijo EU in Japonske;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

6.  ponovno potrjuje skupno zavezanost spoštovanju človekovih pravic, demokracije, temeljnih svoboščin, dobrega upravljanja, pravne države in skupnih vrednot iz Splošne deklaracije človekovih pravic ter skupnim prizadevanjem za globalno spodbujanje in zaščito teh vrednot in na pravilih temelječe mednarodne ureditve;

7.  je seznanjen, da Japonska ni ratificirala dveh osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela (o diskriminaciji in odpravi prisilnega dela), in pozdravlja njeno odločitev, da vzpostavi medministrski okvir za obravnavanje izvajanja zavez glede trajnostnega razvoja v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu, vključno z ratifikacijo teh konvencij;

8.  poudarja, da je na področju pravic žensk potrebno nadaljnje sodelovanje, s katerim bi zagotovili, da bo uresničitev enakosti spolov ena ključnih prednostnih nalog partnerstva; spodbuja japonski parlament, naj nadaljuje delo v zvezi z zakonodajo, da bi obravnaval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

9.  obsoja dejstvo, da je smrtna kazen na Japonskem še vedno zakonita, usmrtitve pa se izvajajo, ne da bi bili kaznjenci predhodno opozorjeni; poudarja, da odbor OZN proti mučenju kritizira to prakso zaradi psihološke obremenitve kaznjencev in njihovih družin; podpira prizadevanja OZN pri postopnem odpravljanju smrtne kazni; poziva EU, naj začne dialog z japonsko vlado o moratoriju za smrtno kazen, da bi jo sčasoma odpravili;

Regionalni in mednarodni odnosi

10.  opozarja, da je bila v okviru globalne strategije EU iz leta 2016 opredeljena neposredna povezava med evropsko blaginjo in varnostjo v Aziji, EU pa pozvana k večjim prispevkom v praktični obliki in sodelovanju s partnerji, kot je Japonska, za spodbujanje miru na Korejskem polotoku ter izjemno pomembno mirno reševanje pomorskih in ozemeljskih sporov na območju Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja na podlagi mednarodnega prava in konvencij; poudarja pomen izgradnje zaupanja in preventivne diplomacije; poudarja, da je treba spoštovati svobodo mednarodne plovbe; pozdravlja srečanje predsednika vlade Abeja in predsednika Šija v Pekingu 26. oktobra 2018 ter najavo zavezanosti odprtju novega poglavja v odnosih kot korak k izboljšanju dvostranskih odnosov in zmanjšanju regionalnih napetosti;

11.  se zaveda, da pomeni kitajski in ruski vpliv v azijsko-pacifiški regiji velik varnostni izziv za Japonsko, pa tudi za interese EU, zato pozdravlja zaveze iz sporazuma o strateškem partnerstvu glede poglobitve sodelovanja med EU in Japonsko na področju varnosti kot zaščite pred tovrstnimi grožnjami;

12.  pozdravlja, da je bila 1. julija 2018 ustanovljena japonska misija v Natu;

13.  pozdravlja novo strategijo EU za izboljšanje povezljivosti z Azijo prek spodbujanja dialoga, stabilnosti, regionalnega in mednarodnega sodelovanja, interoperabilnega prometa, energetskih in digitalnih omrežij ter povezav med ljudmi; izpostavlja priložnosti, ki jih povezljivost prinaša za okrepitev izmenjav na področjih izobraževanja, znanosti, raziskav in kulture;

14.  poziva k razširitvi dvostranskega in večstranskega sodelovanja EU-Japonska z Južno Korejo, Severno Korejo, ZDA in Kitajsko v podporo prizadevanjem za vzpostavitev miru in ohranjanje stabilnosti v regiji, mirno sožitje na Korejskem polotoku ter popolno, nepreklicno in preverljivo denuklearizacijo Severne Koreje; poudarja, kako pomembni so nadaljnje sodelovanje in dobri sosedski odnosi med Japonsko in Južno Korejo, saj bi utegnili prispevati k regionalni stabilnosti in obravnavati varnostna tveganja, kot je Severna Koreja; se zavezuje podpori stalnemu mednarodnemu pritisku na Severno Korejo, da bi zagotovili sprejetje konkretnih ukrepov za denuklearizacijo; podpira mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitve za vprašanje pogrešanih japonskih državljanov, za katere obstaja bojazen, da jih je ugrabil severnokorejski režim; poudarja, da je stabilnost v severovzhodni Aziji v osrednjem interesu Evrope;

15.  predlaga, da EU in Japonska sodelujeta pri krepitvi zmogljivosti ASEAN v zvezi z agendo regionalnega povezovanja in sodelovanja ter pri zmogljivosti za skupno reševanje konfliktov v regiji, pa tudi pri krepitvi sedanje osrednje vloge ASEAN v večstranski ureditvi Jugovzhodne Azije; podpira sklep, sprejet na 33. forumu ASEAN-Japonska v Tokiu, da se ponovno okrepijo vezi in rešijo regionalna ter mednarodna vprašanja v skupnem interesu ter vzpostavi sodelovanje za spodbujanje miru in stabilnosti; meni, da spodbujanje in varstvo človekovih pravic učinkovito prispevata k uresničevanju navedenih ciljev; poziva k sinergijam med prosto in odprto indopacifiško strategijo Japonske in pobudami EU, vključno z naložbenim načrtom EU in razširjenimi vseevropskimi prometnimi omrežji EU, da bi spodbujali globalno sodelovanje na področju povezljivosti;

16.  je seznanjen z ambicijami Japonske, da postane nestalna članica varnostnega sveta OZN v obdobju 2023-2024, in pozdravlja njen prispevek k OZN na področjih, kot so razoroževanje in neširjenje orožja, ohranjanje in vzpostavljanje miru ter varnost;

Sektorsko sodelovanje

17.  poudarja priložnosti in zagon, ki jih ima sporazum o strateškem partnerstvu za razvoj kulturnih odnosov in za sodelovanje na področjih mladih, izobraževanja in športa; je seznanjen z zaenkrat nizko stopnjo medosebnih izmenjav in jezikovnimi preprekami; predlaga nadaljnje naložbe za izboljšanje interakcije med državljani, izobraževalnega in kulturnega dialoga, akademske mobilnosti v okviru programa Erasmus+ ter javne diplomacije za spodbujanje medsebojnega razumevanja in kulturne raznolikosti;

18.  spominja na zagon, ki ga daje sporazum o strateškem partnerstvu pri poglabljanju sektorskega sodelovanja na področju varstva potrošnikov in izmenjavah v zvezi z regulativno in nadzorno ureditvijo v finančnem sektorju;

19.  meni, da sta EU in Japonska kot vodilni svetovni donatorici z dolgo zgodovino uradne razvojne pomoči za manj razvite države v vzhodni Aziji, v zadnjem času pa tudi Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, naravni partnerici, skupaj z vladami prejemnicami, pri usklajevanju pomoči in zagotavljanju skladnosti; poudarja, da je glavni namen razvojne pomoči zmanjšanje revščine z uresničitvijo ciljev trajnostnega razvoja, in z zanimanjem pričakuje vzajemno sodelovanje za uresničitev teh ciljev;

20.  pozdravlja, da je Japonska leta 2016 ratificirala pariški podnebni sporazum, in jo poziva, naj ga začne učinkovito izvajati, pri tem pa prevzame vodilno vlogo pri proaktivnemu boju proti podnebnim spremembam in okrepitvi prizadevanj za ublažitev posledic; poziva EU in Japonsko, naj začneta tesneje sodelovati na področju trajnostnih virov energije, na primer pri razvoju prometnih sredstev z nizkimi emisijami; poudarja, da je svetovalna skupina zunanjega ministra o podnebnih spremembah februarja 2018 izdala poročilo, v katerem je bila v osredje japonske strategije za energetsko diplomacijo postavljena potreba po energetskem prehodu k obnovljivim virom;

21.  pozdravlja vključitev trajnostnega upravljanja gozdov v sporazum in z zanimanjem pričakuje nadaljnjo izmenjavo dobrih praks v zvezi z nezakonito sečnjo, ki se bo opirala na izkušnje z uredbo EU o lesu, da bi se v japonsko zakonodajo vključila obvezna primerna skrbnost;

22.  obžaluje, da je Japonska na sestankih Mednarodne komisije za kitolov septembra 2018 poskušala doseči konec moratorija za komercialni kitolov, in poziva k ustavitvi kitolova v znanstvene namene;

23.  poudarja, da je Japonska drugi največji trg kozmetike na svetu; želi spomniti, da sta testiranje kozmetike na živalih in prodaja uvoženih kozmetičnih proizvodov, testiranih na živalih, v EU prepovedana; v zvezi s tem poziva strani, naj izmenjujejo informacije in sodelujejo z namenom odprave testiranja kozmetike na živalih na Japonskem;

24.  poudarja pomen ohranjanja biološke raznovrstnosti in spodbuja Japonsko, naj umakne pridržke h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES);

25.  poziva k hitri ratifikaciji začasnega sporazuma v parlamentih držav članic EU in k njegovemu temeljitemu izvajanju v vseh sektorjih;

o
o   o

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Japonske.

(1) UL L 216, 24.8.2018, str. 1.
(2) UL L 90, 6.4.2011, str. 2.
(3) UL C 443, 22.12.2017, str. 49.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0506.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov