Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0225(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0410/2018

Predložena besedila :

A8-0410/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 23
CRE 11/12/2018 - 23
PV 16/04/2019 - 19
CRE 16/04/2019 - 20

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.12
CRE 12/12/2018 - 12.12
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2019 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0510
P8_TA(2019)0396

Sprejeta besedila
PDF 623kWORD 254k
Sreda, 12. december 2018 - Strasbourg
Program za izvajanje programa Obzorje Evropa ***I
P8_TA(2018)0510A8-0410/2018

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2018, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018)0436 – C8-0253/2018 – 2018/0225(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Navedba sklicevanja 5 a (novo)
ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa,
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja posebnega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programov dela za izvajanje posebnega programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta4.
 (3)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja posebnega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti delegirana pooblastila za sprejetje strateških načrtov za raziskave in inovacije ter izvedbena pooblastila za sprejetje programov dela za izvajanje posebnega programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta4.
__________________
 __________________
4 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
 4 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta posebni program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničevanju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi iz tega posebnega programa naj bi k podnebnim ciljem prispevali 35 % celotnih finančnih sredstev. Med pripravo in izvajanjem posebnega programa bodo ustrezni okrepi opredeljeni, v okviru ustreznih ocen in postopka pregleda pa pregledani.
 (5)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta posebni program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničevanju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi iz tega posebnega programa naj bi k podnebnim ciljem EU in obveznostim, kjer je to primerno, prispevali vsaj 35 % celotnih finančnih sredstev. Med pripravo in izvajanjem posebnega programa bodo ustrezni okrepi opredeljeni, v okviru ustreznih ocen in postopka pregleda pa se bo te ukrepe spremljalo, o njih poročalo in na koncu ocenilo.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Ukrepe posebnega programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost.
 (6)  Ukrepe posebnega programa bi bilo treba uporabljati za krepitev, širjenje in razširitev odličnosti znanstvene in tehnološke baze Unije, spopadanje z največjimi globalnimi izzivi, okrepitev vodilnega položaja Unije v industriji, izboljšanje kakovosti življenja v Uniji in povečanje naložb, reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe in pritegnitev dodatnih finančnih sredstev, namesto da bi izrivali zasebno financiranje.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Enakost spolov je prednostna naloga politike EU in ključni družbeni izziv (SDG 5). Poleg tega je cilj enakosti spolov v družbi ključno gonilo za družbene in industrijske spremembe, ki jih zahtevajo drugi cilji trajnostnega razvoja. Tako bi morali biti vidiki enakosti spolov ustrezno vključeni v celoten program, opraviti pa bi bilo treba tudi specifične raziskave spolov, da bi podprli izvajanje in oblikovanje boljših politik EU za enakost spolov.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Posebni program bi se moral izvajati na pregleden, participativen in strateški način, ki bi omogočal sodelovanje deležnikov in civilne družbe. Zastopanost deležnikov in civilna družba bi morala biti uravnotežena prek zastopnikov z različnimi ozadji.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa za sklop „Hrana in naravni viri“ v obdobju 2021–2027 podprti z 10 milijardami EUR.
 (7)  Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu, da bi ti postali bolj trajni ter da bi izkoriščali ustrezne raziskovalne in inovacijske priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa podprti s sklopom „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“ v obdobju 2021–2027.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Evropski kulturni in ustvarjalni sektor gradi mostove med umetnostjo, kulturo, poslovnim svetom in tehnologijo. Kulturna dediščina je sestavni del evropske kohezije ter podpira povezavo med tradicijo in inovacijami. Ohranjanje kulturne dediščine in razvijanje ustvarjalnih rešitev, zlasti na področju digitalizacije, bo prednostna naloga programa.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Dokončanje enotnega digitalnega trga in vse večje možnosti zbliževanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo pospešitev naložb. Program Obzorje Evropa bo prispeval k tem prizadevanjem z znatnim povečanjem naložb v glavne digitalne raziskovalne in inovacijske dejavnosti v primerjavi z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 20206. To bi moralo zagotoviti, da bo Evropa ohranila vodilno mesto pri digitalnih raziskavah in inovacijah.
 (8)  Dokončanje enotnega digitalnega trga in vse večje možnosti zbliževanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo pospešitev naložb. Program Obzorje Evropa bo prispeval k tem prizadevanjem z namenskim sklopom, da bi zagotovil, da bo Evropa ohranila vodilno mesto pri digitalnih raziskavah in inovacijah.
__________________
6 V Sporočilu Komisije „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ je navedeno, da je bilo za glavne digitalne dejavnosti iz okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 porabljenih 13 milijard EUR (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52018DC0098).
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Razmišljajoč o pomenu boljšega komuniciranja širši javnosti o dodani vrednosti in učinku ukrepov EU, bi morala Komisija okrepiti svoja prizadevanja za prepoznavnost programa Obzorje Evropa. Tudi upravičenci bi morali zagotoviti prepoznavnost svojih dosežkov na podlagi sredstev EU.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s tem sklepom se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto –
 črtano
Sprememba 12
Predlog sklepa
Člen 2
Člen 2
 Člen 2
Operativni cilji
 Operativni cilji
1.  Posebni program prispeva k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3 Uredbe … FP/RfP.
 1.  Posebni program prispeva k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3 Uredbe … FP/RfP.
2.  Operativni cilji posebnega programa so:
 2.  Operativni cilji posebnega programa so:
(a)  krepitev in širjenje odličnosti;
 (a)  krepitev in širjenje evropske znanstvene in tehnološke baze ter krepitev in širjenje odličnosti;
(b)  povečanje sodelovanja med različnimi sektorji in disciplinami;
 (b)  povečanje sodelovanja med različnimi sektorji in disciplinami;
(c)  povezovanje in razvoj raziskovalnih infrastruktur po Evropskem raziskovalnem prostoru;
 (c)  povezovanje, razvoj in pospeševanje širokega dostopa, tudi virtualnega, do raziskovalnih infrastruktur po Evropskem raziskovalnem prostoru;
(d)  krepitev mednarodnega sodelovanja;
 (d)  krepitev mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in tehnologije, da se podpre odličnost Unije;
(e)  pritegniti, usposobiti in zadržati raziskovalce in inovatorje v Evropskem raziskovalnem prostoru, tudi z mobilnostjo raziskovalcev;
 (e)  pritegnitev, usposabljanje in zadržanje evropskih in mednarodnih raziskovalcev in inovatorjev, tudi z mobilnostjo raziskovalcev, da bi vzpostavili evropski raziskovalni prostor kot najodličnejši in najkonkurenčnejši na svetu;
(f)  spodbujanje odprte znanosti ter zagotovitev prepoznavnosti v javnosti in odprtega dostopa do rezultatov;
 (f)  spodbujanje odprte znanosti in odprtega dostopa do rezultatov;
(g)  aktivno razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti za razvoj politike;
 (g)  aktivno razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti za razvoj politike;
(h)  podpiranje izvajanja prioritet politike Unije;
 (h)  podpiranje izvajanja prioritet in ciljev politike Unije;
(i)  krepitev povezave med raziskavami in inovacijami ter drugimi politikami, vključno s cilji trajnostnega razvoja;
 (i)  krepitev povezave med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem ter drugimi politikami, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom;
(j)  zagotavljanje ambicioznih ciljev prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;
 (j)  zagotavljanje ambicioznih ciljev prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;
(k)  vključevanje državljanov in končnih uporabnikov v proces oblikovanja in ustvarjanja;
 (k)  vključevanje deležnikov s področja raziskav in inovacij, med drugim državljanov, akademskih krogov, raziskovalnih organizacij in industrije, v proces sooblikovanja in soustvarjanja;
(l)  izboljšanje komuniciranja znanosti;
 (l)  izboljšanje komuniciranja znanosti;
(m)  pospeševanje preoblikovanja industrije;
 (m)  spodbujanje preoblikovanja industrije za sprostitev potenciala evropskih strateških sektorjev, kot so ključne omogočitvene tehnologije;
(n)  izboljšanje znanj in spretnosti za inovacije;
 (n)  izboljšanje znanj in spretnosti prek usposabljanja ter spodbujanje ustvarjalnosti za raziskave in inovacije;
(o)  spodbujanje ustvarjanja in rasti inovativnih podjetij, zlasti MSP;
 (o)  spodbujanje ustvarjanja in rasti inovativnih podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP;
(p)  izboljšanje dostopa do tveganega financiranja, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja.
 (p)  izboljšanje dostopa do tveganega financiranja, tudi prek sinergij z InvestEU, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;
(pa)  krepitev vključevanja načela enakosti spolov in vključevanje vidika spolov v raziskave in inovacije;
(pb)  optimizacija znanstvenega, tehnološkega, družbenega in gospodarskega učinka.
3.  V okviru ciljev iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo v obdobju izvajanja posebnega programa. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nove priložnosti, krize in nevarnosti, pa tudi odzive na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.
 3.  V okviru ciljev iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo v obdobju izvajanja posebnega programa. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nove priložnosti, krize in nevarnosti, pa tudi odzive na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Člen 3
Člen 3
 Člen 3
Struktura
 Struktura
1.  V skladu s členom 4(1) Uredbe … FP/RfP posebni program sestavljajo naslednji deli:
 1.  V skladu s členom 4(1) Uredbe … FP/RfP posebni program sestavljajo naslednji deli:
(1)  steber I „Odprta znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
 (1)  steber I „Odlična in odprta znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC), kot je opisan v oddelku 1 stebra I v Prilogi I;
 (a)  Evropski raziskovalni svet (ERC), kot je opisan v oddelku 1 stebra I v Prilogi I;
(b)  ukrepi Marie Skłodowske-Curie, kot so opisani v oddelku 2 stebra I v Prilogi I;
 (b)  ukrepi Marie Skłodowske-Curie, kot so opisani v oddelku 2 stebra I v Prilogi I;
(c)  raziskovalne infrastrukture, kot so opisane v oddelku 3 stebra I v Prilogi I;
 (c)  raziskovalne infrastrukture, kot so opisane v oddelku 3 stebra I v Prilogi I;
(2)  steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
 (2)  Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“; vključno z instrumentom za MSP s posameznimi upravičenci, ki temelji na nepovratnih sredstvih, kot je opisan v členu 43a uredbe in Prilogi I k posebnemu programu:
(a)  sklop „Zdravje“, kot je opisan v oddelku 1 stebra II v Prilogi I;
 (a)  sklop „Zdravje“, kot je opisan v oddelku 1 stebra II v Prilogi I;
(b)  sklop „Vključujoča in varna družba“, kot je opisan v oddelku 2 stebra II v Prilogi I;
 (b)  sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“, kot je opisan v oddelku 2 stebra II v Prilogi I;
(ba)  sklop „Varna družba“;
(c)  sklop „Digitalno in industrija“, kot je opisan v oddelku 3 stebra II v Prilogi I;
 (c)  sklop „Digitalno, industrija in vesolje“, kot je opisan v oddelku 3 stebra II v Prilogi I;
(d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“, kot je opisan v oddelku 4 stebra II v Prilogi I;
 (d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“, kot je opisan v oddelku 4 stebra II v Prilogi I;
(e)  sklop „Hrana in naravni viri“, kot je opisan v oddelku 5 stebra II v Prilogi I;
 (e)  sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“, kot je opisan v oddelku 5 stebra II v Prilogi I;
(f)  nejedrski neposredni ukrepi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kot so opisani v oddelku 6 stebra II v Prilogi I;
 (f)  nejedrski neposredni ukrepi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kot so opisani v oddelku 6 stebra II v Prilogi I;
(3)  steber III „Odprte inovacije“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
 (3)  steber III „Inovativna Evropa“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  Evropski svet za inovacije (EIC), kot je opisan v oddelku 1 stebra III v Prilogi I;
 (a)  Evropski svet za inovacije (EIC), kot je opisan v oddelku 1 stebra III v Prilogi I; vključno z evropskimi inovacijskimi ekosistemi, kot so opisani v oddelku 2 stebra III v Prilogi I;
(b)  evropski inovacijski ekosistemi, kot so opisani v oddelku 2 stebra III v Prilogi I;
 črtano
(c)   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), kot je opisan v oddelku 3 stebra III v Prilogi I;
 (b)   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), kot je opisan v oddelku 3 stebra III v Prilogi I;
(4)  del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:
 (4)  del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:
(a)  izmenjava odličnosti, kot je opisana v oddelku 1 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I;
 (a)  širjenje odličnosti in povečevanje udeležbe, kot je opisano v oddelku 1 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I;
(b)  reforma in krepitev evropskega sistema raziskav in inovacij, kot je opisana v oddelku 2 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I.
 (b)  reforma in krepitev evropskega sistema raziskav in inovacij, kot je opisana v oddelku 2 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I.
2.  Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru delov iz odstavka 1, so določene v Prilogi I.
 2.  Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru delov iz odstavka 1, so določene v Prilogi I.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Člen 4
Člen 4
 Člen 4
Proračun
 Proračun
1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe … FP/RfP finančna sredstva za izvajanje posebnega programa v obdobju 2021–2027 znašajo 94 100 000 000 EUR po sedanjih cenah.
 1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe … FP/RfP finančna sredstva za izvajanje posebnega programa v obdobju 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018.
2.  Znesek iz odstavka 1 tega člena se razdeli med komponente iz člena 3(1) tega sklepa v skladu s členom 9(2) Uredbe … FP/RfP. Uporabljajo se ureditve iz člena 9(3) do (8) Uredbe … FP/RfP.
 2.  Znesek iz odstavka 1 tega člena se razdeli med komponente iz člena 3(1) tega sklepa v skladu s členom 9(2) Uredbe … FP/RfP. Uporabljajo se ureditve iz člena 9(3) do (8) Uredbe … FP/RfP.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Člen 5
Člen 5
 Člen 5
Naloge
 Naloge
1.  Za vsako nalogo se lahko ustanovi odbor za naloge. Sestavlja ga približno 15 oseb na visoki ravni, vključno z ustreznimi predstavniki končnih uporabnikov. Odbor za naloge svetuje glede:
 1.  Za vsako nalogo se ustanovi odbor za naloge za sooblikovanje in usmerjanje izvajanja. Sestavlja ga 15 do 20 neodvisnih oseb na visoki ravni, vključno s predstavniki za raziskave in inovacije iz različnih panog in disciplin, akademskih krogov, raziskovalnih in tehnoloških organizacij, podjetij vseh velikosti, nacionalnih in regionalnih organov ter organizacij civilne družbe. Člane odbora za naloge imenuje Komisija po neodvisnem in preglednem izbirnem postopku, ki vključuje javni razpis. Odbor za naloge svetuje glede:
(a)  vsebine programov dela in njihove spremembe, ki je potrebna za uresničevanje ciljev nalog, po potrebi se oblikujejo v sodelovanju z deležniki in javnostjo;
 (a)  vsebine ustreznih programov dela in njihove spremembe, ki je potrebna za uresničevanje ciljev nalog;
(b)  prilagoditvenih ukrepov ali prekinitev, če je to primerno, na podlagi ocene izvajanja nalog;
 (b)  prilagoditvenih ukrepov ali prekinitev, če je to primerno, na podlagi ocene izvajanja nalog;
(c)  izbire strokovnih ocenjevalcev, napotkov za strokovne ocenjevalce ter meril za ocenjevanje in njihovih uteži;
 (c)  izbire strokovnih ocenjevalcev, preprečitve navzkrižja interesov strokovnih ocenjevalcev, napotkov za strokovne ocenjevalce ter meril za ocenjevanje in njihovih uteži poleg standardnih meril, torej „odličnosti, učinka ter kakovosti in uspešnosti izvajanja“;
(d)  okvirnih pogojev, ki pomagajo izpolniti cilje naloge;
 (d)  okvirnih pogojev, ki pomagajo izpolniti cilje naloge v skladu s prednostnimi nalogami Unije;
(e)  komuniciranja.
 (e)  komuniciranja.
(ea)  jasnih in merljivih ciljev in možnih rezultatov nalog;
(eb)  ocenjevanja družbenega in poslovnega potenciala nalog;
2.  Posebne določbe, ki omogočajo učinkovit in prožen pristop s portfelji, se lahko določijo v programu dela iz člena 11.
 2.  Posebne določbe, ki omogočajo učinkovit in prožen pristop s portfelji, se določijo v programu dela iz člena 11.
2a.  Vsebina nalog, podrobnosti o izvajanju nalog, vključno z obsegom, kazalniki, merljivimi cilji in mejniki, oceno proračuna in sinergijami z drugimi skladi Unije in povezavami z evropskimi partnerstvi se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, začrtanih v Prilogi I k temu sklepu.
2b.  Naloge se izvajajo z javnimi razpisi v okviru delovnih programov ustreznih sklopov, ki pozivajo k vložitvi predlogov projektov, ki prispevajo k izpolnitvi naloge in ki sodijo na eno ali več področij ukrepanja sklopov.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Člen 6
Člen 6
 Člen 6
Evropski raziskovalni svet
 Evropski raziskovalni svet
1.  Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC) za izvajanje ukrepov iz stebra I „Odprta znanost“, ki se nanašajo na ERC. ERC nasledi ERC, ki je bil ustanovljen s Sklepom C(2013)18957.
 1.  Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC) za izvajanje ukrepov iz stebra I „Odlična in odprta znanost“, ki se nanašajo na ERC. ERC nasledi ERC, ki je bil ustanovljen s Sklepom C(2013)18957.
2.  ERC sestavljata neodvisen Znanstveni svet iz člena 7 in namenska izvedbena struktura iz člena 8.
 2.  ERC sestavljata neodvisen Znanstveni svet iz člena 7 in namenska izvedbena struktura iz člena 8.
3.  ERC ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.
 3.  ERC ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.
Predsednika imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljen neodvisni odbor za iskanje, in sicer za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri Znanstveni svet.
 Predsednika imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljen neodvisni odbor za iskanje, in sicer za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri Znanstveni svet.
Predsednik predseduje Znanstvenemu svetu, ga vodi in zagotavlja povezanost z namensko izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.
 Predsednik predseduje Znanstvenemu svetu, ga vodi in zagotavlja povezanost z namensko izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.
4.  ERC deluje v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti in odgovornosti. Zagotavlja nadaljnje izvajanje ukrepov ERC, ki so se izvajali v skladu s Sklepom .../ES.
 4.  ERC deluje v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti in odgovornosti. Zagotavlja nadaljnje izvajanje ukrepov ERC, ki so se izvajali v skladu s Sklepom .../ES.
5.  Dejavnosti ERC podpirajo raziskave na vseh področjih, ki jih izvajajo posamezne in nadnacionalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni.
 5.  Dejavnosti ERC podpirajo raziskave na vseh področjih, ki jih izvajajo posamezne in nadnacionalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Podporo inovacijam, tj. prek sistema potrditve koncepta, bi bilo treba nadaljevati, da bi spodbudili hitrejši prenos novih odkritij v komercialne ali socialno pomembne izdelke, postopke in storitve. Da bi še prispevali k temu, so odlični vlagatelji zahtevkov pri ERC, ki so presegli prag, vendar zaradi pomanjkanja sredstev niso prejeli finančnih sredstev, upravičeni do potrditve koncepta.
5a.  Upravičenec do potrditve koncepta ERC prejme pečat odličnosti, če predlog izpolnjuje pogoje, dosega veljavne pragove in ni prejel finančnih sredstev.
6.  Komisija zagotavlja samostojnost in integriteto ERC ter pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.
 6.  Komisija zagotavlja samostojnost in integriteto ERC ter pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.
Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov ERC v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in s splošno strategijo za ERC iz točke (a) člena 7(2), ki jo izdela Znanstveni svet.
 Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov ERC v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in s splošno strategijo za ERC iz točke (a) člena 7(2), ki jo izdela Znanstveni svet.
__________________
 __________________
7 UL C 373, 20.12.2013, str. 23.
 7 UL C 373, 20.12.2013, str. 23.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Člen 7
Člen 7
 Člen 7
Znanstveni svet ERC
 Znanstveni svet ERC
1.  Znanstveni svet sestavljajo znanstveniki, inženirji in učenjaki, moški in ženske iz različnih starostnih skupin, z največjim ugledom in ustreznim strokovnim znanjem z različnih raziskovalnih področij, ki delujejo v svojem imenu in neodvisno od zunanjih interesov.
 1.  Znanstveni svet sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom in ustreznim strokovnim znanjem z različnih raziskovalnih področij, ki delujejo v svojem imenu in neodvisno od zunanjih interesov.
Člane Znanstvenega sveta imenuje Komisija na podlagi neodvisnega in preglednega postopka za imenovanje, o katerem se dogovori z Znanstvenim svetom in ki vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo ter poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.
 Člane Znanstvenega sveta imenuje Komisija na podlagi neodvisnega in preglednega postopka za imenovanje, o katerem se dogovori z Znanstvenim svetom in ki vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo ter poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člani Znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela Znanstvenega sveta.
 Člani Znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela Znanstvenega sveta.
2.  Znanstveni svet pripravi:
 2.  Znanstveni svet pripravi:
(a)  splošno strategijo ERC;
 (a)  splošno strategijo ERC;
(b)  program dela za izvajanje dejavnosti ERC;
 (b)  program dela za izvajanje dejavnosti ERC;
(c)  metode in postopke za medsebojni strokovni pregled in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih se izberejo predlogi, ki se financirajo;
 (c)  metode in postopke za medsebojni strokovni pregled in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih se izberejo predlogi, ki se financirajo;
(d)  svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika izboljšala dosežke in učinek ERC ter kakovost izvedenih raziskav;
 (d)  svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika izboljšala dosežke in učinek ERC ter kakovost izvedenih raziskav;
(e)  kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov.
Komisija odstopi od stališč Znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c), (d) in (e) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile spoštovane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju njegovih ciljev ter določi točke, v katerih odstopa od stališč Znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.
 Komisija uvede kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov, in odstopi od stališč Znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c) in (d) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile spoštovane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju njegovih ciljev ter določi točke, v katerih odstopa od stališč Znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.
3.  Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz oddelka 1 stebra I v Prilogi I.
 3.  Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz oddelka 1 stebra I v Prilogi I.
4.  Znanstveni svet deluje izključno v interesu uresničevanja ciljev ERC v skladu z načeli, navedenimi v členu 6. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno.
 4.  Znanstveni svet deluje izključno v interesu uresničevanja ciljev ERC v skladu z načeli, navedenimi v členu 6. Deluje popolnoma neodvisno, z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno in odprto, za kar največji prispevek ERC k doseganju ciljev politike EU na področju raziskav in inovacij ter zlasti ciljev programa Obzorje Evropa.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Člen 9
Člen 9
 Člen 9
Evropski svet za inovacije
 Evropski svet za inovacije
1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) za izvajanje ukrepov iz stebra III „Odprte inovacije“, ki se nanašajo na EIC. EIC deluje v skladu z naslednjimi načeli: osredotočenost na prodorne in prelomne inovacije, samostojnost, sposobnost za prevzemanje tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost.
 1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) v skladu s členom (7a) uredbe.
1a.  EIC zajema dva instrumenta, in sicer Iskalca (Pathfinder) in Pospeševalca (Accelerator), kot je opisano v Prilogi I k temu sklepu. Instrumenta EIC se stalno ocenjujeta, da bi podprli inovacije na sistematičen način.
1b.  Kadar je primerno, se cilji in ukrepi EIC povežejo z drugimi deli programa ter z drugimi nacionalnimi skladi in skladi EU, zlasti EIT in InvestEU.
2.  EIC vključuje odbor na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: odbor EIC), določen v členu 10.
 2.  EIC vključuje odbor na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: odbor EIC), določen v členu 10.
3.  Komisija zagotavlja, da je izvajanje EIC:
 3.  Komisija zagotavlja, da je izvajanje EIC:
(a)  v skladu z načeli, določenimi v odstavku 1 tega člena, pri čemer se upošteva tudi mnenje odbora EIC o splošni strategiji za EIC iz člena 10(1)(a); ter
 (a)  v skladu z načeli, določenimi v odstavku 1 tega člena, pri čemer se upošteva tudi mnenje odbora EIC o splošni strategiji za EIC iz člena 10(1)(a); ter
(b)  ne povzroča izkrivljanja konkurence v nasprotju s skupnim interesom.
 (b)  ne povzroča izkrivljanja konkurence v nasprotju s skupnim interesom.
4.  Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija uporabi neposredno upravljanje ali, kadar to ni mogoče, lahko oblikuje subjekt za posebne namene. Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.
 4.  Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija uporabi neposredno upravljanje ali, kadar to ni mogoče, lahko oblikuje subjekt za posebne namene. Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.
4a.  Komisija zagotavlja sodelovanje med EIC in EIT, zlasti prek njegovih skupnosti znanja in inovacij.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Člen 10
Člen 10
 Člen 10
Odbor EIC
 Odbor EIC
1.  Odbor EIC svetuje Komisiji glede:
 1.  Odbor EIC svetuje Komisiji glede:
(a)  splošne strategije za komponento EIC iz stebra III „Odprte inovacije“;
 (a)  splošne strategije za komponento EIC iz stebra III „Inovativna Evropa“;
(b)  programa dela za izvajanje ukrepov EIC;
 (b)  programa dela za izvajanje ukrepov EIC;
(c)  meril za oceno inovativnosti in profila tveganja predlogov ter ustreznega ravnovesja nepovratnih sredstev, lastniškega in drugih oblik financiranja za Pospeševalec EIC;
 (c)  meril za oceno inovativnosti in profila tveganja predlogov ter ustreznega ravnovesja nepovratnih sredstev, lastniškega in drugih oblik financiranja za Pospeševalec EIC;
(d)  opredelitve strateškega portfelja projektov;
 (d)  opredelitve strateškega portfelja projektov;
(e)  profil vodij programov.
 (e)  profil vodij programov.
(ea)  postopek sistematičnega in stalnega ocenjevanja delovanja EIC;
2.  Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o:
 2.  Odbor EIC lahko na zahtevo, in kadar je to ustrezno v usklajevanju z upravnim odborom EIT, na Komisijo naslovi priporočila o:
(a)  kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;
 (a)  kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;
(b)  v sodelovanju z ustreznim službami Komisije ugotovi morebitne regulativne ovire, s katerimi se srečujejo podjetniki, zlasti tistih, ki so prejeli pomoč v okviru komponente EIC;
 (b)  v sodelovanju z ustreznim službami Komisije in EIT ugotovi morebitne regulativne ovire, s katerimi se srečujejo podjetniki, zlasti tistih, ki so prejeli pomoč v okviru komponente EIC;
(c)  nastajajočih tehnoloških trendov iz portfelja EIC, da prispeva informacije v načrtovanju drugih delov posebnega programa.
 (c)  nastajajočih tehnoloških trendov iz portfelja EIC, da prispeva informacije v načrtovanju drugih delov posebnega programa.
(d)  opredeli posebna vprašanja, pri katerih je potreben nasvet odbora EIC.
 (d)  opredeli posebna vprašanja, pri katerih je potreben nasvet odbora EIC.
Odbor EIC ravna v interesu uresničevanja ciljev komponente EIC. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in pregledno.
 Odbor EIC ravna v interesu uresničevanja ciljev EIC, pri čemer upošteva industrijsko strategijo EU, njeno konkurenčnost in svetovne izzive. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito, pregledno in odprto, pri tem pa preprečuje izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
Odbor EIC deluje v skladu s svojim mandatom iz oddelka 1 stebra III v Prilogi I.
 Odbor EIC deluje v skladu s svojim mandatom iz oddelka 1 stebra III v Prilogi I.
3.  Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema Evrope, vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji in raziskovalci. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.
 3.  Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 neodvisnih oseb na visoki ravni iz različnih delov raziskovalnega in inovacijskega ekosistema Evrope, vključno s podjetniki iz družb vseh velikosti, ekonomisti, vlagatelji, raziskovalci in akademskimi strokovnjaki na področju inovacijske politike. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.
Člane odbora EIC imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar Komisija meni, da je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve.
 Člane odbora EIC imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar Komisija meni, da je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve.
Imenovani bodo za obdobje dveh let z možnostjo dvakratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (člane se imenuje vsaki dve leti).
 Imenovani bodo za obdobje treh let z možnostjo enkratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (polovico članov se zamenja vsaki dve leti).
4.  Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij.
 4.  Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna osebnost in ima dokazano strokovno znanje na področju raziskav in inovacij.
Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
 Predsednik je imenovan za obdobje treh let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Predsednik promovira EIC, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu inovacij. Komisija lahko zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.
 Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Predsednik promovira EIC, njegovo vlogo pri doseganju ciljev programa in ciljev Unije na področju raziskav in inovacij, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu raziskav in inovacij. Komisija zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.
5.  Komisija določi kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov. Od članov odbora EIC se pričakuje, da bodo ob prevzemu funkcije sprejeli kodeks ravnanja.
 5.  Komisija določi kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov. Člani odbora EIC morajo ob prevzemu funkcije sprejeti kodeks ravnanja.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Člen 11
Člen 11
 Člen 11
Programi dela
 Strateško načrtovanje in programi dela
-1.  Izvajanje posebnega programa temelji na posebnih načrtih za raziskave in inovacije, ki se pripravijo vsaki dve leti z delegiranimi akti v skladu s členom 6 te uredbe in po večletnem postopku preglednega, vključujočega in strateškega načrtovanja dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“. Pri obveznem večstranskem posvetovanju z deležniki, kot so nacionalni organi, Evropski parlament in predstavniki deležnikov, vključno s civilno družbo, v zvezi s prednostnimi nalogami ter ustreznimi vrstami ukrepov in oblik izvajanja, tudi za naloge in evropska partnerstva, se zagotovijo potrebne interdisciplinarne in medsektorske perspektive ter uskladitev z drugimi ustreznimi obstoječimi pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. To bo prispevalo k pritegnitvi dodatnega zasebnega in javnega financiranja ter s tem h krepitvi evropskega raziskovalnega prostora, kot je opisano v Prilogi I k temu sklepu.
1.  Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. Pripravijo se na podlagi procesa strateškega načrtovanja, opisanega v Prilogi I k temu sklepu.
 1.  V skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije se program izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.
V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
 V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme ločene programe dela za izvajanje ukrepov iz naslednjih komponent, kot je določeno v členu 3(1) tega sklepa:
 2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme ločene programe dela za izvajanje ukrepov iz naslednjih komponent, kot je določeno v členu 3(1) tega sklepa:
(a)  ERC, pri katerem program dela določi Znanstveni svet na podlagi točke (b) člena 7(2) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 12(3). Komisija lahko od programa dela, ki ga določi Znanstveni svet, odstopi samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji;
 (a)  ERC, pri katerem program dela določi Znanstveni svet na podlagi točke (b) člena 7(2) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 12(3). Komisija lahko od programa dela, ki ga določi Znanstveni svet, odstopi samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji;
(b)  vseh sklopov v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, tj. ukrepi MSCA, raziskovalne infrastrukture, podpora inovacijskim ekosistemom, izmenjava odličnosti ter reforma in krepitev evropskega sistema za raziskave in inovacije, v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
 (b)  vseh sklopov v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, tj. ukrepi MSCA, raziskovalne infrastrukture, podpora evropskim inovacijskim ekosistemom, širjenje odličnosti in povečevanje udeležbe ter reforma in krepitev evropskega sistema za raziskave in inovacije, v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
(c)  EIC, pri katerem se program dela pripravi na podlagi svetovanja odbora EIC na podlagi točke (b) člena 10(1) v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
 (c)  EIC, pri katerem se program dela pripravi na podlagi svetovanja odbora EIC na podlagi točke (b) člena 10(1) v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
(d)  JRC, pri katerem se v večletnem programu dela upošteva mnenje Sveta guvernerjev JRC iz Sklepa 96/282/Euratom.
 (d)  JRC, pri katerem se v večletnem programu dela upošteva mnenje Sveta guvernerjev JRC iz Sklepa 96/282/Euratom.
3.  Poleg zahteve iz člena 110 finančne uredbe programi dela iz odstavka 2 tega člena po potrebi vsebujejo:
 3.  Poleg zahteve iz člena 110 finančne uredbe programi dela iz odstavka 2 tega člena po potrebi vsebujejo:
(a)  navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu in nalogi, in okvirni časovni razpored izvajanja;
 (a)  navedbo zneska in proračunskega deleža v primerjavi s programom, dodeljenega vsakemu ukrepu, nalogi in evropskemu partnerstvu, ter okvirni časovni razpored izvajanja;
(b)  za nepovratna sredstva prioritete, merila za izbor in dodelitev sredstev ter sorazmerno utež različnih meril za dodelitev sredstev in najvišjo stopnjo financiranja skupnih upravičenih stroškov;
 (b)  za nepovratna sredstva prioritete, merila za izbor in dodelitev sredstev ter sorazmerno utež različnih meril za dodelitev sredstev in najvišjo stopnjo financiranja skupnih upravičenih stroškov;
(c)  znesek, dodeljen kombiniranemu financiranju v skladu s členi 41 do 43 Uredbe … FP/RfP;
 (c)  znesek, dodeljen kombiniranemu financiranju v skladu s členi 41 do 43 Uredbe … FP/RfP;
(d)  morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 Uredbe … FP/RfP.
 (d)  morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 Uredbe … FP/RfP.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Usmerjevalni odbor za zdravje
1.  Komisija ustanovi usmerjevalni odbor za zdravje za izvajanje ukrepov v okviru stebra II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki je povezan s sklopom „Zdravje“.
2.  Usmerjevalni odbor za zdravje sestavlja 15 do 20 posameznikov na visoki ravni iz različnih disciplin in dejavnosti na področju raziskovanja, inovacij, javnega zdravja in dobrega počutja.
3.  Usmerjevalni odbor za zdravje je osredotočen na naslednja načela: usklajevanje in sinergije med evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi ter med sklopom Zdravje in drugimi deli programa Obzorje Evropa, vključno z nalogami in partnerstvi. Odbor spodbuja sodelovanje bolnikov in družbe ter zagotavlja znanstveno svetovanje in priporočila. Ukrepi bi morali spodbujati v vrednost usmerjene raziskave na področju zdravja in boljše zdravstvene rešitve ter zmanjševati neenakosti na področju zdravja.
4.  Usmerjevalni odbor za zdravje prispeva k:
(a)  strategiji za sklop „Zdravje“,
(b)  načrtu za usmerjanje usklajevanja in sodelovanja med programi za zdravje, povezanimi stebri, kot sta EIC in ERC, pa tudi v okviru strateških partnerstev in strukturnih skladov EU. Načrt zagotavlja večjo prepoznavnost in usklajevanje obstoječih finančnih mehanizmov, dodeljenih raziskavam na področju zdravja, usmerja usklajevanje in sodelovanje ter razvija delovne programe in naloge, povezane s sklopom Zdravje,
(c)  metodam in postopkom za oblikovanje, izbor in izvajanje zdravstvenih nalog,
(d)  zagotavljanju sodelovanja in udeležbe državljanov v postopku odločanja od spodaj navzgor,
(e)  spodbujanju trajnosti strategij in mehanizmov financiranja, kar omogoča dolgoročne projekte in ambiciozne naloge,
(f)  zagotavljanju plodnega nadnacionalnega sodelovanja na področju raziskav, ki čim bolj povečuje evropski potencial in rezultate pretvori v sisteme zdravstvenega varstva,
(g)  povečanju uporabe multidisciplinarnih raziskav na področjih bolezni s skupnimi značilnostmi, kar zmanjša podvajanje in osamljene raziskave,
(h)  povečanju prepoznavnosti programa Obzorje Evropa in njegovih koristi za državljane EU, obravnavanju razdrobljenosti pristojnosti za znanost in raziskave med upravljavskimi organi EU ter poenostavitvi obstoječih mehanizmov financiranja.
5.  Usmerjevalni odbor za zdravje poskrbi za celovito raziskovalno strategijo ter usmerjanje pri oblikovanju delovnih programov in nalog, povezanih s sklopom Zdravje, dopolnjujoč namenski odbor za naloge.
6.  Usmerjevalni odbor za zdravje je neodvisna skupina deležnikov pod znanstvenim vodstvom, ki jo sestavljajo akterji s področja biomedicinskih raziskav in inovacij ter drugih ustreznih raziskovalnih sektorjev in industrijskih panog, v njem pa intenzivno sodelujejo predstavniki pacientov in državljani.
7.  Člane usmerjevalnega odbora za zdravje imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve. Imenovani bodo za obdobje dveh let z možnostjo dvakratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (člane se imenuje vsaki dve leti).
8.  Usmerjevalni odbor za zdravje ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana z raziskavami na področju zdravja.
9.  Dejavnosti in rezultati odbora bodo v vmesni oceni programa predmet pregleda in poročila, pri čemer se v skladu s pregledom opredelijo ukrepi za podaljšanje, prilagoditev ali zaprtje skupine.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa
DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA
 DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA
Pri izvajanju programa se bo uporabljalo naslednje.
 Pri izvajanju programa se bo uporabljalo naslednje.
Strateško načrtovanje
 Strateško načrtovanje
Izvajanje ciljev programa Obzorje na celosten način bo zagotovljeno z večletnim strateškim načrtovanjem. Tako načrtovanje bo osredotočeno na vpliv na program v celoti in skladnost med različnimi stebri, kot tudi na sinergije z drugimi programi EU in podporo drugim politikam EU in od njih.
 Izvajanje programa Obzorje Evropa temelji na vključujočem in preglednem postopku strateškega načrtovanja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki se bodo financirale iz programa. V procesu strateškega načrtovanja se izvajajo cilji programa Obzorje z opredelitvijo prednostnih nalog financiranja. Osredotočen bo na vpliv na program in skladnost med različnimi stebri, kot tudi na sinergije z drugimi programi EU in podporo drugim politikam EU in od njih.
Proces strateškega načrtovanja in sprejetje strateškega načrta za raziskave in inovacije z delegiranim aktom bosta povečala prevzemanje odgovornosti za program in njegovo razumevanje v širši javnosti ter sozakonodajalcema, deležnikom in državam članicam omogočila, da so v celoti obveščeni o predvidenih pobudah. Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja na ravni Unije in dopolnilnih politik v državah članicah, hkrati pa bo zagotavljalo, da se bodo glavni cilji evropske politike odražali in podprli s zadostnimi sredstvi iz programa Obzorje Evropa. To bo omogočilo poenostavitev okolja financiranja, preprečilo podvajanje in prekrivanja med možnostmi financiranja, obenem pa pritegnilo dodatno zasebno in javno financiranje in spodbudilo hitrejše širjenje in uporabo rezultatov raziskav in inovacij.
Sistemski, meddisciplinarni in medsektorski pristop, ki bo zajemal številne politike do raziskav in inovacij, bo zagotovil, da se bodo lahko reševali družbeni in gospodarski izzivi in ustvarjalo novo znanje, kjer je to mogoče, pa tudi nastanek novih konkurenčnih in trajnostnih podjetij in panog, socialnih in tehnoloških inovacij, ter spodbujal konkurenčnost, zasebne naložbe in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.
Strateško načrtovanje bo spodbujalo močno udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe v vseh fazah raziskav in inovacij, soustvarjanja znanja, učinkovitega spodbujanja enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vsebine raziskav in inovacij, ter bo zagotovilo in spodbujalo skladnost z najvišjimi standardi etike in poštenosti.
 Strateško načrtovanje bo spodbujalo močno udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe v raziskavah in inovacijah, soustvarjanju znanja, učinkovitemu spodbujanju enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v raziskave in inovacije, ter bo spodbujalo skladnost z najvišjimi standardi etike in poštenosti.
Vključevalo bo obsežna posvetovanja in izmenjave z državami članicami, Evropskim parlamentom, kot je ustrezno, ter različnimi deležniki o prioritetah, vključno z nalogami, v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami ukrepov za uporabo, zlasti evropskih partnerstev.
 Kot odgovor na te cilje bo Komisija začela s fazo javnega posvetovanja z državami članicami, Evropskim parlamentom ter različnimi deležniki, vključno z znanstveno skupnostjo, raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, industrijo in organizacijami civilne družbe. Posvetovanje bo zajemalo strateške prednostne naloge, vključno z nalogami v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami instrumentov, zlasti evropskih partnerstev. Rezultati posvetovanja bodo objavljeni na posebni spletni strani, ki bo vsebovala tudi podrobnosti o vsebini in postopku, ki opredeljuje strateško načrtovanje.
Kar zadeva evropska partnerstva, bo v strateškem načrtu za raziskave in inovacije začrtano in pojasnjeno oblikovanje, združevanje in postopno opuščanje evropskih partnerstev. Pozitivno ocenjene skupne tehnološke pobude in pogodbena javno-zasebna partnerstva bi bilo treba obravnavati za nadaljevanje po letu 2020 zaradi njihove dodane vrednosti pri doseganju družbenih in ekonomskih učinkov ter pritegnitvi zasebnih naložb in njihovega prispevka k sinergijam med skladi.
Obstoječe in morebitne nove skupnosti znanja in inovacij bodo opredeljene v zakonodajnem predlogu za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu EIT, v skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije. Kljub temu bi bilo treba za vzpostavitev vsake nove skupnosti znanja in inovacij zagotoviti ustrezna finančna sredstva, kar bi obstoječim skupnostim znanja in inovacij omogočilo razvoj ekosistemov, oblikovanje partnerstev ter doseganje in učinkovito izvajanje njihovih ambicioznih ciljev.
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so zelo podobne nalogam, so lahko druge „vodilne pobude FET“ podprte v okviru tega okvirnega programa kot naloge, usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije. Naloge bi morale krepiti sodelovalne vidike programa in dopolniti obstoječa evropska partnerstva, ki bi lahko delovala kot podporni stebri za izvajanje nalog. Naloge bodo imele tehnološke in družbene elemente in bodo opredeljene v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi generalnimi direktorati. V postopku strateškega načrtovanja bodo opredeljene naloge v skladu s členom 7 uredbe in členom 5 tega sklepa.
Na podlagi takšnega širokega posvetovanja bo strateško načrtovanje opredelilo skupne cilje in skupna področja za dejavnosti, kot so partnerska področja (predlagana pravna podlaga določa samo instrumente in merila, ki bodo usmerjali njihovo uporabo) in območja, na katerih se izvajajo naloge.
Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja, na ravni EU in dopolnilnih politik in pristopov politike v državah članicah. Prioritete politike EU bodo upoštevane med strateškim načrtovanjem za povečanje prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju politike. Poleg tega bodo v njej upoštevane predvidene dejavnosti, študije in drugi znanstveni dokazi ter ustrezne obstoječe pobude na ravni EU in nacionalni ravni.
Strateško načrtovanje bo spodbujalo sinergije med programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije, vključno s programom Euratom, s čimer bo postalo referenčna točka za raziskave in inovacije na vseh povezanih v okviru proračuna EU in nefinančnih instrumentov. To bo spodbudilo tudi hitrejše razširjanje in uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter se izognilo podvajanju in prekrivanju možnosti financiranja. Zagotovilo bo okvir za povezovanje neposrednih raziskovalnih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča in drugih ukrepov, ki so podprti v okviru programa, vključno z uporabo rezultatov za podporo politike.
 Proces strateškega načrtovanja bo opredelil obstoječe povezave med programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije in ponudil možnosti za sinergije med skladi Unije, regionalnimi in nacionalnimi skladi. Program Obzorje Evropa bo postal referenčna točka za raziskave in inovacije v vseh povezanih programih v okviru proračuna Unije, da bi pripomogel k izpolnjevanju političnih prednostnih nalog in ciljev EU. Zagotovil bo okvir za povezovanje neposrednih raziskovalnih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča in drugih ukrepov, ki so podprti v okviru programa, vključno z uporabo rezultatov za podporo politike.
V strateškem načrtu bo določena večletna strategija za uresničevanje vsebin programa dela (kakor določa člen 11), hkrati pa bo ohranjena zadostna prožnost za hitro odzivanje na nepričakovane priložnosti in krize. Ker je Obzorje Evropa sedemletni program, se lahko gospodarski, družbeni in politični okvir, v katerem deluje, med njegovim trajanjem bistveno spremeni. Omogočeno mora biti, da se Obzorje Evropa na te spremembe hitro prilagodi. Zato bo mogoče podpreti dejavnosti, ki presegajo opredelitve v nadaljevanju, če je to upravičeno, odzvati se na večje spremembe ali nepredvidene dogodke, potrebe politike ali krizne razmere, na primer za odzivanje na resne nevarnosti za zdravje, ki nastanejo zaradi epidemij.
Pri izvajanju programa Obzorje Evropa bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju uravnoteženega in širokega pristopa do raziskav in inovacij, ki ni omejen zgolj na razvoj novih proizvodov in storitev, ki temeljijo na znanstvenih in tehnoloških prebojih, ampak vključuje tudi uporabo obstoječih tehnologij v novih aplikacijah, nenehno izboljševanje ter netehnološke in družbene inovacije. Sistemski, meddisciplinarni in medsektorski pristop, ki zajema številne politike, do inovacij v raziskavah bo zagotovil, da se izzivi lahko obravnavajo, obenem pa omogoča tudi nastanek novih konkurenčnih podjetij in panog, spodbuja konkurenčnost, zasebne naložbe in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.
V okviru stebrov „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ ter „Odprte inovacije“ bodo raziskave in inovacije dopolnjene z dejavnostmi, ki potekajo blizu končnih uporabnikov in trga, kot so predstavitve, pilotni projekti ali dokaz izvedljivosti, pri čemer je seveda treba izključiti dejavnosti komercializacije, ki presegajo fazo raziskav in inovacij. To bo vključevalo podporo dejavnostim na strani povpraševanja, da bi prispevalo k pospeševanju uvajanja in širjenja najrazličnejših inovacij. Poudarek bo na neobvezujočih razpisih za zbiranje predlogov.
V okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, ki bo gradil na izkušnjah iz programa Obzorje 2020, bodo družbene znanosti in humanistične vede v celoti vključene v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi. Podobno bodo na strateški in povezovalni način vključene tudi dejavnosti, ki zajemajo morske in pomorske raziskave in inovacije, v skladu s celostno pomorsko politiko EU, skupno ribiško politiko in drugimi mednarodnimi zavezami.
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so pobude zelo podobne nalogam, bodo druge „pobude FET“, če sploh obstajajo, podprte v okviru tega okvirnega programa, saj so naloge usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije.
Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami bodo pomembno prispevali k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar bo skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpiralo določanje prioritet.
Čeprav bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) zaradi osredotočenosti na inovacijske ekosisteme naravno sodil v steber Odprte inovacije programa Obzorje Evropa, bo načrtovanje skupnosti znanja in inovacij EIT med strateškim načrtovanjem usklajeno s stebrom Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost.
Hitra pot do raziskav in inovacij
Program Obzorje Evropa bo upravičencem omogočil, da hitreje zaprosijo za financiranje, če to določajo delovni programi vseh sklopov, EIC in „širjenje odličnosti“, zajemajoč raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Na podlagi uspešnosti obstoječega instrumenta Hitra pot do inovacij v okviru programa Obzorje 2020 bo ta pristop deloval po logiki od spodaj navzgor na podlagi stalno odprtih razpisov in največ šestmesečnega roka za podelitev. V delu „širjenje odličnosti“ bo ta pristop podpiral tudi manj razvite države članice EU pri dostopanju do sredstev hitreje in po načelu od spodaj navzgor. Ta način se bo uporabljal za vsaj 15 % proračuna programa.
Razširjanje rezultatov in komuniciranje
 Razširjanje rezultatov in komuniciranje
Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja.
 Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, znanstveno skupnost, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja.
Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.
 Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.
Komisija bo izvajala tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, povezane s programom Obzorje Evropa, za promocijo dejstva, da so bili rezultati pridobljeni s finančno podporo EU. Prizadevala si bo povečati tudi ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij ter širšega učinka in pomena raziskav in inovacij, ki jih financira EU, na primer s publikacijami, odnosi z mediji, dogodki, repozitoriji znanja, zbirkami podatkov, večkanalnimi platformami, spletnimi mesti ali ciljno uporabo družbenih medijev. Program Obzorje Evropa bo zagotavljal tudi podporo upravičencem pri poročanju o njihovem delu in njihovem vplivu na širšo družbo.
 Komisija bo izvajala tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, povezane s programom Obzorje Evropa, za promocijo dejstva, da so bili rezultati pridobljeni s finančno podporo EU. Prizadevala si bo povečati tudi ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij ter širšega učinka in pomena raziskav in inovacij, ki jih financira EU, na primer s publikacijami, odnosi z mediji, dogodki, repozitoriji znanja, zbirkami podatkov, večkanalnimi platformami, spletnimi mesti ali ciljno uporabo družbenih medijev. Program Obzorje Evropa bo zagotavljal tudi podporo upravičencem pri poročanju o njihovem delu in njihovem vplivu na širšo družbo.
Izkoriščanje in uvajanje rezultatov na trg
 Izkoriščanje in uvajanje rezultatov na trg
Komisija bo oblikovala celovite ukrepe za izkoriščanje rezultatov programa Obzorje Evropa in razvitega znanja. To bo pospešilo izkoriščanje znanja z uvajanjem na trg in povečalo učinek programa.
 Komisija bo oblikovala celovite ukrepe za izkoriščanje rezultatov programa Obzorje Evropa in razvitega znanja, kar bo vključevalo tudi spodbujanje standardizacije. To bo pospešilo izkoriščanje znanja z uvajanjem na trg in povečalo učinek programa.
Komisija bo sistematično ugotavljala in evidentirala rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru programa ter te rezultate in razvito znanje prenašala ali razširjala na nediskriminatorni način na industrijo in podjetja vseh velikosti, javne organe, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik, da bi čim bolj povečala evropsko dodano vrednost programa.
 Komisija bo sistematično ugotavljala in evidentirala rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru programa ter te rezultate in razvito znanje prenašala ali razširjala na nediskriminatorni način na industrijo in podjetja vseh velikosti, javne organe, znanstveno skupnost, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik, da bi čim bolj povečala evropsko dodano vrednost programa. Za novi Evropski svet za inovacije se bo izvajal poseben postopek spremljanja.
Mednarodno sodelovanje
 Mednarodno sodelovanje
Večji učinek bo zagotovljen z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v prizadevanju za mednarodno sodelovanje v obsegu, kakršnega še ni bilo. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavni del pobud za podporo ukrepanju EU za trajnost, okrepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti ter konkurenčnosti.
 Večji učinek bo zagotovljen z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v prizadevanju za mednarodno sodelovanje v obsegu, kakršnega še ni bilo. Partnerji z vsega sveta, vključno z znanstveno skupnostjo, industrijo, organizacijami civilne družbe, vladami in nevladnimi organizacijami, bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavni del pobud za podporo ukrepanju EU za trajnost, okrepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti ter konkurenčnosti. Mednarodni prenos znanja ter porazdelitev zmogljivosti in infrastrukture med partnerji bo spodbujal oblikovanje skupnih pristopov in ureditve, ki bodo prinesli komercialne izmenjave s sinergijami za vse.
Skupno mednarodno ukrepanje bo zagotovilo učinkovito obravnavo svetovnih družbenih izzivov in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, dostop do najbolj nadarjenih ljudi na svetu, strokovnega znanja in virov ter večjo ponudbo in povpraševanje po inovativnih rešitvah.
 Skupno mednarodno ukrepanje bo zagotovilo učinkovito obravnavo svetovnih izzivov in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, dostop do najbolj nadarjenih ljudi na svetu, strokovnega znanja in virov ter večjo ponudbo in povpraševanje po inovativnih rešitvah. Mednarodno sodelovanje bo zasnovano na podlagi skupnih ciljev. To bo evropskim raziskovalcem olajšalo sodelovanje z najboljšimi raziskovalci na njihovem področju.
Delovne metodologije za ocenjevanje
 Delovne metodologije za ocenjevanje
Uporaba visokokakovostnega neodvisnega strokovnega znanja v procesu ocenjevanja podpira vključevanje vseh deležnikov, skupnosti in interesov v program in je predpogoj za ohranjanje odličnosti in ustreznosti financiranih dejavnosti.
 Uporaba zelo kakovostnega neodvisnega strokovnega znanja v procesu ocenjevanja podpira vključevanje vseh deležnikov, skupnosti in interesov v program in je pogoj za ohranjanje odličnosti in ustreznosti financiranih dejavnosti.
Komisija ali organ financiranja bo zagotovil nepristranskost postopka in preprečil navzkrižje interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe.
 Komisija ali organ financiranja bo zagotovil nepristranskost postopka in preprečil navzkrižje interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe.
Izjemoma, če to upravičuje zahteva po imenovanju najboljših razpoložljivih strokovnjakov in/ali omejene velikosti skupine kvalificiranih strokovnjakov, lahko neodvisni strokovnjaki, ki pomagajo odboru za ocenjevanje ali so njegovi člani, ocenjujejo določene predloge, za katere prijavijo potencialni interes. V tem primeru Komisija ali organ financiranja sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi integriteto postopka ocenjevanja. Postopek ocenjevanja se upravlja ustrezno s tem in zajema tudi fazo, ki vključuje sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Odbor za ocenjevanje bo pri določanju predlogov za financiranje upošteval posebne okoliščine.
 Če to upravičuje zahteva po imenovanju najboljših razpoložljivih strokovnjakov in/ali omejene velikosti skupine kvalificiranih strokovnjakov, lahko neodvisni strokovnjaki, ki pomagajo odboru za ocenjevanje ali so njegovi člani, ocenjujejo določene predloge, za katere prijavijo potencialni interes. V tem primeru Komisija ali organ financiranja sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi integriteto postopka ocenjevanja, tudi zadevajoč navzkrižja interesov. Postopek ocenjevanja se upravlja ustrezno s tem in zajema tudi fazo, ki vključuje sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Uporaba tega postopka bo predmet letnega poročila o spremljanju programa. Odbor za ocenjevanje bo pri določanju predlogov za financiranje upošteval posebne okoliščine.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Priloga I – del I
I ODPRTA ZNANOST
 I ODLIČNA IN ODPRTA ZNANOST
Prizadevanje za preboj pri razumevanju in pridobivanja znanja; vrhunske zmogljivosti, potrebne za uresničevanje tega cilja, vključno s fizičnimi infrastrukturami in infrastrukturami znanja za raziskave in inovacije, pa tudi sredstva za javno razširjanje in izmenjavo znanja; ter ustrezna ponudba odličnih raziskovalcev so v središču gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka v vseh njegovih oblikah.
 Prizadevanje za preboj pri razumevanju in pridobivanja znanja; vrhunske zmogljivosti, potrebne za uresničevanje tega cilja, vključno s fizičnimi infrastrukturami in e-infrastrukturami za raziskave in inovacije, pa tudi sredstva za javno razširjanje in izmenjavo znanja; ter ustrezna ponudba odličnih raziskovalcev in inovatorjev so v središču gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka v vseh njegovih oblikah.
Odprta in odlična znanost je neločljivo povezana z doseganjem vodilnih inovacij na svetovni ravni. Spremembe znanstvenih in tehnoloških paradigm so bile opredeljene kot ključni dejavniki za rast produktivnosti, konkurenčnosti, bogastva, trajnostnega razvoja in družbenega napredka. Takšne spremembe paradigm so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlage za popolnoma nove industrijske dejavnosti in panoge.
 Odprta in odlična znanost je neločljivo povezana z doseganjem vodilnih inovacij na svetovni ravni. Spremembe znanstvenih in tehnoloških paradigm so bile opredeljene kot ključni dejavniki za produktivnost, trajnostno in vključujočo rast in razvoj, konkurenčnost, bogastvo in družbeni napredek. Takšne spremembe paradigm so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlage za popolnoma nove industrijske dejavnosti in panoge.
Javne naložbe v raziskave, zlasti v univerzah in javnih raziskovalnih institucijah (JRI) ter raziskovalnih zmogljivostih, so pogosto namenjene dolgoročnejšim, bolj tveganim raziskavam in dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja. Poleg tega ustvarjajo spretnosti, znanja in izkušnje, nove znanstvene instrumente in metodologije ter vzpostavljajo mreže, ki prenašajo najnovejše znanje.
 Javne naložbe v raziskave, zlasti v univerzah in javnih raziskovalnih institucijah (JRI) ter raziskovalnih zmogljivostih, so pogosto namenjene dolgoročnejšim, bolj tveganim raziskavam in dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja. Poleg tega ustvarjajo visoko usposobljene človeške vire, znanja in izkušnje, nove znanstvene instrumente in metodologije ter vzpostavljajo mreže, ki prenašajo najnovejše znanje.
Evropska znanost in raziskovalci so bili in bodo tudi v prihodnje na čelu na številnih področjih. Vendar tega položaja ni mogoče šteti za samoumevnega. Obstaja veliko dokazov, ki kažejo, da ob nadaljnjem naraščanju hitrosti raziskav raste tudi število držav, ki tekmujejo za najboljše. Tradicionalnemu izzivu iz držav, kot so Združene države Amerike, se zdaj pridružujejo gospodarski velikani, kot sta Kitajska in Indija, zlasti iz nedavno industrializiranih predelov sveta in iz vseh držav, kjer vlade priznavajo številne in obsežne donose, ki izhajajo iz naložb v raziskave.
 Evropska znanost in raziskovalci so bili in bodo tudi v prihodnje na čelu na številnih področjih. Vendar tega položaja ni mogoče šteti za samoumevnega. Obstaja veliko dokazov, ki kažejo, da ob nadaljnjem naraščanju hitrosti raziskav raste tudi število držav, ki tekmujejo za najboljše. Tradicionalnemu izzivu iz držav, kot so Združene države Amerike, se zdaj pridružujejo gospodarski velikani, kot sta Kitajska in Indija, zlasti iz nedavno industrializiranih predelov sveta in iz vseh držav, kjer vlade priznavajo številne in obsežne donose, ki izhajajo iz naložb v raziskave.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 1 – točka 1.1
1.1.  Utemeljitev
 1.1.  Utemeljitev
Čeprav Unija še vedno objavi največ znanstvenih člankov na svetu, je v bistvu „množični proizvajalec“ znanja s sorazmerno, glede na svojo velikost, majhnim številom izstopajočih centrov odličnosti na svetovni ravni in velikimi področji povprečne in slabe učinkovitosti. V primerjavi z ZDA in zdaj do neke mere tudi s Kitajsko EU še vedno sledi „modelu decentralizirane odličnosti“, v katerem so sredstva razpršena na večje število raziskovalcev in raziskovalnih institucij. Dodatni izziv je dejstvo, da v mnogih državah EU javni sektor še vedno ne nudi dovolj privlačnih pogojev za najboljše raziskovalce. Ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci za nadarjene znanstvenike precej nezanimiva.
 Unija še vedno objavi največ znanstvenih člankov na svetu. V primerjavi z ZDA in zdaj do neke mere tudi s Kitajsko EU sledi „modelu decentralizirane odličnosti“, v katerem so sredstva razpršena na večje število raziskovalcev in raziskovalnih institucij. Dodatni izziv je dejstvo, da v mnogih državah EU javni sektor v raziskave vlaga manj, kot je sprejemljivo, zato ne nudi dovolj privlačnih pogojev za najboljše raziskovalce. Ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci za nadarjene znanstvenike precej nezanimiva.
Svetovno raziskovalno prizorišče se dramatično spreminja in postaja vse bolj večpolarno zaradi vse večjega števila držav v gospodarskem vzponu, zlasti Kitajske, ki širijo svojo znanstveno produkcijo. Medtem kot sta EU in ZDA leta 2000 predstavljali skoraj dve tretjini svetovnih odhodkov za raziskave in razvoj, se je ta delež do leta 2013 zmanjšal na manj kot polovico.
 Svetovno raziskovalno prizorišče se dramatično spreminja in postaja vse bolj večpolarno zaradi vse večjega števila držav v gospodarskem vzponu, zlasti Kitajske, ki širijo svojo znanstveno produkcijo. Medtem kot sta EU in ZDA leta 2000 predstavljali skoraj dve tretjini svetovnih odhodkov za raziskave in razvoj, se je ta delež do leta 2013 zmanjšal na manj kot polovico. Poleg tega je evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2018 potrdil, da so javni in zasebni izdatki za raziskave in razvoj povsod v EU pod ravnjo iz leta 2010 in ni izpolnjen dolgoročni cilj, da se 3 % BDP nameni za raziskave in razvoj.
Evropski raziskovalni svet podpira najboljše raziskovalce s prožnim dolgoročnim financiranjem za opravljanje prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja. Deluje samostojno pod vodstvom neodvisnega Znanstvenega sveta, ki ga sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom ter ustreznimi izkušnjami in raznolikostjo. Evropski raziskovalni svet lahko črpa iz širše skupine nadarjenih ljudi in zamisli kot kateri koli nacionalni program ter krepi odličnost na tak način, da najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim.
 Evropski raziskovalni svet podpira najboljše raziskovalce, vključno z mladimi raziskovalci, s prožnim dolgoročnim financiranjem za opravljanje prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja. Deluje samostojno pod vodstvom neodvisnega Znanstvenega sveta z uravnoteženo zastopanostjo spolov in disciplin, ki ga sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom ter ustreznimi izkušnjami in raznolikostjo. Evropski raziskovalni svet lahko črpa iz širše skupine nadarjenih ljudi in zamisli kot kateri koli nacionalni program ter krepi odlično raziskovanje na vseh področjih znanosti na tak način, da najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim.
Raziskave na pionirskih področjih, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, imajo znaten neposredni vpliv v obliki napredka na pionirskih področjih znanja, s čimer odpirajo pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim in tehnološkim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. To ustvarja povsem nove zamisli, ki spodbujajo inovacije in podjetniško iznajdljivost ter obravnavajo družbene izzive. ERC ima tudi pomemben strukturni vpliv, saj povečuje kakovost evropskega raziskovalnega sistema, ki presega neposredno financirane raziskovalce in ukrepe. Ukrepi in raziskovalci, ki jih financira ERC, postavljajo navdihujoč cilj za pionirska raziskovalna področja v Evropi, ki povečujejo njen ugled in privlačnost za najboljše raziskovalce na svetu kot kraj za delo in sodelovanje. Prestiž gostovanja dobitnikov nepovratnih sredstev ERC ustvarja konkurenco med evropskimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki tekmujejo v ponujanju najprivlačnejših pogojev za vrhunske raziskovalce, ter jim lahko posredno pomaga oceniti prednosti in slabosti ter poskrbeti za reforme.
 Raziskave na pionirskih področjih, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, imajo znaten neposredni vpliv v obliki napredka na pionirskih področjih znanja, s čimer odpirajo pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim, tehnološkim in socialnim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. To ustvarja povsem nove zamisli, ki spodbujajo inovacije in podjetniško iznajdljivost ter obravnavajo družbene izzive. ERC ima tudi pomemben strukturni vpliv, saj povečuje kakovost evropskega raziskovalnega sistema, ki presega neposredno financirane raziskovalce in ukrepe. Ukrepi in raziskovalci, ki jih financira ERC, postavljajo navdihujoč cilj za pionirska raziskovalna področja v Evropi, ki povečujejo njen ugled in privlačnost za najboljše raziskovalce na svetu kot kraj za delo in sodelovanje. Prestiž gostovanja dobitnikov nepovratnih sredstev ERC ustvarja konkurenco med evropskimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki tekmujejo v ponujanju najprivlačnejših pogojev za vrhunske raziskovalce, ter jim lahko posredno pomaga oceniti prednosti in slabosti ter poskrbeti za reforme.
Razkorak v uspešnosti raziskav med ZDA in državami EU se je zmanjšal v 10 letih, odkar je bil ustanovljen Evropski raziskovalni svet. ERC financira sorazmerno majhen odstotek vseh evropskih raziskav, vendar z njimi dosega nesorazmerno velik znanstveni učinek. Povprečni faktor vpliva na podlagi citatov je za raziskave, ki jih podpira ERC, primerljiv s položajem vrhunskih elitnih raziskovalnih univerz. Učinkovitost raziskav v ERC je izjemno visoka v primerjavi z največjimi svetovnimi vlagatelji v raziskave. ERC financira veliko raziskav na številnih pionirskih raziskovalnih področjih, ki so prejela najvišje število citatov, vključno s področji, ki so v naglem vzponu. Čeprav je financiranje ERC osredotočeno na raziskave na pionirskih področjih, je privedlo do precejšnjega števila patentov.
 Razkorak v uspešnosti raziskav med ZDA in državami EU se je zmanjšal v 10 letih, odkar je bil ustanovljen Evropski raziskovalni svet. ERC financira sorazmerno majhen odstotek vseh evropskih raziskav, vendar z njimi dosega nesorazmerno velik znanstveni učinek. Povprečni faktor vpliva na podlagi citatov je za raziskave, ki jih podpira ERC, primerljiv s položajem vrhunskih elitnih raziskovalnih univerz. Učinkovitost raziskav v ERC je izjemno visoka v primerjavi z največjimi svetovnimi vlagatelji v raziskave. ERC financira veliko raziskav na številnih pionirskih raziskovalnih področjih, ki so prejela najvišje število citatov, vključno s področji, ki so v naglem vzponu. Čeprav je financiranje ERC osredotočeno na raziskave na pionirskih področjih, je privedlo do precejšnjega števila patentov.
Tako obstajajo jasni dokazi, da ERC na podlagi svojih razpisov privablja in financira odlične raziskovalce ter da ukrepi ERC proizvajajo številne najpomembnejše in najbolj vplivne rezultate raziskav v svetovnem merilu na novih področjih, ki zagotavljajo preboje in velik napredek. Delo prejemnikov nepovratnih sredstev ERC je tudi zelo interdisciplinarno, sodelujejo na mednarodni ravni in javno objavljajo svoje rezultate na vseh raziskovalnih področjih, vključno z družbenimi znanostmi in humanističnimi vedami.
 Tako obstajajo jasni dokazi, da ERC na podlagi svojih razpisov privablja in financira odlične raziskovalce ter da ukrepi ERC proizvajajo številne najpomembnejše in najbolj vplivne rezultate raziskav v svetovnem merilu na novih področjih, ki zagotavljajo preboje in velik napredek. Delo prejemnikov nepovratnih sredstev ERC bo predvidoma vse bolj interdisciplinarno, ti sodelujejo na mednarodni ravni in javno objavljajo svoje rezultate na vseh raziskovalnih področjih, vključno z družbenimi znanostmi in humanističnimi vedami.
Obstajajo tudi že dokazi o dolgoročnejših učinkih nepovratnih sredstev ERC na poklicne poti, na usposabljanje visoko usposobljenih oseb v postdoktorskih doktorskih programih, na povečanje svetovne prepoznavnosti in ugleda evropskih raziskav in nacionalnih raziskovalnih sistemov na podlagi močnega primerjalnega učinka. Ta učinek je zlasti pomemben v modelu decentralizirane odličnosti EU, saj lahko položaj prejemnika sredstev ERC nadomesti kazalnik kakovosti raziskav in se uporablja kot natančnejši kazalnik od prepoznavnosti na podlagi položaja institucij. To omogoča ambicioznim posameznikom, institucijam, regijam in državam, da prevzamejo pobudo ter izboljšajo raziskovalne profile, pri katerih so še posebno močne.
 Obstajajo tudi že dokazi o dolgoročnejših učinkih nepovratnih sredstev ERC na poklicne poti, na usposabljanje visoko usposobljenih raziskovalcev ter oseb z doktorsko ali postdoktorsko diplomo, na povečanje svetovne prepoznavnosti in ugleda evropskih raziskav in nacionalnih raziskovalnih sistemov na podlagi močnega primerjalnega učinka. Ta učinek je zlasti pomemben v modelu decentralizirane odličnosti EU, saj lahko položaj prejemnika sredstev ERC nadomesti kazalnik kakovosti raziskav in se uporablja kot zanesljiv kazalnik od prepoznavnosti na podlagi položaja institucij. To omogoča ambicioznim posameznikom, institucijam, regijam in državam, da prevzamejo pobudo ter izboljšajo raziskovalne profile, pri katerih so še posebno močne.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 1.2 – točka 1.2.1
1.2.  Področja ukrepanja
 1.2.  Področja ukrepanja
1.2.1.  Pionirska področja znanosti
 1.2.1.  Pionirska področja znanosti
Raziskave, ki jo financira ERC, naj bi prinesle napredek na pionirskih področjih znanja, z znanstvenimi publikacijami najvišje kakovosti, raziskovalnimi rezultati z velikim potencialnim družbenim in gospodarskim vplivom, pri čemer ERC določa jasen in navdihujoč cilj za raziskave na pionirskih področjih v celotni EU in na mednarodni ravni. ERC se bo s ciljem, da EU postane privlačnejše okolje za najboljše znanstvenike na svetu, usmeril na merljivo povečanje deleža EU v 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu in znatno povečanje števila odličnih raziskovalcev iz držav zunaj Evrope, ki jih ERC financira. Sredstva ERC se dodelijo v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Edino merilo, na podlagi katerega se dodeljujejo nepovratna sredstva ERC, je znanstvena odličnost. ERC deluje po načelu „od spodaj navzgor“, brez vnaprej določenih prioritet.
 Raziskave, ki jih financira ERC, naj bi prinesle napredek na pionirskih področjih znanja, z znanstvenimi publikacijami najvišje kakovosti, raziskovalnimi rezultati z morebiti velikim družbenim, gospodarskim in okoljskim vplivom, pri čemer ERC določa jasen in navdihujoč cilj za raziskave na pionirskih področjih v celotni EU in na mednarodni ravni. ERC se bo s ciljem, da EU postane privlačnejše okolje za najboljše znanstvenike na svetu, usmeril na merljivo povečanje deleža EU v 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu in znatno povečanje števila odličnih raziskovalcev iz držav zunaj Evrope, ki jih ERC financira. Sredstva ERC se dodelijo v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Edino merilo, na podlagi katerega se dodeljujejo nepovratna sredstva ERC, je znanstvena odličnost. ERC deluje po načelu „od spodaj navzgor“, brez vnaprej določenih prioritet.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  dolgoročno financiranje za podporo odličnih raziskovalcev in njihovih raziskovalnih skupin pri izvajanju prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja;
 –  dolgoročno financiranje za podporo odličnih raziskovalcev in njihovih raziskovalnih skupin pri izvajanju prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja;
–  podpora raziskovalcem z odličnimi zamislimi pri prehodu v samostojnost in obenem krepitev njihove raziskovalne skupine ali programa;
 –  podpora raziskovalcem z odličnimi zamislimi pri prehodu v samostojnost in obenem krepitev njihove raziskovalne skupine ali programa;
–  novi načini dela v znanstvenem svetu, pri katerih obstaja možnost za ustvarjanje prelomnih rezultatov, ter spodbujanje potenciala za komercialne in družbene inovacije financiranih raziskav;
 –  novi načini dela v znanstvenem svetu, pri katerih obstaja možnost za ustvarjanje prelomnih rezultatov, ter spodbujanje potenciala za komercialne in družbene inovacije financiranih raziskav;
–  izmenjava izkušenj in najboljših praks z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav za spodbujanje podpore odličnim raziskovalcem;
 –  izmenjava izkušenj in najboljših praks z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav ter drugimi organi Unije za spodbujanje podpore odličnim raziskovalcem;
–  Povečanje prepoznavnosti programov ERC.
 –  Povečanje prepoznavnosti programov ERC.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 1 – točka 1.3 –točka 1.3.1 – odstavek 2 – točka 2 – alinea 4
–  pregledal in ocenil dosežke ERC, kakovost in vpliv raziskav, ki jih financira ERC, ter pripravil priporočila za popravke ukrepov ali prihodnje ukrepe;
 –  redno predlagal dosežke ERC, kakovost in vpliv raziskav, ki jih financira ERC, za zunanji pregled in oceno ter skladno sprejel priporočila in pripravil smernice za popravke ukrepov ali prihodnje ukrepe;
Sprememba 27
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.1
2.1.  Utemeljitev
 2.1.  Utemeljitev
Evropa potrebuje visoko usposobljeno in prožno bazo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, ki se lahko brez težav prilagodi in najde trajnostne rešitve za prihodnje izzive, kot so velike demografske spremembe v Evropi. Da bi raziskovalci zagotavljali odličnost, morajo biti mobilni, sodelovati in širiti znanje med državami, sektorji in disciplinami, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti za obravnavo družbenih izzivov in podpiranje inovacij.
 Evropa potrebuje visoko usposobljene in prožne vire človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, ki se lahko brez težav prilagodijo in najdejo trajnostne rešitve za sedanje in prihodnje izzive, kot so velike demografske spremembe v Evropi. Da bi raziskovalci zagotavljali odličnost, morajo biti mobilni, imeti dostop so najbolj kakovostne infrastrukture na številnih področjih, sodelovati in širiti znanje med državami, sektorji in disciplinami, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti za obravnavo družbenih izzivov in podpiranje inovacij.
Evropa je vir znanosti s približno 1,8 milijona raziskovalcev, ki delajo v več tisoč univerzah, raziskovalnih centrih in vodilnih podjetjih v svetovnem merilu. Vendar se ocenjuje, da bo morala EU do leta 2027 usposobiti in zaposliti najmanj en milijon novih raziskovalcev, da bi uresničila cilje, določene za večje naložbe v raziskave in inovacije. Ta potreba je zlasti velika v neakademskem sektorju. EU mora okrepiti prizadevanja za privabljanje več mladih žensk in moških na poklicno pot na področju raziskav, privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav, ohranitev lastnih raziskovalcev in ponovnem vključevanju evropskih raziskovalcev, ki delajo drugje, nazaj v Evropo. Poleg tega bi bilo treba za obsežnejše razširjanje odličnosti dodatno izboljšati pogoje dela raziskovalcev v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERP). V zvezi s tem so potrebne tesnejše povezave zlasti z Evropskim izobraževalnim prostorom (EEdA), Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom (ESS+).
 Evropa je vir znanosti s približno 1,8 milijona raziskovalcev, ki delajo v več tisoč univerzah, raziskovalnih centrih in vodilnih podjetjih v svetovnem merilu. Vendar se ocenjuje, da bo morala EU do leta 2027 usposobiti in zaposliti najmanj en milijon novih raziskovalcev, da bi uresničila cilje, določene za večje naložbe v raziskave in inovacije. Ta potreba je zlasti velika v neakademskem sektorju.
EU mora okrepiti prizadevanja za privabljanje več mladih žensk in moških na poklicno pot na področju raziskav, privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav, ohranitev lastnih raziskovalcev in ponovnem vključevanju evropskih raziskovalcev, ki delajo drugje, nazaj v Evropo.
Da bi dosegli te cilje, je treba pozornost nameniti tudi shemam, ki raziskovalcem obeh spolov zagotavljajo večjo prožnost, da se zagotovi ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Programi mobilnosti morajo tudi zagotovili resnično enake možnosti ter vključevali posebne ukrepe za odpravo ovir za mobilnost raziskovalcev, zlasti žensk.
Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev sinergije in obsežnejše razširjanje odličnosti še naprej uporabljati pečat odličnosti za razpise v okviru MSCA in dodatno izboljšati pogoje dela raziskovalcev v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERP). V zvezi s tem so potrebne tesnejše povezave zlasti z Evropskim izobraževalnim prostorom (EEdA), Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom (ESS+).
Zaradi sistemske narave teh izzivov in čezmejnih prizadevanj, potrebnih za njihovo reševanje, je te izzive najbolje obravnavati na ravni EU.
 Zaradi sistemske narave teh izzivov in čezmejnih prizadevanj, potrebnih za njihovo reševanje, je te izzive najbolje obravnavati na ravni EU.
Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) se osredotočajo na odlične raziskave, ki v celoti temeljijo na pristopu od spodaj navzgor, so odprte za vsa področja raziskav in inovacij, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in storitev na področju inovacij. To vključuje raziskovalna področja, ki jih zajemata Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Če se pojavijo posebne potrebe in so na voljo dodatni viri financiranja, bi se lahko ukrepi MSCA usmerili na nekatere dejavnosti v okviru posebnih izzivov (npr. opredeljene naloge), vrste raziskovalnih in inovacijskih institucij ali lokacije, da bi se odzvali na razvoj zahtev Evrope na področju znanja in spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja.
 Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) se osredotočajo na odlične raziskave, ki v celoti temeljijo na pristopu od spodaj navzgor, so odprte za vsa področja raziskav in inovacij, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in storitev na področju inovacij. To vključuje raziskovalna področja, ki jih zajemata Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Če se pojavijo posebne potrebe in so na voljo dodatni viri financiranja, bi se lahko ukrepi MSCA usmerili na nekatere vrste dejavnosti v okviru posebnih izzivov (npr. opredeljene naloge) in nekatere vrste raziskovalnih in inovacijskih institucij ali lokacije, da bi se odzvali na razvoj zahtev Evrope na področju znanja in spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja.
Ukrepi MSCA so najpomembnejši instrument na ravni EU za privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav v Evropo, s čimer pomembno prispevajo k sodelovanju na svetovni ravni na področju raziskav in inovacij. Dokazi kažejo, da ukrepi MSCA nimajo le pozitivnega učinka na posameznike, organizacije in na ravni sistema, temveč zagotavljajo tudi velik vpliv in prebojne rezultate raziskav ter hkrati pomembno prispevajo k družbenim in strateškim izzivom. Dolgoročne naložbe v ljudi se obrestujejo, kar kažejo številne Nobelove nagrade, ki so jih prejeli nekdanji štipendisti ali nadzorniki ukrepov MSCA.
 Ukrepi MSCA so ,skupaj z ERC, najpomembnejši instrumenti na ravni EU za privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav v Evropo, s čimer pomembno prispevajo k sodelovanju na svetovni ravni na področju raziskav in inovacij. Dokazi kažejo, da ukrepi MSCA nimajo le pozitivnega učinka na posameznike, organizacije in na ravni sistema, temveč zagotavljajo tudi velik vpliv in prebojne rezultate raziskav ter hkrati pomembno prispevajo k družbenim in strateškim izzivom. Dolgoročne naložbe v ljudi se obrestujejo, kar kažejo številne Nobelove nagrade, ki so jih prejeli nekdanji štipendisti ali nadzorniki ukrepov MSCA.
S svetovno konkurenco na področju raziskav med znanstveniki ter med gostiteljskimi organizacijami iz akademskega in neakademskega sektorja, z ustvarjanjem in izmenjavo visokokakovostnega znanja med državami, sektorji in disciplinami, ukrepi MSCA prispevajo zlasti k ciljem agende „Delovna mesta, rast in naložbe“, globalni strategiji EU in ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj.
 S svetovno konkurenco na področju raziskav med znanstveniki ter med gostiteljskimi organizacijami iz akademskega in neakademskega sektorja, z ustvarjanjem in izmenjavo visokokakovostnega znanja med državami, sektorji in disciplinami, ukrepi MSCA prispevajo zlasti k ciljem agende „Delovna mesta, rast in naložbe“, globalni strategiji EU in ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj.
Ukrepi MSCA prispevajo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora v svetovnem merilu To je mogoče doseči z osredotočenjem na novo generacijo visokokvalificiranih raziskovalcev ter zagotavljanjem podpore novim nadarjenim iz celotne EU in širše; s spodbujanjem širjenja in uporabe novega znanja in zamisli v evropskih politikah, gospodarstvu in družbi, med drugim tudi z izboljšanjem znanstvene komunikacije in ukrepov za obveščanje javnosti; s spodbujanjem sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami; ter z doseganjem znatnega strukturnega vpliva na ERP, z zavzemanjem za odprt trg dela in postavljanjem standardov za kakovostno usposabljanje, privlačne pogoje zaposlovanja in odprto zaposlovanje za vse raziskovalce.
 Ukrepi MSCA prispevajo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora v svetovnem merilu To je mogoče doseči z osredotočenjem na novo generacijo visokokvalificiranih raziskovalcev ter zagotavljanjem podpore novim nadarjenim iz celotne EU in širše; s spodbujanjem širjenja in uporabe novega znanja in zamisli v evropskih politikah, gospodarstvu in družbi, med drugim tudi z izboljšanjem znanstvene komunikacije in ukrepov za obveščanje javnosti; s spodbujanjem sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami; ter z doseganjem znatnega strukturnega vpliva na ERP, z zavzemanjem za odprt trg dela in postavljanjem standardov za kakovostno usposabljanje, privlačne pogoje zaposlovanja in odprto ter pregledno zaposlovanje za vse raziskovalce.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.2 – odstavek 1
EU potrebuje trdno, prožno in ustvarjalno bazo človeških virov, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga dela, omogočale ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist gospodarstva in družbe. To se lahko doseže z usposabljanjem raziskovalcev za nadaljnji razvoj njihovih ključnih raziskovalnih kompetenc ter izboljšanje prenosljivih znanj spretnosti, kot so ustvarjalna in podjetniška miselnost. To jim bo omogočilo, da soočijo s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi ter izboljšajo svoje poklicne možnosti in potencial za inovacije.
 EU potrebuje trdno, prožno in ustvarjalno bazo človeških virov, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga dela, omogočale ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist znanosti, gospodarstva in družbe. To se lahko doseže z usposabljanjem raziskovalcev za nadaljnji razvoj njihovih ključnih raziskovalnih kompetenc ter izboljšanje prenosljivih znanj in spretnosti, kot so ustvarjalna in podjetniška miselnost, vključno z razumevanjem koristi, ki jih imajo standardi za trženje novih izdelkov in storitev. To jim bo omogočilo, da soočijo s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi ter izboljšajo svoje poklicne možnosti in potencial za inovacije. To je mogoče doseči, kadar je to ustrezno, v dopolnjevanju z izobraževalnimi dejavnostmi EIT.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.3
2.2.3.  Krepitev človeškega kapitala ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru
 2.2.3.  Krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru
Za spodbujanje odličnosti, sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter zagotavljanje pozitivnega strukturnega učinka morajo biti standardi za visokokakovostno usposabljanje, dobri delovni pogoji in uspešen poklicni razvoj raziskovalcev bolj razširjeni po celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru. To bo prispevalo k posodobitvi ali izboljšanju programov in sistemov usposabljanja za raziskave ter povečalo privlačnosti institucij v svetovnem merilu.
 Za spodbujanje odličnosti, sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter zagotavljanje pozitivnega strukturnega učinka morajo biti standardi za visokokakovostno usposabljanje, dobri delovni pogoji in uspešen poklicni razvoj raziskovalcev bolj razširjeni po celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru. To bo prispevalo k posodobitvi ali izboljšanju programov in sistemov usposabljanja za raziskave ter povečalo privlačnosti institucij v svetovnem merilu, razvite v sodelovanju z drugimi deli programa Obzorje Evropa.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Programi usposabljanja za spodbujanje odličnosti in širjenje najboljših praks med institucijami ter raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi;
 –  Programi usposabljanja za spodbujanje odličnosti in širjenje najboljših praks med institucijami ter raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi;
–  sodelovanje, razvoj in razširjanje znanja v EU in s tretjimi državami.
 –  sodelovanje, razvoj in razširjanje znanja v EU in s tretjimi državami.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.5
2.2.5.  Spodbujanje obveščanja javnosti
 2.2.5.  Spodbujanje obveščanja javnosti
V vsej EU in izven nje je treba okrepiti prepoznavnost dejavnosti programa in prepoznavnost raziskovalcev v javnosti, da se izboljša globalno poznavanje ukrepov MSCA in zagotovi boljše razumevanje vpliva dela raziskovalcev na vsakdanje življenje državljanov, in spodbudi mlade k odločitvi za poklic raziskovalca. To se lahko doseže z boljšim razširjanjem, izkoriščanjem in večjo razširjenostjo znanja in prakse.
 V vsej EU in izven nje je treba okrepiti prepoznavnost dejavnosti programa in prepoznavnost raziskovalcev v javnosti, da se izboljša globalno poznavanje ukrepov MSCA in zagotovi boljše razumevanje vpliva dela raziskovalcev na vsakdanje življenje državljanov, in spodbudi mlade, zlasti ženske, k odločitvi za poklic raziskovalca. To se lahko doseže z boljšim razširjanjem, izkoriščanjem in večjo razširjenostjo znanja in prakse.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Pobude za obveščanje javnosti za spodbujanje zanimanja za raziskovalne poklice, zlasti med mladimi;
 –  Pobude za obveščanje javnosti za spodbujanje zanimanja za raziskovalne poklice, zlasti med mladimi;
–  promocijske dejavnosti za izboljšanje globalnega poznavanja, prepoznavnosti in ozaveščenosti o ukrepih MSCA;
 –  promocijske dejavnosti za izboljšanje globalnega poznavanja, prepoznavnosti in ozaveščenosti o ukrepih MSCA;
–  širjenje in povezovanje znanja s sodelovanjem med projekti ter druge dejavnosti mreženja, kot so storitve za diplomante.
 –  širjenje in povezovanje znanja s sodelovanjem med projekti ter druge dejavnosti mreženja, kot so storitve za diplomante in nacionalne kontaktne točke.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 3 – točka 3.1
3.1.  Utemeljitev
 3.1.  Utemeljitev
Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture zagotavljajo ključne storitve raziskovalnim in inovacijskim skupnostim ter imajo pomembno vlogo pri širitvi meja znanja. Podpiranje raziskovalnih infrastruktur na ravni EU pomaga omiliti razpršenost nacionalnih raziskovalnih infrastruktur in žepov znanstvene odličnosti, ki so v mnogih primerih realnost, obenem pa rešuje tudi problem šibkega kroženja znanja prek izoliranih sistemov.
 Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture zagotavljajo ključne storitve raziskovalnim in inovacijskim skupnostim ter imajo pomembno vlogo pri širitvi meja znanja. Podpiranje vseh vrst raziskovalnih infrastruktur, vključno z malimi in srednje velikimi ter tistimi, ki jih financira ESRR, na ravni EU pomaga omiliti razpršenost nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur z dopolnjevanjem in nadgrajevanjem žepov znanstvene odličnosti, ki so v mnogih primerih realnost, obenem pa povečuje kroženje znanja prek izoliranih sistemov.
Splošni cilj je Evropo oskrbeti z vrhunskimi raziskovalnimi infrastrukturami v svetovnem merilu, ki bodo prosto dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, kar bo v celoti izkoristilo njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije. Ključni cilji so zmanjšati razdrobljenost raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov, s čimer bi preprečili podvajanje prizadevanj in bolje uskladili razvoj in uporabo raziskovalnih infrastruktur. Ključnega pomena je podpreti prosti dostop do raziskovalne infrastrukture vsem evropskim raziskovalcem ter prek evropskega oblaka odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: EOSC) povečati dostop do digitalnih raziskovalnih virov, s čimer bi zlasti reševali problem podoptimalnega sprejemanja odprte znanosti in praks prosto dostopnih podatkov. EU mora obravnavati tudi hitro povečevanje svetovne tekme za nadarjene ljudi s privabljanjem raziskovalcev iz tretjih držav k delu z vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Glavni cilj je tudi povečanje konkurenčnosti evropske industrije, podpiranje ključnih tehnologij in storitev, pomembnih za raziskovalne infrastrukture in njihove uporabnike, s čimer bi se izboljšali pogoji za zagotavljanje inovativnih rešitev.
 Splošni cilj je Evropo oskrbeti z vrhunskimi raziskovalnimi infrastrukturami v svetovnem merilu, ki bodo prosto dostopne vsem raziskovalcem in inovatorjem v Evropi in zunaj nje, kar bo v celoti izkoristilo njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije. Ključni cilji so zmanjšati razdrobljenost raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov in zagotoviti nenehno modernizacijo, s čimer bi preprečili podvajanje prizadevanj in bolje uskladili razvoj, uporabo in dostopnost raziskovalnih infrastruktur.
Ključnega pomena je tudi podpreti prosti dostop do raziskovalne infrastrukture vsem evropskim raziskovalcem ter prek evropskega oblaka odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: EOSC) povečati dostop do digitalnih raziskovalnih virov, s čimer bi zlasti reševali problem podoptimalnega sprejemanja odprte znanosti in praks prosto dostopnih podatkov. EU mora obravnavati tudi hitro povečevanje svetovne tekme za nadarjene ljudi s privabljanjem raziskovalcev iz tretjih držav k delu z vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Glavni cilj je tudi povečanje konkurenčnosti evropske industrije, podpiranje ključnih tehnologij in storitev, pomembnih za raziskovalne infrastrukture in njihove uporabnike, s čimer bi se izboljšali pogoji za zagotavljanje in uporabo inovativnih rešitev.
Prejšnji okvirni programi so znatno prispevali k uspešnejši in učinkovitejši uporabi nacionalnih infrastruktur, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) pa so razvili tudi usklajen pristop na strateški podlagi k oblikovanju politik o vseevropskih raziskovalnih infrastrukturah. Ta strateški pristop je prinesel jasne koristi, tudi zmanjšanje podvajanja prizadevanj z učinkovitejšo uporabo virov in standardizacijo procesov in postopkov.
 Prejšnji okvirni programi so znatno prispevali k uspešnejši in učinkovitejši uporabi nacionalnih infrastruktur in k odpravi ovir za nadnacionalni dostop, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) pa so razvili tudi usklajen pristop na strateški podlagi k oblikovanju politik o vseevropskih raziskovalnih infrastrukturah. Ta strateški pristop je prinesel jasne koristi, tudi zmanjšanje podvajanja prizadevanj z učinkovitejšo uporabo virov in standardizacijo ter usklajevanje procesov in postopkov. Prednostna naloga v tem razdelku bo tudi krepitev in odpiranje obstoječih odličnih omrežij za raziskave in inovacije ter po potrebi ustvarjanje novih.
Dejavnost, ki jo podpira EU, bo zagotovila dodano vrednost, in sicer z: utrditvijo in optimizacijo obstoječih raziskovalnih infrastruktur, skupaj s prizadevanji za razvoj novih infrastruktur; vzpostavitvijo evropskega oblaka odprte znanosti kot učinkovitega, nadgradljivega in trajnostnega okolja za raziskave, ki temeljijo na podatkih; medsebojno povezavo med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, ki povečuje in zagotavlja infrastrukturo omrežja visoke zmogljivosti za velike količine podatkov in dostop do digitalnih virov prek meja in področij; premagovanjem ovir, ki najboljšim raziskovalnim skupinam preprečujejo dostop do storitev najboljših raziskovalnih infrastruktur v EU; spodbujanjem inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur, ki so osredotočene na razvoj tehnologij in skupno ustvarjanje inovacij, pa tudi povečanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije.
 Dejavnost, ki jo podpira EU, bo zagotovila dodano vrednost, in sicer z: utrditvijo in optimizacijo obstoječih raziskovalnih infrastruktur, vključno z e-infrastrukturami, skupaj s prizadevanji za razvoj novih infrastruktur; vzpostavitvijo evropskega oblaka odprte znanosti kot učinkovitega, nadgradljivega in trajnostnega okolja za raziskave, ki temeljijo na podatkih, medsebojno povezavo med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, ki povečuje in zagotavlja infrastrukturo omrežja visoke zmogljivosti za velike količine podatkov in dostop do digitalnih virov prek meja in področij; premagovanjem ovir, ki najboljšim raziskovalnim skupinam preprečujejo dostop do storitev najboljših raziskovalnih infrastruktur v EU; spodbujanjem inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur, ki so osredotočene na razvoj tehnologij in skupno ustvarjanje inovacij, pa tudi povečanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije.
Okrepiti je treba tudi mednarodno razsežnost raziskovalnih infrastruktur EU, ki spodbuja tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter mednarodno sodelovanje v evropskih raziskovalnih infrastrukturah v medsebojno korist.
 Okrepiti je treba tudi mednarodno razsežnost raziskovalnih infrastruktur EU, ki spodbuja tesnejše sodelovanje, dostop in povezljivost z mednarodnimi partnerji ter mednarodno sodelovanje v evropskih raziskovalnih infrastrukturah v medsebojno korist.
Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
 Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1
3.2.1.  Utrjevanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur
 3.2.1.  Utrjevanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur
Vzpostavitev, delovanje in dolgoročna trajnostna naravnanost raziskovalnih infrastruktur, ki jih je opredelil ESFRI, je bistvenega pomena, da si EU zagotovi vodilno vlogo v raziskavah na novih področjih, ustvarjanje in uporabo znanja ter konkurenčnost svoje industrije.
 Vzpostavitev, delovanje in dolgoročna trajnostna naravnanost raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki jih je opredelil ESFRI, kot tudi njihovo čim večje vključevanje v odlične programe Obzorje Evropa, je bistvenega pomena, da si EU zagotovi vodilno vlogo v raziskavah na novih področjih, ustvarjanje in uporabo znanja ter konkurenčnost svoje industrije.
Evropski oblak odprte znanosti (EOSC) bi moral postati učinkovit in celovit distribucijski kanal za storitve raziskovalnih infrastruktur in zagotoviti evropskim raziskovalnim skupnostim naslednjo generacijo podatkovnih storitev za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo (npr. analitika, simulacija, vizualizacija storitev) in izmenjave znanstvenih velepodatkov. Evropski oblak odprte znanosti bi moral raziskovalcem v Evropi zagotoviti dostop do večine podatkov, ki so jih ustvarile in zbrale raziskovalne infrastrukture, ter do visokozmogljivostnega računalništva in virov na eksaravni, ki se uporabljajo v okviru Evropske podatkovne infrastrukture (EDI).
 Evropski oblak odprte znanosti (EOSC) bi moral postati učinkovit in celovit distribucijski kanal za storitve raziskovalnih infrastruktur in omogočiti evropskim raziskovalnim skupnostim, da razvijejo naslednjo generacijo podatkovnih storitev za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo (npr. analitika, simulacija, vizualizacija storitev) in izmenjave znanstvenih velepodatkov. Evropski oblak odprte znanosti bi moral raziskovalcem v Evropi zagotoviti storitve, ki spodbujajo skladiščenje in obdelavo večine podatkov, ki so jih ustvarili in zbrali raziskovalci znotraj in zunaj raziskovalnih infrastruktur, ter omogočiti dostop do visokozmogljivostnega računalništva in virov na eksaravni, ki se uporabljajo v okviru Evropske podatkovne infrastrukture (EDI)13.
Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža bo povezala in omogočila oddaljeni dostop do raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih virov, z zagotavljanjem medsebojne povezljivosti med univerzami, raziskovalnimi inštituti ter raziskovalnimi in inovacijskimi skupnosti na ravni EU, pa tudi mednarodne povezave z drugimi partnerskimi mrežami po vsem svetu.
 Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža bo povezala in omogočila oddaljeni dostop do raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih virov, z zagotavljanjem medsebojne povezljivosti med univerzami, raziskovalnimi inštituti ter raziskovalnimi in inovacijskimi skupnosti na ravni EU, pa tudi mednarodne povezave z drugimi partnerskimi mrežami po vsem svetu.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Življenjski cikel vseevropskih raziskovalnih infrastruktur z oblikovanjem novih raziskovalnih infrastruktur; pripravljalna in izvedbena faza, zgodnja faza delovanja, ki se dopolnjuje z drugimi viri financiranja, utrditev in optimizacija ekosistema raziskovalne infrastrukture s spremljanjem mejnikov ESFRI in spodbujanjem sporazumov o opravljanju storitev, razvoj, združitve ali razgradnja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur;
 –  Življenjski cikel vseevropskih raziskovalnih infrastruktur z oblikovanjem novih raziskovalnih infrastruktur; pripravljalna in izvedbena faza, zgodnja faza delovanja, ki se dopolnjuje z drugimi viri financiranja, utrditev in optimizacija ekosistema raziskovalne infrastrukture s spremljanjem mejnikov ESFRI in spodbujanjem sporazumov o opravljanju storitev, razvoj, združitve ali razgradnja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur;
–  Evropski oblak odprte znanosti, vključno z: nadgradljivostjo in trajnostno naravnanostjo kanala za dostop; učinkovita zveza evropskih, nacionalnih, regionalnih in institucionalnih virov; njegovim tehničnim razvojem in razvojem njegove politike, da lahko obvladuje nove raziskovalne potrebe in zahteve (npr. uporaba sklopov občutljivih podatkov, vgrajena zasebnost); interoperabilnost podatkov in skladnost z načeli FAIR (podatke je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo); in široka baza uporabnikov;
 –  Evropski oblak odprte znanosti, vključno z: nadgradljivostjo in trajnostno naravnanostjo kanala za dostop; učinkovita zveza evropskih, nacionalnih, regionalnih in institucionalnih virov; njegovim tehničnim razvojem in razvojem njegove politike, da lahko obvladuje nove raziskovalne potrebe in zahteve (npr. uporaba sklopov občutljivih podatkov, vgrajena zasebnost); interoperabilnost podatkov in skladnost z načeli FAIR (podatke je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo); in široka baza uporabnikov;
–  Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža, ki podpira Evropski oblak za odprto znanost in Evropsko podatkovno infrastrukturo ter omogoča zagotavljanje visokozmogljivostnega računalništva/podatkovnih storitev v okolju, ki temelji na oblaku, in bo sposobna obvladovati izjemno velike podatkovne sklope in računalniške procese.
 –  Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža, ki podpira Evropski oblak za odprto znanost in Evropsko podatkovno infrastrukturo ter omogoča zagotavljanje visokozmogljivostnega računalništva/podatkovnih storitev v okolju, ki temelji na oblaku, in bo sposobna obvladovati izjemno velike podatkovne sklope in računalniške procese.
__________________
 __________________
13 Evropska podatkovna infrastruktura bo podpirala Evropski oblak odprte znanosti z zagotavljanjem vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, povezljivosti visoke hitrosti in najsodobnejših podatkovnih storitev in storitev programske opreme.
 13 Evropska podatkovna infrastruktura bo podpirala Evropski oblak odprte znanosti z zagotavljanjem vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, povezljivosti visoke hitrosti in najsodobnejših podatkovnih storitev in storitev programske opreme.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2
3.2.2.  Odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur
 3.2.2.  Odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur
Raziskovalno področje se bo bistveno okrepilo z zagotavljanjem odprtosti do ključnih mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za vse raziskovalce EU ter po potrebi povezovanjem njihovih storitev, da se uskladijo pogoji dostopa, izboljša in razširi zagotavljanje storitev ter spodbudijo skupne strategije razvoja visokotehnoloških komponent in naprednih storitev prek ukrepov na področju inovacij.
 Raziskovalno področje se bo bistveno okrepilo z zagotavljanjem odprtosti do ključnih mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za vse raziskovalce in inovatorje EU ter po potrebi povezovanjem njihovih storitev, da se uskladijo pogoji dostopa, izboljša in razširi zagotavljanje storitev ter spodbudijo skupne strategije razvoja visokotehnoloških komponent in naprednih storitev prek ukrepov na področju inovacij.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Omrežja, ki združujejo nacionalne in regionalne financerje raziskovalnih infrastruktur za skupno financiranje nadnacionalnega dostopa raziskovalcev;
 –  Omrežja, ki združujejo nacionalne in regionalne financerje raziskovalnih infrastruktur za skupno financiranje nadnacionalnega dostopa raziskovalcev;
–  omrežja vseevropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za obravnavanje svetovnih izzivov glede zagotavljanja dostopa do raziskovalcev in tudi za uskladitev in izboljšanje storitev infrastruktur;
 –  omrežja vseevropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur, vključno z malimi in srednje velikimi, glede zagotavljanja dostopa do raziskovalcev in tudi za uskladitev in izboljšanje storitev infrastruktur;
–  povezana omrežja raziskovalnih infrastruktur za razvoj in izvajanje skupne strategije/načrta za tehnološki razvoj, ki je potreben za izboljšanje njihovih storitev v partnerstvu z industrijo; ter visokotehnološke komponente na področjih, kot so znanstveni instrumenti; in za spodbujanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri.
 –  povezana omrežja raziskovalnih infrastruktur za razvoj in izvajanje skupne strategije/načrta za tehnološki razvoj, ki je potreben za izboljšanje njihovih storitev v partnerstvu z industrijo; ter visokotehnološke komponente na področjih, kot so znanstveni instrumenti; in za spodbujanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Priloga I – del II
II GLOBALNI IZZIVI IN INDUSTRIJSKA KONKURENČNOST
 II GLOBALNI IZZIVI IN EVROPSKA INDUSTRIJSKA KONKURENČNOST
Številni izzivi, s katerimi se sooča EU, so tudi svetovni izzivi. Problemi so obsežni in zapleteni, za njihovo obvladovanje so potrebna ustrezna denarna sredstva, viri in prizadevanja, da se najdejo rešitve. To pa so natančno tista področja, na katerih mora EU sodelovati; pametno, prilagodljivo in združeno v korist in blaginjo naših državljanov.
 V povezanem svetu so številni izzivi, s katerimi se sooča EU, tudi svetovni izzivi. Problemi so obsežni in zapleteni, za njihovo obvladovanje so potrebna ustrezna finančna sredstva ter človeški viri in prizadevanja, da se najdejo rešitve. To pa so natančno tista področja, na katerih mora EU sodelovati; pametno, prilagodljivo in združeno v korist in blaginjo naših državljanov.
Večji učinek se lahko zagotovi z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v okviru mednarodnega sodelovanja, kakršnega še ni bilo, v smereh, ki so navedene v ciljih trajnostnega razvoja in pariškem podnebnem sporazumu. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavnemu delu raziskav in inovacij za trajnostni razvoj.
 Večji učinek se lahko zagotovi z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v okviru mednarodnega sodelovanja, kakršnega še ni bilo, v smereh, kot je navedeno v ciljih trajnostnega razvoja in pariškem podnebnem sporazumu. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavnemu delu raziskav in inovacij za trajnostni razvoj.
Raziskave in inovacije so ključni dejavniki trajnostne rasti in konkurenčnosti industrije in bodo prispevale k zagotavljanju rešitev za današnje probleme, da se negativni in nevaren trend, ki trenutno povezuje gospodarski razvoj, uporabo naravnih virov in socialne probleme, čim hitreje obrne in spremeni v nove poslovne priložnosti.
 Raziskave in inovacije so ključni dejavniki trajnostnega razvoja, vključno z rastjo in konkurenčnostjo industrije, in bodo prispevale k zagotavljanju rešitev za današnje probleme, da se nevarni negativni trend, ki trenutno povezuje gospodarski razvoj, uporabo naravnih virov in socialne probleme, čim hitreje obrne in spremeni v zaposlovanje in nove poslovne priložnosti ter gospodarski, družbeni in okoljski razvoj.
EU bo imela koristi kot uporabnik in proizvajalec tehnologij in industrijskih dejavnosti, ki na primerih kažejo, kako lahko delujeta in se razvijata sodobna industrializirana, trajnostna in vključujoča, odprta in demokratična družba in gospodarstvo. Razvijajoči se gospodarsko – okoljski in socialni primeri trajnostnega industrijskega gospodarstva prihodnosti se bodo spodbudili in okrepili, naj gre za: zdravje in dobro počutje za vse; ali prožne, vključujoče in varne družbe; ali razpoložljivo čisto energijo in mobilnost; ali digitalizirano gospodarstvo in družbo; ali naddisciplinarno in ustvarjalno industrijo; ali vesoljske, morske ali kopenske rešitve; ali rešitve na področju hrane in prehrane; trajnostna raba naravnih virov, varovanje in prilagajanje okolja, ki vsi ustvarjajo blaginjo v Evropi in nudijo bolj kakovostna delovna mesta. Preoblikovanje industrije bo ključnega pomena.
 EU bo imela koristi kot uporabnik in proizvajalec znanja, tehnologij in industrijskih dejavnosti. Na primerih se lahko pokaže, kako lahko delujeta in se razvijata sodobna industrializirana, trajnostna in vključujoča, odprta in demokratična družba in gospodarstvo. Razvijajoči se gospodarsko – okoljski in socialni primeri trajnostnega industrijskega gospodarstva prihodnosti se bodo spodbudili in okrepili, naj gre za: zdravje in dobro počutje za vse; ali vključujoče in ustvarjalne družbe; ali varne družbe; ali razpoložljivo čisto energijo in mobilnost; ali digitalizirano gospodarstvo in družbo; ali naddisciplinarno in učinkovito industrijo; ali vesoljske, morske ali kopenske rešitve; ali rešitve na področju hrane in prehrane; trajnostna raba naravnih virov, varovanje okolja in blažitev podnebnih sprememb, ki vsi ustvarjajo blaginjo v Evropi in nudijo bolj kakovostna delovna mesta. Preoblikovanje industrije bo ključnega pomena.
Raziskave in inovacije v okviru tega stebra programa Obzorje Evropa so razdeljene v povezane sklope dejavnosti. Naložbe so namesto obravnave sektorjev namenjene sistemskim spremembam naše družbe in gospodarstva, skupaj z nosilcem trajnostnega razvoja. Ti cilji bodo doseženi le, če se bodo v sooblikovanje in soustvarjanje raziskav in inovacij vključili vsi akterji, zasebni in javni; ki bodo združili končne uporabnike, znanstvenike, tehnologe, proizvajalce, inovatorje, podjetja, učitelje, državljane in organizacije civilne družbe. Zato noben tematski sklop ni namenjen samo enemu nizu akterjev.
 Raziskave in inovacije v okviru tega stebra programa Obzorje Evropa so razdeljene v povezane sklope dejavnosti. Naložbe so namesto obravnave sektorjev namenjene sistemskim spremembam naše družbe in gospodarstva, skupaj z vključenostjo in nosilcem trajnostnega razvoja. Ti cilji bodo doseženi le, če se bodo v sooblikovanje in soustvarjanje raziskav in inovacij vključili vsi akterji, zasebni in javni; ki bodo združili končne uporabnike, raziskovalce, znanstvenike, tehnologe, oblikovalce, proizvajalce, inovatorje, podjetja, učitelje, državljane in organizacije civilne družbe. Zato noben tematski sklop ni namenjen samo enemu nizu akterjev.
Sklopi bodo podpirali ustvarjanje znanja v vseh fazah razvoja, vključno z raziskovalnimi dejavnostmi v zgodnji fazi, ki jih dopolnjuje medsektorska podpora ambicioznim, dolgoročnim in obsežnim raziskovalnim pobudam, usmerjenim v prihodnje in nastajajoče tehnologije (vodilne pobude FET), začete v okviru prejšnjega okvirnega programa: projekt o človeških možganih, grafen, kvantne tehnologije in tehnologije za baterije v prihodnosti.
Sklopi bodo razvijali in uporabljali digitalne, ključne spodbujevalne in nastajajoče tehnologije kot del skupne strategije za spodbujanje vodilnega položaja EU. Po potrebi bodo uporabljali podatke in storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija EU.
 Sklopi bodo prav tako razvijali in uporabljali digitalne, ključne spodbujevalne in prihodnje nastajajoče tehnologije kot del skupne strategije za spodbujanje vodilnega položaja EU. Po potrebi bodo uporabljali podatke in storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija EU.
Na voljo bo podpora za prenos tehnologije od laboratorija do trga in za razvoj uporab, vključno s pilotskimi linijami in demonstratorji, ukrepi za spodbujanje uveljavljanja na trgu in povečanje zavezanosti zasebnega sektorja. Sinergije z drugimi programi bodo čim bolj okrepljene.
 Na voljo bo podpora za prenos tehnologije od laboratorija do trga in za razvoj uporab, vključno s pilotskimi linijami in demonstratorji, ukrepi za spodbujanje uveljavljanja na trgu in povečanje zavezanosti zasebnega sektorja. Sinergije z drugimi deli programa Obzorje Evropa, zlasti EIT, ter drugimi programi bodo čim bolj okrepljene.
Sklopi bodo spodbudili hitro uvajanje izvirnih inovacij v EU z različnimi vrstami vgrajenih dejavnosti, vključno s komuniciranjem, razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, standardizacijo, pa tudi s podporo netehnološkim inovacijam ter inovativnim izvedbenim mehanizmom, s čimer bodo prispevali k ustvarjanju inovacijam prijaznih družbenih, regulativnih in tržnih pogojev, kot so dogovori o inovacijah. Skupine inovativnih rešitev, ki izvirajo iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, se bodo določile in ciljno usmerjale k javnim in zasebnim vlagateljem ter v druge ustrezne programe EU in nacionalne programe.
 Sklopi bodo spodbudili hitro uvajanje izvirnih inovacij v EU in hkrati preučevali njihov vpliv na družbo z različnimi vrstami vgrajenih dejavnosti, vključno s komuniciranjem, razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, standardizacijo, pa tudi s podporo netehnološkim inovacijam ter inovativnim izvedbenim mehanizmom, s čimer bodo prispevali k ustvarjanju inovacijam prijaznih družbenih, regulativnih in tržnih pogojev, kot so dogovori o inovacijah. Skupine inovativnih rešitev, ki izvirajo iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, se bodo določile in ciljno usmerjale k spodbujanju dodatnih javnih in zasebnih vlagateljev ter v druge ustrezne programe EU in nacionalne programe.
Posebna pozornost bo namenjena podpori MSP v okviru drugega stebra v skupnih delih in prek posebnega instrumenta za MSP, ki bo temeljil na nepovratnih sredstvih, namenjenih enemu samemu upravičencu. Vsi sklopi namenijo ustrezen znesek instrumentu za MSP, ki bo v celoti temeljil na pristopu od spodaj navzgor in ima nenehno odprte razpise z več presečnimi datumi, namenjene izključno postopnim inovacijam. Za financiranje, tudi prek sodelovanja ali oddajanja naročil podizvajalcem, lahko zaprosijo le MSP. Projekti morajo imeti jasno evropsko razsežnost in prispevati k dodani vrednosti EU.
Podpora prek instrumenta za MSP bo zagotovljena v treh fazah na podlagi modela programa Obzorje Evropa:
–  Faza 1: Ocena koncepta in izvedljivosti:
MSP bodo prejemala sredstva, da bi raziskala znanstveno ali tehnično izvedljivost in tržni potencial nove zamisli (dokaz koncepta) ter tako razvila inovacijski projekt. Pozitivni rezultat te ocene, pri kateri je pomembna povezava med temo projekta in morebitnimi potrebami uporabnikov/kupcev, bo omogočil dodelitev sredstev v okviru naslednjih(-e) faz(e);
–  Faza 2: Raziskave in razvoj, predstavitev, tržna replikacija:
Ob upoštevanju koncepta inovacijskega bona bodo podpirane raziskave in razvoj s posebnim poudarkom na predstavitvenih dejavnostih (preskušanju, razvoju prototipov, študijah razširitve, snovanju, pilotnih projektih za inovativne postopke, proizvode in storitve, potrjevanju ter preverjanju učinkovitosti itd.) in tržni replikaciji, s čimer se spodbuja vključevanje končnih uporabnikov in potencialnih strank. Inovacijski boni bodo spodbujali sodelovanje mladih podjetnikov;
–  Faza 3: Trženje:
V tej fazi ne bo zagotovljeno neposredno financiranje, razen za podporne dejavnosti, ampak olajšan dostop do zasebnega kapitala in okolij, ki spodbujajo inovacije. Predvidene bodo povezave z EIC in InvestEU. MSP bodo deležna tudi podpornih ukrepov, kot so povezovanje v mreže, usposabljanje, uvajanje in svetovanje. Poleg tega se lahko ta faza poveže z ukrepi, ki spodbujajo predtržno oddajanje javnih naročil in naročil inovativnih rešitev.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.1
1.1.  Utemeljitev
 1.1.  Utemeljitev
V okviru stebra Socialnih pravic EU je zapisano, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva. To poudarja zavezo EU k ciljem ZN za trajnostni razvoj in se zavzema za splošno zdravstveno varstvo za vse ne glede na starost do leta 2030, da ne bo nihče zapostavljen in ne bo več smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
 V okviru stebra Socialnih pravic EU je zapisano, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva. To poudarja zavezo EU k ciljem ZN za trajnostni razvoj in se zavzema za splošno zdravstveno varstvo za vse ne glede na starost do leta 2030, da ne bo nihče zapostavljen in ne bo več smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
Zdravo prebivalstvo je bistvenega pomena za stabilno, trajnostno in vključujočo družbo, izboljšanje zdravja pa je ključnega pomena za zmanjševanje revščine, spodbujanje družbenega napredka in blaginje ter večjo gospodarsko rast. Po podatkih OECD je 10-odstotno izboljšanje pričakovane življenjske dobe povezano tudi s povečanjem gospodarske rasti za 0,3–0,4 % letno. Pričakovana življenjska doba se je v EU, odkar se meri, podaljšala za 12 let zaradi izjemnih izboljšav kakovosti življenja, izobrazbe, zdravja in oskrbe ljudi. V letu 2015 je skupna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80,6 leta v EU v primerjavi z 71,4 leta v svetovnem merilu. V zadnjih letih se je v EU povečala v povprečju za 3 meseca na leto.
 Zdravo prebivalstvo je bistvenega pomena za stabilno, trajnostno in vključujočo družbo, izboljšanje zdravja pa je ključnega pomena za zmanjševanje revščine, spodbujanje družbenega napredka in blaginje ter večjo gospodarsko rast. Po podatkih OECD je 10-odstotno izboljšanje pričakovane življenjske dobe povezano tudi s povečanjem gospodarske rasti za 0,3–0,4 % letno. Pričakovana življenjska doba se je v EU, odkar se meri, podaljšala za 12 let zaradi izjemnih izboljšav kakovosti življenja, vključno z izobrazbo in zdravjem. V letu 2015 je skupna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80,6 leta v EU v primerjavi z 71,4 leta v svetovnem merilu. V zadnjih letih se je v EU povečala v povprečju za 3 meseca na leto.
Raziskave in inovacije v zdravstvu so imele pomembno vlogo pri tem dosežku, vendar tudi pri izboljšanju produktivnosti in kakovosti v sektorju zdravstvenega varstva in oskrbe. Vendar se EU še naprej sooča z novimi, na novo nastalimi ali vztrajnimi izzivi, ki ogrožajo državljane in javno zdravje, vzdržnost sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter konkurenčnost v dejavnosti zdravstvenega varstva in oskrbe. Glavni izzivi na področju zdravja v EU so: pomanjkanje učinkovitega spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; porast nenalezljivih bolezni; širjenje antimikrobične odpornosti in pojav epidemij nalezljivih bolezni; večje onesnaževanje okolja; trdovratna neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih, ki nesorazmerno vplivajo na ljudi, ki so prikrajšani ali v občutljivih obdobjih življenja; zaznavanje, razumevanje, obvladovanje, preprečevanje in blažitev tveganj za zdravje v hitro spreminjajočem se družbenem, mestnem in naravnem okolju; povečevanje stroškov v evropskih sistemih zdravstvenega varstva in postopno uvajanje poosebljenih medicinskih pristopov ter digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe; in vse večji pritisk na evropski sektor zdravstvenega varstva in oskrbe, da ostane konkurenčen na področju razvoja inovacij in s pomočjo inovacij v zdravstvu v primerjav z novimi nastajajočimi svetovnimi akterji.
 Raziskave in inovacije v zdravstvu so imele pomembno vlogo pri tem dosežku, vendar tudi pri izboljšanju produktivnosti in kakovosti v sektorju zdravstvenega varstva in oskrbe ter zagotavljanju temeljnega znanja za bolj zdrave ljudi in boljšo oskrbo pacientov. Raziskave v zdravstvu imajo edinstvene značilnosti, saj so tesno povezane z inovacijami, oskrbo pacientov in zdravjem prebivalstva ter se izvajajo v multidisciplinarnem okolju s kompleksnimi predpisi.
Vendar se EU še naprej sooča z novimi, na novo nastalimi ali vztrajnimi izzivi, ki ogrožajo državljane in javno zdravje, vzdržnost sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter konkurenčnost v dejavnosti zdravstvenega varstva in oskrbe. Glavni izzivi na področju zdravja v EU so: vse več primerov raka; pomanjkanje učinkovitega spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; porast nenalezljivih bolezni; širjenje antimikrobične odpornosti in pojav epidemij nalezljivih bolezni; večje onesnaževanje okolja; trdovratna neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih, ki nesorazmerno vplivajo na ljudi, ki so prikrajšani ali v občutljivih obdobjih življenja; zgodnje zaznavanje, razumevanje, obvladovanje, preprečevanje in blažitev tveganj za zdravje v hitro spreminjajočem se družbenem, mestnem in naravnem okolju; povečanje števila let zdravega življenja; visoki stroški nekaterih inovativnih zdravstvenih orodij in tehnologij za končne uporabnike; povečevanje stroškov v evropskih sistemih zdravstvenega varstva in postopno uvajanje pristopov precizne medicine, vključno z ustreznimi raziskavami, ter digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe; in vse večji pritisk na evropski sektor zdravstvenega varstva in oskrbe, da ostane konkurenčen na področju razvoja inovacij in s pomočjo inovacij v zdravstvu v primerjavi z novimi nastajajočimi svetovnimi akterji.
Digitalne zdravstvene rešitve so ustvarile številne priložnosti za reševanje težav v zvezi s storitvami oskrbe in obravnavanje drugih novih vprašanj v zvezi s staranjem družbe. Izzivi vključujejo tudi izkoriščanje vseh prednosti postopnega uvajanja priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe, brez ogrožanja pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Razvite so bile digitalne naprave in programska oprema za diagnosticiranje, zdravljenje in lajšanje samonadzora bolezni, vključno s kroničnimi boleznimi. Digitalne tehnologije se vse pogosteje uporabljajo tudi pri medicinskem usposabljanju in izobraževanju, pacientom in drugim uporabnikom zdravstvene oskrbe pa omogočajo dostop do zdravstvenih informacij, njihovo izmenjavo in ustvarjanje.
Ti izzivi v zdravstvu so zapleteni, medsebojno povezani, imajo svetovni značaj in zahtevajo multidisciplinarno, medsektorsko in nadnacionalno sodelovanje. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij bodo gradile tesne povezave med odkrivanjem, kliničnimi, epidemiološkimi, okoljskimi in družbenogospodarskimi raziskavami ter z regulativnimi vedami. Izkoriščale bodo združeno znanje in spretnosti akademskih krogov in industrije ter pospeševale njuno sodelovanje z zdravstvenimi storitvami, pacienti, oblikovalci politik in državljani, da bi se okrepil učinek javnega financiranja ter zagotovilo uvajanje rezultatov v klinično prakso in sisteme zdravstvenega varstva. Spodbujale bodo strateško sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi združile strokovno znanje, zmogljivosti in vire, ki so potrebni za ustvarjanje ekonomije obsega, področje delovanja in hitrost ter delitev pričakovanih koristi in vključenih finančnih tveganj.
 Današnji izzivi v zdravstvu so zapleteni, medsebojno povezani, imajo svetovni značaj in zahtevajo multidisciplinarno, medsektorsko, translacijsko in nadnacionalno sodelovanje, med drugim tudi z državami z nizkimi in srednjimi dohodki. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij bodo gradile tesne povezave med kliničnimi, epidemiološkimi, etičnimi, okoljskimi in družbenogospodarskimi raziskavami ter z regulativnimi vedami. Izkoriščale bodo združeno znanje in spretnosti akademskih krogov in industrije ter pospeševale njuno sodelovanje z zdravstvenimi storitvami, pacienti, oblikovalci politik, organizacijami civilne družbe in državljani, da bi se okrepil učinek javnega financiranja ter zagotovilo uvajanje rezultatov v klinično prakso in sisteme zdravstvenega varstva. Spodbujale bodo strateško sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi združile strokovno znanje, zmogljivosti in vire, ki so potrebni za ustvarjanje ekonomije obsega, področje delovanja in hitrost ter delitev pričakovanih koristi in vključenih finančnih tveganj. Študije in raziskave v okviru tega sklopa upoštevajo vidik spola in razlike med spoloma.
Dejavnosti na področju raziskav in inovacij tega svetovnega izziva bodo razvijale bazo znanja, krepile raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijale rešitve, ki so potrebne za učinkovitejšo promocijo zdravja ter preprečevanje in zdravljenje bolezni. Izboljšanje rezultatov na področju zdravja se bo odrazilo v podaljšanju pričakovane življenjske dobe, zdravega aktivnega življenja in produktivnosti prebivalstva v aktivni starosti ter vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe.
 Dejavnosti na področju raziskav in inovacij tega svetovnega izziva bodo razvijale bazo človeških virov in znanja, krepile raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijale rešitve, ki so potrebne za učinkovitejšo promocijo zdravja ter preprečevanje in zdravljenje bolezni. Izboljšanje rezultatov na področju zdravja se bo odrazilo v podaljšanju pričakovane življenjske dobe, splošnem zdravem in aktivnem življenju in produktivnosti delovno aktivnih ljudi ter vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe. Inovacije na področju hitrih diagnostičnih tehnik in novih antibiotikov lahko preprečijo razvoj protimikrobne odpornosti in se bodo spodbujale.
Obravnava glavnih zdravstvenih izzivov bo prispevala k ciljem in strategijam politik EU, zlasti k stebru Socialnih pravic EU, Enotnemu digitalnemu trgu EU, direktivi EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter evropskemu akcijskemu načrtu Eno zdravje za boj proti antimikrobični odpornosti (AMR) ter k izvajanju ustreznih regulativnih okvirov EU. Podpirala bo zavezo EU agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezam v okviru drugih organizacij ZN in mednarodnih pobud, vključno z globalnimi strategijami in načrti ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
 Obravnava glavnih zdravstvenih izzivov bo prispevala k ciljem in strategijam politik EU, zlasti k stebru Socialnih pravic EU, Enotnemu digitalnemu trgu EU, direktivi EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter evropskemu akcijskemu načrtu Eno zdravje za boj proti antimikrobični odpornosti (AMR) ter k izvajanju ustreznih regulativnih okvirov EU. Podpirala bo zavezo EU agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezam v okviru drugih organizacij ZN in mednarodnih pobud, vključno z globalnimi strategijami in načrti ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Doseganje teh ciljev bo podpirala skupina na visoki ravni, in sicer usmerjevalni odbor za zdravje. Ta zagotavlja usklajevanje z drugimi evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi ter sinergije med sklopom zdravja in drugimi deli programa Obzorje Evropa, vključno z misijami in partnerstvi. Odbor bodo vodili znanstveniki in bo vključeval vse ustrezne deležnike z močnim sodelovanjem družbe, državljanov ter pacientov. Njegova naloga bo usmerjanje in svetovanje pri pripravi programa dela ter nalog, povezanih z zdravjem.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
 Dejavnosti bodo neposredno prispevale k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi in posredno k SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 5 – enakost spolov; cilj SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.1
1.2.1.  Zdravje v celotnem življenjskem obdobju
 1.2.1.  Zdravje v celotnem življenjskem obdobju
Ljudje v občutljivih obdobjih življenja (rojstvo, zgodnje otroštvo, otroštvo, puberteta, nosečnost, dozorelost in pozna leta odraslosti), vključno z invalidi ali ljudmi s poškodbami, imajo posebne zdravstvene potrebe, ki zahtevajo boljše razumevanje in prilagojene rešitve. To bo omogočilo zmanjšanje povezanih neenakosti na področju zdravja in izboljšanje zdravstvenega stanja v korist aktivnega in zdravega staranja v celotnem življenjskem obdobju, zlasti prek zdravega začetka življenja z zmanjšanjem tveganja za duševne in telesne bolezni pozneje v življenju.
 Ljudje v občutljivih obdobjih življenja (rojstvo, zgodnje otroštvo, otroštvo, puberteta, nosečnost, dozorelost in pozna leta odraslosti), vključno z invalidi, ljudmi s posebnimi potrebami ali poškodbami, imajo posebne zdravstvene potrebe, ki zahtevajo boljše razumevanje in prilagojene rešitve. To bo omogočilo zmanjšanje povezanih neenakosti na področju zdravja in izboljšanje zdravstvenega stanja v korist aktivnega in zdravega staranja v celotnem življenjskem obdobju, zlasti prek zdravega začetka življenja z zmanjšanjem tveganja za duševne in telesne bolezni pozneje v življenju.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Zgodnja faza razvoja in proces staranja v celotnem življenjskem obdobju;
 –  S starostjo povezane bolezni in proces staranja v celotnem življenjskem obdobju;
–  zdravje matere, očeta, dojenčka otroka ter vloga staršev;
 –  zdravje matere, očeta, dojenčka in otroka, vključno s preživetjem otroka in matere, ter vloga staršev;
–   zdravstvene potrebe in dolgoročne posledice, povezane z visoko umrljivostjo in dolgoročno obolevnostjo, zlasti v zvezi z otroškimi težavami;
–  zdravstvene potrebe mladostnikov;
 –  zdravstvene potrebe mladostnikov, vključno s psihološkim dobrim počutjem;
–  zdravstvene posledice invalidnosti in poškodb;
 –  etiologija invalidnosti in zdravstvene posledice invalidnosti in poškodb;
–  neodvisno in aktivno življenje starejših in/ali invalidov;
 –  neodvisno in aktivno življenje starejših in/ali invalidov;
–  zdravstveno izobraževanje in digitalna pismenost na področju zdravja.
 –  zdravstveno izobraževanje in digitalna pismenost na področju zdravja;
–   regeneracija starih ali poškodovanih organov in tkiv;
–   angiogeneza, patologija arterij, ishemija miokarda in strukturna patologija srca ter biološki označevalci in genetika srčno-žilnih bolezni;
–   zdravljenje kroničnih bolezni.
Spremembe 37, 276 in 277
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.2
1.2.2.  Okoljski in družbeni zdravstveni dejavniki
 1.2.2.  Okoljski in družbeni zdravstveni dejavniki
Boljše razumevanje dejavnikov zdravja in dejavnikov tveganja, ki jih določajo socialno, gospodarsko in fizično okolje v vsakdanjem življenju ljudi in na delovnem mestu, vključno z učinkom digitalizacije, onesnaževanja, podnebnih sprememb in drugih okoljskih vprašanj na zdravje, bo prispevalo k odkrivanju in zmanjševanju tveganj in nevarnosti za zdravje; k zmanjšanju smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in onesnaženju okolja; k podpiranju okolju prijaznega, zdravega, odpornega in trajnostnega življenjskega in delovnega okolja; k spodbujanju zdravega načina življenja in vzorcev potrošnje; in k razvoju pravične, vključujoče in zanesljive družbe.
 Boljše razumevanje dejavnikov zdravja in dejavnikov tveganja, ki jih določajo socialno, gospodarsko in fizično okolje v vsakdanjem življenju ljudi in na delovnem mestu, vključno z učinkom digitalizacije, onesnaževanja, hitre urbanizacije, podnebnih sprememb in drugih nacionalnih in nadnacionalnih okoljskih vprašanj na zdravje, bo prispevalo k odkrivanju, preprečevanju in zmanjševanju tveganj in nevarnosti za zdravje; k opredelitvi in zmanjšanju smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in onesnaženju okolja; k podpiranju varnega okolju prijaznega, zdravega, odpornega in trajnostnega življenjskega in delovnega okolja; k spodbujanju zdravega načina življenja in vzorcev potrošnje; in k razvoju pravične, vključujoče in zanesljive družbe.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Tehnologije za ocenjevanje nevarnosti, izpostavljenosti in vpliva kemikalij, onesnaževal in drugih obremenilnih dejavnikov na zdravje, vključno s podnebnimi in okoljskimi stresorji, ter skupnim učinkom več obremenilnih dejavnikov;
 –  Varne in učinkovite tehnologije in metodologije za ocenjevanje nevarnosti, izpostavljenosti in vpliva kemikalij, onesnaževal in drugih obremenilnih dejavnikov na zdravje, vključno s podnebnimi in okoljskimi stresorji, ter skupnim učinkom več obremenilnih dejavnikov;
–  okoljski, zaposlitveni, družbeni in vedenjski dejavniki, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter njihov medsebojni vpliv, s posebnim poudarkom na ranljivih in prikrajšanih ljudeh;
 –  okoljski dejavniki, vključno z dejavniki grajenega okolja (oblikovanje in gradnja), zaposlitveni, gospodarski, politični, družbeni in vedenjski dejavniki, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter njihov medsebojni vpliv, s posebnim poudarkom na ranljivih in prikrajšanih ljudeh ter invalidih ali ljudeh, katerih zdravstveno stanje se slabša;
–  ocena tveganja, obvladovanje in komuniciranje, ki jih podpirajo izboljšana orodja za odločanje na podlagi dokazov, vključno z alternativami za preskuse na živalih;
 –  ocena tveganja, obvladovanje in komuniciranje, vključno z izmenjavo informacij, ki jih podpirajo izboljšana orodja za odločanje na podlagi dokazov, vključno z alternativami za preskuse na živalih;
–  zmogljivosti in infrastrukture za zbiranje, izmenjavo in združevanje podatkov o vseh dejavnikih zdravja, vključno z izpostavljenostjo, zdravjem in boleznimi na ravni EU in mednarodni ravni;
 –  zmogljivosti in infrastrukture za zbiranje, izmenjavo in združevanje podatkov o vseh dejavnikih zdravja, vključno z izpostavljenostjo, zdravjem in boleznimi na ravni EU in mednarodni ravni;
–  promocija zdravja in primarni preventivni ukrepi.
 –  promocija zdravja in primarni preventivni ukrepi;
–  raziskave v zvezi z ukrepi načrtovanja, izvajanja in spremljanja rehabilitacije v celotnem življenjskem obdobju;
–  raziskave v zvezi z ukrepi za načrtovanje in izvajanje zgodnjih individualnih programov rehabilitacije (EIRP) za otroke s patologijami, ki povzročajo invalidnost.
Sprememba 38
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.3
1.2.3.  Nenalezljive in redke bolezni
 1.2.3.  Nenalezljive in redke bolezni
Nenalezljive bolezni (NCD), vključno z redkimi boleznimi, pomenijo velik zdravstveni in družbeni izziv ter zahtevajo učinkovitejše pristope v preprečevanju in zdravljenju, vključno s poosebljenimi medicinskimi pristopi.
 Nenalezljive bolezni (NCD), vključno z redkimi boleznimi, pomenijo velik zdravstveni in družbeni izziv ter zahtevajo učinkovitejše pristope v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju, vključno s pristopi precizne medicine.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Diagnostika za zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter pacientu prilagojeno zdravljenje;
 –  Diagnostika za zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter pravočasno pacientu prilagojeno zdravljenje;
–  infrastruktura in zmogljivosti za izkoriščanje potenciala napredka genomske medicine v standardnih kliničnih praksah;
–  preventivni in presejalni programi;
 –  preventivni in presejalni programi;
–  celostne rešitve za samoopazovanje, promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter obvladovanje kroničnih stanj in multimorbidnosti;
 –  celostne rešitve za samoopazovanje, promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter obvladovanje kroničnih stanj in multimorbidnosti;
–  zdravljenja, vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi zdravljenji;
 –  varna, učinkovita in dostopna zdravljenja ali druge terapevtske strategije, vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi zdravljenji;
–  paliativna oskrba;
 –  paliativna oskrba;
–  skupne raziskave o molekularni, strukturni in celični biologiji, eksperimentalnem zdravljenju, genetiki, genomiki in okoljskih podlagah za rak pri ljudeh;
–  genomika, epidemiologija, bioinformatika, patologija in izzivi precizne medicine na področju redkih bolezni, nevrodegenerativnih bolezni in onkologije;
–  področja visoke stopnje neizpolnjenih kliničnih potreb, kot so redke oblike raka, vključno z oblikami raka pri otrocih;
–  ocena primerjalne učinkovitosti posegov in rešitev;
 –  ocena primerjalne učinkovitosti posegov in rešitev;
–  izvajanje raziskav za nadgradnjo zdravstvenih ukrepov in podpora njihovi uporabi v zdravstvenih politikah in sistemih.
 –  izvajanje raziskav za nadgradnjo zdravstvenih ukrepov in podpora njihovi uporabi v zdravstvenih politikah in sistemih.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.4
1.2.4.  Nalezljive bolezni
 1.2.4.  Nalezljive bolezni
Zaščita ljudi pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje je velik izziv za javno zdravje, ki zahteva učinkovito mednarodno sodelovanje na ravni EU in na svetovni ravni. To vključuje preprečevanje, pripravljenost, zgodnje odkrivanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter tudi obravnavo antimikrobične odpornosti (AMR) na podlagi pristopa „Eno zdravje“.
 Zaščita ljudi pred nalezljivimi boleznimi in čezmejnimi nevarnostmi za zdravje je velik izziv za javno zdravje, ki zahteva učinkovito mednarodno sodelovanje na ravni EU in na svetovni ravni. To vključuje preprečevanje, pripravljenost, zgodnje odkrivanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter tudi obravnavo antimikrobične odpornosti (AMR) na podlagi pristopa „Eno zdravje“. Nadaljnje širjenje protimikrobno odpornih bakterij, vključno s superbakterijami, bo prav tako znatno škodljivo vplivalo na gospodarstvo in okolje. Ena od prednostnih nalog v tem razdelku bo tudi preprečevanje njihovega razvoja in širjenja. Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija sestavila seznam zapostavljenih bolezni, ki zaradi omejenih poslovnih spodbud ne prejmejo dovolj naložb za raziskave in razvoj iz zasebnega sektorja. Za spoprijemanje z bremenom teh zapostavljenih bolezni, povezanih z revščino, so potrebne ambicioznejše javne naložbe.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Dejavniki za pojav ali ponovni pojav nalezljivih bolezni in njihovega širjenja, vključno s prenosom z živali na ljudi (zoonoza) ali drugih delov okolja (voda, tla, rastline, živila) na ljudi;
 –  Dejavniki za pojav ali ponovni pojav nalezljivih bolezni in njihovega širjenja, vključno s prenosom z živali na ljudi (zoonoza) ali drugih delov okolja (voda, tla, rastline, živila) na ljudi ter izvajanjem empiričnih preventivnih rešitev za zmanjšanje prenosa;
–  napovedovanje, zgodnje odkrivanje in spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z antimikrobično odpornimi patogeni, okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, in okoljskimi dejavniki;
 –  napovedovanje, zgodnje odkrivanje in spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z antimikrobično odpornimi patogeni, okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, in okoljskimi dejavniki;
–  cepiva, diagnosticiranje, zdravljenja in zdravila za nalezljive bolezni in bolezni, vključno s pridruženimi motnjami in hkratnimi okužbami;
 –   Primerno, varno in učinkovito diagnosticiranje, medicinske tehnologije, zdravljenja in cepiva za preprečevanje in profilakso nalezljivih bolezni, vključno z raziskovanjem in odkrivanjem novih cepiv, naprednimi tehnologijami imunizacije in regulativnimi znanostmi;
–  učinkovita pripravljenost na izredne zdravstvene dogodke, odzivanje ter ukrepi in strategije za okrevanje, ki vključujejo skupnosti;
 –  učinkovita pripravljenost na izredne zdravstvene dogodke, odzivanje ter ukrepi in strategije za okrevanje, ki vključujejo skupnosti;
–  ovire za izvajanje in uvajanje zdravstvenih ukrepov v klinično prakso in zdravstveni sistem;
 –  ovire za izvajanje in uvajanje zdravstvenih ukrepov v klinično prakso in zdravstveni sistem;
–  čezmejni vidiki nalezljivih bolezni in posebni izzivi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kot so tropske bolezni.
 –  čezmejni vidiki nalezljivih bolezni in posebni izzivi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kot so zapostavljene tropske bolezni, AIDS, tuberkuloza in malarija. Razvoj novih metod zdravljenja nalezljivih bolezni za preprečevanje protimikrobne odpornosti.
Sprememba 40
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.5
1.2.5.  Orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo
 1.2.5.  Orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo
Zdravstvene tehnologije in orodja so bistvenega pomena za javno zdravje in so v veliki meri prispevali k pomembnim dosežkom na področju kakovosti življenja, zdravja in oskrbe ljudi v EU. Zato je ključen strateški izziv oblikovati, razviti, zagotoviti in izvesti primerna, zanesljiva, varna in stroškovno učinkovita orodja in tehnologije za zdravje in oskrbo, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe invalidov in starajoče se družbe. To vključuje umetno inteligenco in druge digitalne tehnologije, ki zagotavljajo pomembne izboljšave obstoječih sistemov, kot tudi spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega zdravstvenega sektorja, ki ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Evropski zdravstveni sektor je eden od ključnih gospodarskih sektorjev v EU, saj predstavlja 3 % BDP in 1,5 milijona zaposlenih.
 Zdravstvene tehnologije in orodja so bistvenega pomena za javno zdravje in so v veliki meri prispevali k pomembnim dosežkom na področju kakovosti življenja, zdravja in oskrbe ljudi v EU. Zato je ključen strateški izziv oblikovati, razviti, zagotoviti in izvesti primerna, zanesljiva, varna in stroškovno učinkovita orodja in tehnologije za zdravje in oskrbo, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe invalidov in starajoče se družbe. To vključuje ključne omogočitvene tehnologije, umetno inteligenco, robotiko, velepodatke, kvantno tehnologijo in druga digitalna orodja in tehnologije, ki zagotavljajo pomembne izboljšave obstoječih sistemov, kot tudi spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega zdravstvenega sektorja, ki ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Evropski zdravstveni sektor je eden od ključnih gospodarskih sektorjev v EU, saj predstavlja 3 % BDP in 1,5 milijona zaposlenih.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Orodja in tehnologije za uporabo v celotnem zdravstvenem spektru in za vse ustrezne medicinske indikacije, vključno s funkcionalno okvaro;
 –  Orodja in tehnologije za uporabo v celotnem zdravstvenem spektru, vključno s proizvodnjo zdravstvenih tehnologij, in za vse ustrezne medicinske indikacije, vključno s funkcionalno okvaro;
–  umetna inteligenca in robotika za zdravstvene tehnologije in orodja;
–  integrirana orodja, tehnologije in digitalne rešitve za človekovo zdravje, vključno z mobilnimi in zdravstvenimi storitvami na daljavo;
 –  integrirana orodja, tehnologije in digitalne rešitve za človekovo zdravje, vključno z mobilnimi in zdravstvenimi storitvami na daljavo;
–  personalizirani digitalni zdravstveni pristopi, ki temeljijo na digitalnih dvojčkih, točni podatkovno vodeni računalniški modeli ključnih bioloških procesov človeškega telesa, ki omogočajo opredelitev najboljše terapije s posameznimi ukrepi za varovanje in ohranjanje zdravja;
–  poskusno izvajanje, obsežno uvajanje, optimizacije in javno naročanje inovativnih tehnologij in orodij na področju zdravstva in oskrbe v dejanskih okoliščinah, vključno s kliničnimi poskusi in izvajanjem raziskav;
 –  poskusno izvajanje, obsežno uvajanje, optimizacije in javno naročanje inovativnih tehnologij in orodij na področju zdravstva in oskrbe v dejanskih okoliščinah, vključno s kliničnimi poskusi in izvajanjem raziskav;
–  inovativni procesi in storitve za razvoj, proizvodnjo in hitro zagotavljanje orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo;
 –  inovativni procesi in storitve za razvoj, proizvodnjo in hitro zagotavljanje orodij na področju oskrbe, tehnologij, zdravil in cepiv;
–  varnost, učinkovitost in kakovost orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo ter njihov etični, pravni in družbeni vpliv;
 –  varnost, učinkovitost in kakovost orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo ter njihov etični, pravni in družbeni vpliv;
–  regulativne vede za zdravstvene tehnologije in orodja.
 –  regulativne vede za zdravstvene tehnologije in orodja;
–  orodja, tehnologije in digitalne rešitve za povečanje varnosti zdravniških odločitev.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.6
1.2.6.  Sistemi zdravstvenega varstva
 1.2.6.  Sistemi zdravstvenega varstva
Zdravstveni sistemi so glavno sredstvo socialnih sistemov EU, ki v letu 2017 vključujejo 24 milijonov zaposlenih v sektorju zdravstva in socialnega varstva. Glavna prioriteta je zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so dostopni, stroškovno učinkoviti, prilagodljivi, trajnostni in zanesljivi, ter zmanjšati neenakosti, tudi s sprostitvijo potenciala inovacij na podlagi podatkov in digitalnih inovacij, za boljše zdravje in na osebo osredotočeno nego na podlagi prosto dostopnih evropskih podatkovnih infrastruktur. To bo pospešilo digitalno preobrazbo na področju zdravstva in oskrbe.
 Zdravstveni sistemi so glavno sredstvo socialnih sistemov EU, ki v letu 2017 vključujejo 24 milijonov zaposlenih v sektorju zdravstva in socialnega varstva. Glavna prioriteta je zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so dostopni, stroškovno učinkoviti, prilagodljivi, trajnostni in zanesljivi, ter zmanjšati neenakosti, tudi s sprostitvijo potenciala inovacij na podlagi podatkov in digitalnih inovacij, za boljše zdravje in na osebo osredotočeno nego na podlagi prosto dostopnih evropskih podatkovnih infrastruktur. To bo pospešilo digitalno preobrazbo na področju zdravstva in oskrbe. Prihodnja infrastruktura bi morala temeljiti na varnem shranjevanju, na primer uporabi 5G, pogojih za razvoj interneta stvari in visokozmogljivih računalniških centrih.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj nje;
 –  Reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj nje;
–  novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo in njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;
 –  novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo in njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;
–  izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;
 –  izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;
–  razvoj neenakosti na področju zdravja in učinkovit odziv politike;
 –  razvoj neenakosti na področju zdravja in učinkovit odziv politike;
–  prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe;
 –  prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe;
–  razvoj shem za specializirano usposabljanje zdravstvenih delavcev, usposabljanje in razvoj tehničnega znanja in izkušenj in novih načinov dela na poti k inovacijam na področju e-zdravja;
–  izboljšanje pravočasnih informacij o zdravju in uporabe zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti;
 –  izboljšanje pravočasnosti in kakovosti informacij o zdravju, pa tudi infrastrukture za učinkovito zbiranje in uporabo zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti; informacije o zdravju in uporaba zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti;
–  prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;
 –  prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;
–  rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci, za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika;
 –  rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci, za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika;
–  podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni.
 –  podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni.
Sprememba 42
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – uvodni del
2.  SKLOP „VKLJUČUJOČA IN VARNA DRUŽBA“
 2.  SKLOP „VKLJUČUJOČA IN USTVARJALNA DRUŽBA“
Sprememba 43
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.1
2.1.  Utemeljitev
 2.1.  Utemeljitev
EU se zavzema za edinstveno kombinacijo gospodarske rasti s socialnimi politikami, z visokimi stopnjami socialne vključenosti, skupnimi vrednotami, ki sprejemajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in bogastvo raznolikosti. Ta model se stalno razvija in se mora med drugim spoprijemati tudi z izzivi globalizacije in tehnoloških sprememb. Evropa se mora odzvati tudi na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj. Teroristični napadi in radikalizacija ter kibernetski napadi in hibridne grožnje vzbujajo pomembna varnostna vprašanja in obremenjujejo družbe.
 EU se zavzema za edinstveno kombinacijo blaginje, gospodarske rasti in trajnosti s socialnimi politikami, z visokimi stopnjami socialne vključenosti, skupnimi vrednotami, ki sprejemajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in bogastvo raznolikosti. Ta model se stalno razvija in se mora med drugim spoprijemati tudi z izzivi digitalizacije, globalizacije in tehnološkega razvoja.
EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU je ključnega pomena.
 EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji.
Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike ter v kulturnem in ustvarjalnem sektorju je za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU ključnega pomena. Zaradi širokega spektra, velikosti in učinka današnje digitalne preobrazbe ti sektorji pomembno prispevajo k našemu gospodarstvu. Ker je medsebojna povezanost med socialnimi in tehnološkimi inovacijami zapletena in redkokdaj linearna, so potrebne nadaljnje raziskave razvoja vseh vrst inovacij in dejavnosti, vključno z medsektorskimi in večdisciplinskimi raziskavami. Te raziskave se financirajo, da se spodbudi njihov učinkovit razvoj v prihodnosti.
Evropske državljane, državne institucije in gospodarstvo je treba zaščititi pred nenehnimi grožnjami organiziranega kriminala, ki vključujejo tudi trgovino z orožjem, mamili in ljudmi. Ključnega pomena je tudi krepitev zaščite in varnosti z boljšim upravljanjem meja. Z digitalizacijo gospodarstva in družbe se povečuje kibernetska kriminaliteta, z njo povezana tveganja pa postajajo vse bolj raznolika. Evropa mora nadaljevati s prizadevanji za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti, varstva osebnih podatkov ter boja proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila demokratično in gospodarsko stabilnost. In nazadnje, potrebna so dodatna prizadevanja za omejitev učinkov skrajnih vremenskih pojavov na življenje in preživetje, ki se zaostrujejo zaradi podnebnih sprememb, kot so poplave, nevihte ali suše, ki povzročajo gozdne požare, degradacijo tal in druge naravne nesreče, npr. potresi. Nesreče, bodisi naravne bodisi take, ki jih povzroči človek, lahko ogrozijo pomembne družbene funkcije, kot so zdravje, oskrba z energijo in vlada.
Obsežnost, zapletenost in nadnacionalni značaj izzivov zahtevajo večplastne ukrepe EU. Obravnava takšnih ključnih družbenih, političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj in tudi varnostnih izzivov samo na nacionalni ravni bi pomenila nevarnost neučinkovite rabe virov, razdrobljene pristope in različne standarde znanja in zmogljivosti.
Raziskave na področju varnosti so del širšega celovitega odziva EU na varnostne grožnje. Prispevajo k procesu razvoja zmogljivosti, da se omogoči razpoložljivost tehnologij in aplikacij v prihodnosti za zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih, ki so jih opredelili oblikovalci politik in strokovni delavci. Financiranje raziskav prek okvirnega programa EU je že predstavljalo okoli 50 % celotnega javnega financiranja za raziskave na področju varnosti v EU. V celoti se bodo izkoristili razpoložljivi instrumenti, vključno z evropskim vesoljskim program (Galileo, EGNOS, Copernicus, seznanjenost z razmerami v vesolju in vladne satelitske komunikacije). Potekajo prizadevanja za sinergije z dejavnostmi, podprtimi z obrambnimi raziskavami, ki jih financira EU, in za preprečevanje podvajanja. Čezmejno sodelovanje prispeva k razvoju enotnega evropskega varnostnega trga in izboljšanju uspešnosti industrije ter podpira samostojnost EU.
Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Raziskave na področju varnosti so odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende za „varno Evropo“, ki prispeva k vzpostavitvi prave in učinkovite Varnostne unije. Izkoriščene bodo sinergije s programom za pravosodje in programom za pravice in vrednote, ki podpirata dejavnosti na področju dostopa do sodnega varstva, pravic žrtev, enakosti spolov, nediskriminacije, varstva podatkov in promocije evropskega državljanstva.
 Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDG – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.
 Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDG 5 – enakost spolov; cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije; cilj SDG 17 – partnerstvo za cilje.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.1 – odstavek 2
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah; vidiki digitalizacije in učinki komuniciranja v družbenih omrežjih ter vloga izobraževanja in mladinske politike kot temelji demokratičnega državljanstva;
 –  Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah, kot so gibanja za dialog med kulturami, sodelovanje med narodi in mir med veroizpovedmi; vidiki digitalizacije, vključno z mediji in digitalno pismenostjo, in učinki komuniciranja v družbenih omrežjih ter vloga izobraževanja, mladinske politike in kulturne udeležbe kot temelji demokratičnega državljanstva;
–  inovativni pristopi, ki podpirajo večjo preglednost, odzivnost, učinkovitost, odgovornost in legitimnost demokratičnega upravljanja, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in pravne države;
 –  inovativni pristopi, ki podpirajo večjo preglednost, odzivnost, učinkovitost, odgovornost in legitimnost demokratičnega upravljanja, vključno z bojem proti korupciji, ob polnem spoštovanju temeljnih in človekovih pravic ter pravne države;
–  vpliv tehnologij na način življenja in vedenje posameznika;
–  strategije za obravnavo populizma, ekstremizma, radikalizacije, terorizma ter za vključevanje in sodelovanje nezadovoljnih in marginaliziranih državljanov;
 –  strategije za obravnavo populizma, ekstremizma, radikalizacije, diskriminacije in sovražnega govora, terorizma ter za dejavno vključevanje, opolnomočenje in sodelovanje nezadovoljnih, ranljivih in marginaliziranih državljanov;
–  novi pristopi k obravnavanju povezave med priseljevanjem in ksenofobijo ter vzrokov za migracije;
–  boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;
 –  boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;
–  vloga večkulturnega državljanstva in identitet v povezavi z demokratičnim državljanstvom in političnim udejstvovanjem;
 –  vloga večkulturnega državljanstva in identitet v povezavi z demokratičnim državljanstvom in političnim udejstvovanjem;
–  vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, na demokracijo;
 –  vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, na demokracijo;
–  posvetovalna in participativna demokracija ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;
 –  posvetovalna in participativna demokracija ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;
–  vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokracijo, ki dokazujejo, kako lahko odprava neenakosti boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, podpira demokracijo.
 –  vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokracijo z dokazovanjem, kako lahko odprava neenakosti in boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, podpira demokracijo;
–  novi pristopi k znanstveni diplomaciji.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.2 – uvodni del
2.2.2.  Kulturna dediščina
 2.2.2.  Kultura in ustvarjalnost
Sprememba 46
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.2
2.2.2.  Kulturna dediščina
 2.2.2.  Kulturna dediščina
Evropski kulturni in ustvarjalni sektor gradi mostove med umetnostjo, kulturo, poslovnim svetom in tehnologijo. Kulturni in ustvarjalni sektor ima zlasti na področju digitalizacije tudi ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbuja rast in ima strateški položaj za ustvarjanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, trgovina na drobno, medijske in digitalne tehnologije ter inženirstvo. V programu Obzorje Evropa bosta ustvarjalnost in oblikovanje medsektorsko vprašanje, ki bo vključeno v projekte celotnega programa za podporo novih tehnologij, poslovnih modelov in kompetenc ter pretvarjanje ustvarjalnih in interdisciplinarnih rešitev v gospodarsko in družbeno vrednost.
Kulturna dediščina prežema naša življenja in je pomembna za skupnosti, skupine in družbe, ker krepi občutek pripadnosti. Je most med preteklostjo in prihodnostjo naših družb. Je gonilna sila lokalnega gospodarstva in močan vir navdiha za ustvarjalne in kulturne dejavnosti. Zagotavljanje, ohranjanje, varovanje, obnova, tolmačenje in izkoriščanje celotnega potenciala kulturne dediščine so ključni izzivi za sedanje in prihodnje generacije. Kulturna dediščina je pomemben prispevek in navdih za umetnost, tradicionalne obrti ter kulturne, podjetniške in ustvarjalne sektorje, ki so gonilna sila za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in zunanjo trgovino.
 Kulturna dediščina je sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Kulturna dediščina predstavlja sledove in izraze iz preteklosti, ki jim skupnosti, skupine in družbe pripišejo pomen in jih uporabljajo, kar krepi občutek pripadnosti. Je most med preteklostjo in prihodnostjo naših družb. Je gonilna sila lokalnega gospodarstva in močan vir navdiha za ustvarjalni in kulturni sektor. Zagotavljanje, ohranjanje, varovanje, obnova, tolmačenje in izkoriščanje celotnega potenciala kulturne dediščine so ključni izzivi za sedanje in prihodnje generacije. Kulturna dediščina je pomemben prispevek in navdih za umetnost, tradicionalne obrti ter kulturni, ustvarjalni in podjetniški sektor, ki so gonilna sila za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in zunanjo trgovino.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Študije in vede o dediščini, z vrhunskimi tehnologijami, vključno z digitalnimi;
 –  Študije in vede o dediščini, z vrhunskimi tehnologijami, vključno z digitalnimi;
–  dostop do kulturne dediščine in njena souporaba, z inovativnimi vzorci in uporabo ter modeli participativnega upravljanja;
 –  dostop do kulturne dediščine ter z njo povezanih informacij in njihova souporaba, z inovativnimi vzorci in uporabo ter modeli participativnega upravljanja;
–  povezovanje kulturne dediščine z nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji;
 –  povezovanje kulturne dediščine z nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji;
–  prispevek kulturne dediščine k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem, varovanjem in obnovo kulturne krajine, pri čemer EU deluje kot laboratorij za inovacije in kulturni turizem, ki temeljijo na dediščini;
 –  prispevek kulturne dediščine k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem, varovanjem, razvojem in obnovo kulturne krajine, pri čemer EU deluje kot laboratorij za inovacije in kulturni turizem, ki temeljijo na dediščini;
–  varovanje, ohranjanje, krepitev in obnova kulturne dediščine in jezikov z uporabo vrhunskih tehnologij, vključno z digitalnimi;
 –  varovanje, ohranjanje, krepitev in obnova kulturne dediščine, jezikov in tradicionalnih veščin in obrti z uporabo vrhunskih tehnologij, vključno z digitalnimi;
–  vpliv običajev, vedenjskih vzorcev, predstav in prepričanj o vrednotah ter občutek pripadnosti.
 –  pomen pluralnih in raznolikih tradicij, običajev, predstav in prepričanj o vrednotah v razvoju skupnosti;
–  oblikovanje „evropskega oblaka za kulturno dediščino“, prostora za sodelovanje na področju raziskav in inovacij, ki bo zagotavljal dostopnost kulturne dediščine z novimi tehnologijami ter spodbujal in olajševal prenos znanja in spretnosti, omogočal vzpostavitev posameznih delovnih skupin in projektnih struktur ter vzpostavil evropski kulturni ekvivalent storitvam v oblaku, ki so tržno usmerjene. Pred tem bo opravljena ocena učinka.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.3
2.2.3.  Družbenoekonomske spremembe
 2.2.3.  Družbene, kulturne in ekonomske spremembe
Evropske družbe doživljajo globoke družbenoekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost14. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialno mobilnosti. Potrebni so sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.
 Evropske družbe doživljajo globoke družbene, kulturne in ekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost14. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev državljanov, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialni mobilnosti ter za kulturno integracijo. Potrebni so dostopni, vključujoči, inovativni in visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest. vloga izobraževanja in usposabljanja za obravnavo neenakosti;
 –  Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest. vloga izobraževanja in usposabljanja za obravnavo neenakosti;
–   medpanožne raziskave, ki združujejo ekonomski, kulturni in družbeni vpliv tehnoloških sprememb;
–  kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli ter nove finančne tehnologije;
 –  kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli, kot je socialno gospodarstvo, ter nove finančne tehnologije;
–  statistična in druga gospodarska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti;
 –  statistična in druga gospodarska in količinska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti;
–  nove oblike dela, vloga dela, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;
 –  nove oblike dela, vloga dela, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;
–  davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb s ciljem odprave neenakosti in obravnave negativnih učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;
 –  davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb, davčnih oaz in davčne pravičnosti s ciljem odprave neenakosti in obravnave negativnih učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;
–  strategije za odgovor na demografske spremembe, urbanizacija v primerjavi z izseljevanjem s podeželskih območij, boj proti socialno-ekonomski izključenosti in izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih, vključno z uporabo vrhunske tehnologije in digitalnih rešitev;
–  mobilnost ljudi v svetovnem in lokalnem okviru za boljše upravljanje migracij, integracijo migrantov, vključno z begunci; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine;
 –  mobilnost ljudi v svetovnem in lokalnem okviru za boljše upravljanje migracij, integracijo migrantov, vključno z begunci; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine;
–  sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;
 –  sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;
–  posodobitev javnih organov, da bodo izpolnjevali pričakovanja državljanov glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopa, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika;
 –  posodobitev javnih organov, da bodo izpolnjevali pričakovanja in potrebe državljanov glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopa, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika;
–  učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi načel neodvisnosti sodstva in pravne države s pravičnimi, učinkovitimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah.
 –  učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi načel neodvisnosti sodstva in pravne države s pravičnimi, učinkovitimi, dostopnimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah;
–   opredelitev obstoječih in nastajajočih razlik med spoloma in njihovih potreb, ki so povezane s svetovnimi spremembami, ter razvoj inovativnih metod za obravnavanje spolnih stereotipov in razlikovanj na podlagi spola.
__________________
 __________________
14 OECD – Understanding The Socio-Economic Divide in Europe, 26. januarja 2017.
 14 OECD – Understanding The Socio-Economic Divide in Europe, 26. januarja 2017.
Sprememba 48
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.4
2.2.4.  Na nesreče odporne družbe
 2.2.4.  Družboslovje in humanistika
Nesreče, ki izhajajo iz več virov, bodisi naravnih bodisi takih, ki jih povzroči človek, vključno s terorističnimi napadi, vremenskimi in drugimi skrajnimi pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb (vključno z dviganjem morske gladine), gozdnimi požari, vročinskimi valovi, poplavami, potresi, cunamiji, vulkanskimi pojavi, krizami zaradi vod, vesoljskimi vremenskimi pojavi, industrijskimi in prometnimi nesrečami, dogodki v zvezi s KBRJ in tistimi, ki so posledica kaskadnih učinkov. Cilj je preprečiti in zmanjšati število smrtnih žrtev, škode za zdravje ter okoljske, gospodarske in materialne škode zaradi nesreč, zagotoviti prehransko varnost, izboljšati razumevanje in zmanjšati tveganja za nesreče ter pridobivanje izkušenj po nesrečah.
Raziskave na področju družboslovja in humanistike se vključijo v vsako od prioritet programa Obzorje Evropa in prispevajo zlasti k z dokazi podprtemu oblikovanju politik na mednarodni ravni, ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega povezovanja se zagotovi posebna podpora za naslednje splošne smernice, tudi za podporo oblikovanju politik.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Tehnologije in zmogljivosti za službe, ki se prve odzovejo na izredne razmere, za delovanje v kriznih razmerah in ob naravnih nesrečah;
–  zmogljivosti družbe za boljše obvladovanje in zmanjševanje nevarnosti nesreč, vključno z naravnimi rešitvami, s krepitvijo preprečevanja, pripravljenosti in odziva na obstoječe in nove nevarnosti;
–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno operativno sodelovanje in integriran trg EU.
–  Analiza in razvoj družbenega, gospodarskega in političnega vključevanja ter medkulturne dinamike v Evropi in z mednarodnimi partnerji;
–  boljše razumevanje družbenih sprememb v Evropi in njihovega učinka;
–  reševanje glavnih izzivov v zvezi z evropskimi modeli za socialno kohezijo, priseljevanje, vključevanje, demografske spremembe, staranje, invalidnost, izobraževanje, revščino in socialno izključenost;
–  podpora raziskavam za razumevanje identitete in občutka pripadnosti skupnosti, regiji ali narodu.
Sprememba 49
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.5
2.2.5.  Zaščita in varnost
 črtano
Treba je zaščititi državljane pred varnostnimi grožnjami, ki izhajajo iz kaznivih dejanj vključno s terorističnimi dejavnostmi in hibridnimi grožnjami, ter se odzvati nanje; za zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred fizičnimi napadi (vključno s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi, jedrskimi in eksplozivnimi – KBRJ-E) in kibernetskimi napadi; za boj proti terorizmu in radikalizaciji, vključno z razumevanjem in obravnavanjem terorističnih zamisli in prepričanj; za preprečevanje in boj proti hudim kaznivim dejanjem, vključno s kibernetsko kriminaliteto, in organiziranemu kriminalu; za podporo žrtvam; za sledenje nezakonitih finančnih tokov; za podporo uporabi podatkov pri kazenskem pregonu za zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona; za podporo upravljanju zračnih, kopenskih in morskih meja EU, pretoka ljudi in blaga. Bistvenega pomena je ohraniti prilagodljivost, da se lahko hitro obravnavajo novi varnostni izzivi, ki se lahko pojavijo.
Splošne smernice
–  Inovativni pristopi in tehnologije za varnostne strokovnjake (kot so policija, mejna in obalna straža, carinski uradi), javni zdravstveni delavci, upravljavci infrastrukture in upravljavci odprtih prostorov;
–  človekova in družbena razsežnost kriminala in nasilne radikalizacije, v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi;
–  miselnost državljanov, javnih organov in industrije, da se prepreči ustvarjanje novih varnostnih tveganj in zmanjšajo obstoječe nevarnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz novih tehnologij, kot je umetna inteligenca;
–  boj proti dezinformacijam in lažnim novicam, ki vplivajo na varnost;
–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno sodelovanje in operativno sodelovanje med agencijami ter razvije integriran trg EU;
–  zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.6
2.2.6.  Kibernetska varnost
 črtano
Zlonamerne kibernetske dejavnosti ne ogrožajo le naših gospodarstev, temveč tudi samo delovanje naših demokracij, naše svoboščine in vrednote. Kibernetske grožnje so pogosto kriminalne, ki jih spodbuja ustvarjanje dobička, vendar so lahko tudi politične in strateške. Naša prihodnja varnost in blaginja sta odvisni od izboljšanja sposobnosti za zaščito EU pred kibernetskimi grožnjami. Digitalna preobrazba zahteva znatno izboljšanje kibernetske varnosti, da se zaščiti veliko število naprav interneta stvari, ki bodo predvidoma priključene na internet, vključno z napravami, ki nadzorujejo električna omrežja, vozila in prometna omrežja, bolnišnice, finance, javne ustanove, tovarne in domove. Evropa mora povečati svojo odpornost na kibernetske napade in ustvariti učinkovito odvračanje kibernetskih napadov.
Splošne smernice
–  Tehnologije v celotni digitalni vrednostni verigi (od varnih komponent do kriptografije in samovzdržujoče programske opreme in mreže);
–  tehnologije za obvladovanje sedanjih groženj kibernetski varnosti, predvidevanje prihodnjih potreb in ohranjanje konkurenčne industrije;
–  Evropska mreža znanja in kompetenčni center za kibernetsko varnost.
Sprememba 51
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 a (novo)
2a.  SKLOP „VARNA DRUŽBA“
2a.1  Utemeljitev
V kontekstu sprememb ter čedalje večje svetovne soodvisnosti in groženj so raziskave in inovacije bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti v Evropi.
Čeprav v Evropi ni velikih vojaških napadov, je danes treba odgovoriti na izzive, ki izhajajo iz novih varnostnih groženj. Različni teroristični napadi, nasilna radikalizacija ter kibernetski napadi in hibridne grožnje vzbujajo pomembna varnostna vprašanja in obremenjujejo družbe. EU se mora spoprijeti s temi izzivi in zagotoviti javno varnost, hkrati pa ohranjati posameznikovo svobodo in temeljne pravice.
Varnostne raziskave so del širših prizadevanj EU pri premagovanju tega in drugih izzivov. Prispevajo k procesu razvoja zmogljivosti, da se omogoči razpoložljivost tehnologij, rešitev in aplikacij v prihodnosti za zapolnjevanje vrzeli, ki so jih opredelili oblikovalci politik in končni uporabniki, zlasti javni organi.
Takšne raziskave in inovacije so odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende za „varno Evropo“, ki prispeva k vzpostavitvi varnostne unije. Izkoriščene bodo sinergije s programom za pravosodje in programom za pravice in vrednote, ki podpirata dejavnosti na področju dostopa do sodnega varstva, pravic žrtev, enakosti spolov, nediskriminacije, varstva podatkov in promocije evropskega državljanstva.
V celoti se bodo izkoristili razpoložljivi instrumenti, vključno z evropskim vesoljskim programom (Galileo, EGNOS, Copernicus, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije).
Evropa mora nadaljevati prizadevanja na področju raziskav in inovacij za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti, varstva osebnih podatkov ter za boj proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila blaginjo ter demokratično in gospodarsko stabilnost. Terorizem, nasilna radikalizacija, ideološko motivirano nasilje, trgovina s kulturnimi dobrinami, kibernetski napadi, organizirani kriminal, izogibanje davkom ter okoljski kriminal in nesreče so nekateri primeri področij, ki jih je treba obravnavati v okviru tega sklopa.
Da bi predvideli, preprečili in upravljali tveganja in grožnje, se je treba posvetiti raziskavam in tudi razvijati in uporabljati inovativne tehnologije, rešitve, prognostična orodja in znanja, spodbujati sodelovanje med ponudniki in javnimi uporabniki, iskati rešitve, preprečevati zlorabo zasebnosti in kršitve človekovih pravic ter se boriti proti njim, pri tem pa zagotavljati individualne pravice in svoboščine evropskim državljanom.
Da bi izboljšali komplementarnost na področju raziskav in inovacij, si organi javne varnosti prizadevajo za večnacionalno in mednarodno izmenjavo in sodelovanje. Organe javne varnosti se spodbuja k sodelovanju v prizadevanjih EU na področju raziskav in inovacij, da razvijejo svoje zmogljivosti za sodelovanje in komuniciranje na vseh ustreznih ravneh, izmenjujejo podatke, imajo korist od skupnih standardov in tehnologij, postopkov, opreme in ažurnih podatkov na področju znanosti v zvezi s kriminalom, usposabljanja in prednosti, ki jo prinašajo strokovna znanja.
Poleg tega se razvije javno naročanje, ki podpira prototipe ter javnim subjektom lajša preskušanje in pridobivanje inovativnih rešitev, ki še niso dane na trg.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDG – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.
2a.2  Področja ukrepanja
2a.2.1.  Organizirani kriminal, terorizem, ekstremizem, radikalizacija in ideološko motivirano nasilje
Organizirani kriminal, terorizem, ekstremizem, nasilna radikalizacija in ideološko motivirano nasilje povzročajo visoko tveganje za državljane in za evropsko družbo, gospodarstvo in demokratično stabilnost. Storilci vključujejo vse od posameznih akterjev do visoko organiziranih kriminalnih struktur, ki tudi poslujejo na mednarodni ravni. Potrebne so raziskave in inovacije, tudi na področju humanističnih ved in tehnologij, za odkrivanje in preprečevanje njihovih dejavnosti in vzrokov zanje ter boj proti njim.
Splošne smernice
–  Človekova in družbena razsežnost kriminala in nasilne radikalizacije, v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi;
–  inovativni pristopi in tehnologije za končne uporabnike varnosti, zlasti organe javne varnosti;
–  tehnologije in standardi delovanja za zaščito infrastrukture, odprtih in javnih prostorov;
–  predvidevanje, odkrivanje in preprečevanje v zvezi s poskusi in storilci hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ideološko motivirane radikalizacije, nasilja in terorizma ter zaščita pred njimi, vključno s podporo žrtvam;
2a.2.2  Upravljanje varovanja meja
Za izboljšanje varnosti in zaščite v EU so potrebne raziskave in inovacije, da se okrepijo zmožnosti varovanja in upravljanja meja. To zajema tudi izvidovanje in nadzor območij (v zraku, na tleh, na morju), stabilno sodelovanje in izmenjavo podatkov s tujimi organi, vključno z zmogljivostmi interoperabilnosti z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi poveljniškimi, nadzornimi in komunikacijskimi centri, ter izvajanje rešitev za varovanje meja, odzivanje na incidente, zaznavanje tveganj in preprečevanje kaznivih dejanj. Prav tako je treba vključiti raziskave o nadzoru na podlagi napovedi, algoritmične aplikacije za zgodnje opozarjanje in tehnologije samodejnega nadzora z različnimi vrstami senzorjev, pri čemer je treba upoštevati temeljne pravice. Pri ocenjevanju njihovega učinka in potenciala za okrepitev varnostnih prizadevanj in rešitev naj bi tehnologije in oprema prispevali k integriteti tistih, ki se približujejo zunanjim mejam, zlasti po kopnem in morju.
Raziskave bi morale podpirati izboljšanje integriranega evropskega upravljanja meja, vključno z okrepljenim sodelovanjem z državami kandidatkami, morebitnimi državami kandidatkami in državami sosedske politike EU. Prav tako bodo okrepile prizadevanja EU pri upravljanju migracij.
Splošne smernice
–  Prepoznavanje ponarejenih in drugače manipuliranih dokumentov;
–  zaznavanje nezakonitega prevoza ljudi in blaga oziroma trgovanja z njimi;
–  dodatno izboljšanje zmogljivosti odzivanja na incidente na meji;
–  posodobitev opreme za zračno izvidovanje in nadzor na obmejnih območjih;
–  izboljšanje neposrednega sodelovanja med varnostnimi organi na obeh straneh obmejnega območja za čezmejne ukrepe, da se zagotovi nepretrgan pregon storilcev kaznivih dejanj in osumljencev.
2a.2.3  Kibernetska varnost, zasebnost, varstvo podatkov
Zlonamerne in sovražne kibernetske dejavnosti ogrožajo naše družbe in državljane, stabilno in varno delovanje javnih organov in ustanov, gospodarstev ter samo delovanje demokratičnih ustanov Evrope, naše svoboščine in vrednote. Do incidentov v zvezi z javnimi ustanovami že prihaja, njihovo število pa se bo verjetno povečalo ob nadaljnjem združevanju digitalnih in kibernetskih aplikacij v upravnih in ekonomskih postopkih ter v zasebni in individualni rabi.
Z nadaljnjo digitalizacijo gospodarstva in družbe se povečuje kibernetska kriminaliteta, z njo povezana tveganja pa postajajo vse bolj raznolika. Evropa mora nadaljevati prizadevanja za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter boj proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila demokratično in gospodarsko stabilnost.
Prihodnja varnost in blaginja sta odvisni od izboljšanja sposobnosti, da EU zaščitimo pred takšnimi grožnjami, da preprečimo in zaznamo zlonamerne kibernetske dejavnosti in se borimo proti njim, pri čemer slednje pogosto zahtevajo tesno in hitro čezmejno sodelovanje. Digitalna preobrazba zahteva znatno izboljšanje kibernetske varnosti, da se zaščiti veliko število naprav interneta stvari, ki bodo predvidoma priključene na internet. Evropa si mora še naprej na vse načine prizadevati za okrepitev odpornosti na kibernetske napade in spodbujati učinkovito odvračanje.
Splošne smernice
–  Boj proti dezinformacijam in lažnim novicam, ki vplivajo na varnost, vključno z zaščito sistemov za vpis v volilni imenik, oceno volitev in štetje glasov ter obveščanjem (varnost volitev); razvoj zmogljivosti za odkrivanje virov manipulacij ob ohranjanju svobode govora in dostopa do informacij;
–  širjenje tehnologij za zaznavanje, preprečevanje, obrambo in boj;
–  okrepitev zmožnosti javnih organov za dešifriranje in dekodiranje kibernetskih napadov;
–  tehnologije za zaznavanje in spremljanje nezakonitih elektronskih načinov plačevanja in denarnih tokov;
–  povečanje znanstvene in tehnološke zmožnosti pristojnih organov, zlasti Evropskega policijskega urada, Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti ter Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij;
–  zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja;
–  tehnologije v celotni digitalni vrednostni verigi (od varnih komponent do kriptografije, tehnologije razpršene evidence, varnosti na podlagi analize vedenja ter odporne in samovzdržujoče programske opreme in mreže);
–  tehnologije, metode in najboljše prakse za obravnavo, preprečevanje, blažitev in odpravo posledic kibernetskih groženj, predvidevanje prihodnjih potreb in ohranjanje konkurenčne industrije z visoko razpoložljivostjo, vključno z izboljšanjem znanja in ozaveščenosti v zvezi s tveganji in posledicami za kibernetsko varnost;
–  izboljšanje varstva osebnih podatkov s spodbujanjem enostavnih rešitev za naprave, ki jih uporabljajo državljani in potrošniki;
–  varna programska in strojna oprema ter testni centri za varnostno preskušanje programske in strojne opreme.
2a.2.4.  Zaščita kritične infrastrukture in boljše odzivanje na nesreče
Nove tehnologije, procesi, metode in namenske zmogljivosti bodo prispevale k zaščiti kritične infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo), sistemov in storitev, ki so bistvenega pomena za dobro delovanje družbe in gospodarstva, vključno s komunikacijami, prometom, financami, zdravstvom, prehrano, vodo, energetiko, logistiko in dobavno verigo ter okoljem.
Nesreče izhajajo iz več virov, in sicer naravnih, takih, ki jih povzroči človek, ali takih, ki so posledica kaskadnih učinkov. Potrebna so prizadevanja za omejitev njihovih učinkov na življenje in preživetje. Namen je preprečevanje in zmanjšanje škode za zdravje in okolje, gospodarske in materialne škode ter zagotovitev oskrbe s hrano in zdravili, varnosti in osnovnih sredstev komunikacije.
Splošne smernice
–  Tehnologije in zmogljivosti za službe, ki se prve odzovejo na izredne razmere, za delovanje v kriznih razmerah in ob naravnih nesrečah, za žrtve in sisteme zgodnjega opozarjanja;
–  zmogljivosti družbe za boljše obvladovanje in zmanjševanje nevarnosti nesreč, vključno z naravnimi rešitvami in rešitvami na podlagi znanja in izkušenj skupnosti, krepitvijo preprečevanja, pripravljenosti in odziva na obstoječe in nove nevarnosti, izboljšanjem odpornosti teh raznolikih infrastruktur, tudi z institucionalnimi, političnimi in upravnimi strukturami, odpornimi na nesreče;
–  povečanje premičnosti opreme za iskanje in reševanje, vozil, zalog in sil;
–  tehnologije, oprema in postopki za preprečitev izbruha ali zajezitev pandemije;
–  izboljšanje večnivojskih sistemov javnega opozarjanja, zlasti ob upoštevanju ranljivih oseb;
–  izboljšanje razpoložljivosti in hitre uporabe posebnih zračnih plovil in zemeljskih vozil za boj proti obsežnim in gozdnim požarom.
2a.2.5  Piratstvo in ponarejanje izdelkov
Boj proti piratstvu in ponarejanju izdelkov ostaja resen problem za evropsko gospodarstvo, kulturni in ustvarjalni sektor in državljane. Te nezakonite dejavnosti povzročajo velike izgube davkov, prihodkov in osebnih dohodkov ter ogrožajo zaposlenost v Evropi.
Neustrezni izdelki pomenijo tveganje za škodo ljudi in premoženja. Takšne vplive je treba obravnavati in najti rešitve za boj proti piratstvu in ponarejanju izdelkov ter ustrezne javne organe usposobiti za skupno preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje teh kaznivih dejanj in z njimi povezanih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim.
Prizadevati si je treba tudi za spodbujanje zaščite intelektualne lastnine.
Splošne smernice
–  Spodbujanje tehnik identifikacije izdelkov;
–  okrepitev zaščite originalnih delov in blaga;
–  tehnologije za nadzor prevoza izdelkov (v realnem času) in izmenjave podatkov med proizvajalci, prevozniki, carinskimi organi in prejemniki.
2a.2.6  Podpora politikam Unije za zunanjo varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov in vzpostavljanjem miru
Potrebne so raziskave, nove tehnologije, zmogljivosti in rešitve za podporo politikam Unije za zunanjo varnost pri civilnih nalogah, ki vključujejo civilno zaščito in humanitarno pomoč, upravljanje meja in ohranjanje miru pri stabilizaciji v razmerah po krizi, med drugim tudi s preprečevanjem sporov, vzpostavljanjem miru in mediacijo.
Splošne smernice
–  Raziskave v zvezi s preprečevanjem sporov ter vzpostavljanjem miru in pravice, zgodnjo identifikacijo dejavnikov, ki povzročajo spore, in vplivi postopkov restorativne pravičnosti;
–  spodbujanje interoperabilnost med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi pri civilnih nalogah, ki zajemajo civilno zaščito, humanitarno pomoč, upravljanje meja ali civilne mirovne operacije;
–  tehnološki razvoj, vključen v območje tehnologij z dvojno rabo, da bi se izboljšala interoperabilnost med civilno zaščito in vojaškimi silami ter med silami za civilno zaščito na svetovni ravni, pa tudi zanesljivost, organizacijski, pravni in etični vidiki, trgovinska vprašanja, varovanje zaupnosti in celovitost informacij ter sledljivost vseh transakcij in obdelava informacij;
–  razvoj zmogljivosti za vodenje in nadzor za civilne misije.
2a.2.7  Spodbujanje koordinacije, sodelovanja in sinergij
Da bi zagotovili zmožnost uvajanja, upravljanja, nadzorovanja in obvladovanja postopkov med organi, potrebujemo napredno tehnologijo in standarde. Cilj bi moral biti opremiti javne organe in druge sile z izmenljivo opremo, integrirati standardne postopke delovanja, odzivanja, poročanja in izmenjave podatkov po vsej EU.
Agencijam bi bilo treba dodeliti ustrezen proračun za nadaljnjo okrepitev njihove zmožnosti sodelovanja v raziskavah in inovacijah EU in za upravljanje zadevnih projektov, izmenjavo zahtev, rezultatov in ambicij ter za sodelovanje in koordiniranje prizadevanj z drugimi agencijami in določenimi organi, ki niso del EU, kot sta skupina za boj proti terorizmu in Interpol. Kar zadeva raziskave in inovacije, povezane z varnostjo, so te agencije zlasti: Evropska policijska akademija, Evropska agencija za varnost v letalstvu, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Evropska agencija za pomorsko varnost, Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij, Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Evropski policijski urad, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Satelitski center Evropske unije.
Za okrepitev sinergij z obrambnimi raziskavami, ki jih financira EU, bi bilo treba vzpostaviti mehanizme za izmenjavo in posvetovanje z organi za raziskave na področju obrambe za civilne namene.
Standardi bodo imeli pomembno vlogo, saj zagotavljajo skupen razvoj, proizvodnjo in izvajanje ter možnosti za izmenjavo, interoperabilnost in združljivost storitev, postopkov, tehnologij in opreme.
Splošne smernice
–  Tehnologije in oprema z osnovnimi zahtevami glede delovanja, ki veljajo za vse organe držav članic v isti liniji (policijo, reševalce, obvladovanje nesreč, komuniciranje itd.);
–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajšata čezmejno sodelovanje in operativno sodelovanje med agencijami.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – uvodni del
3.  SKLOP „DIGITALNO IN INDUSTRIJA“
 3.  SKLOP „DIGITALNO, INDUSTRIJA IN VESOLJE“
Sprememba 53
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.1
3.1.  Utemeljitev
 3.1.  Utemeljitev
Da bi zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za obravnavo svetovnih izzivov v prihodnosti, mora EU okrepiti in ohraniti svoje tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, ki podpirajo preoblikovanje našega gospodarstva in družbe.
 Da bi zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za obravnavo svetovnih izzivov v prihodnosti, mora EU okrepiti in ohraniti svoje tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, ki podpirajo preoblikovanje našega gospodarstva in družbe.
Industrija EU zagotavlja enega od petih delovnih mest in dve tretjini naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter ustvari 80 % izvoza EU. Novi val inovacij, ki se vključujejo združevanje fizičnih in digitalnih tehnologij, bo spodbudil velike priložnosti za industrijo EU in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU.
 Industrija EU zagotavlja enega od petih delovnih mest in dve tretjini naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter ustvari 80 % izvoza EU. Novi val inovacij, ki se vključujejo združevanje fizičnih in digitalnih tehnologij, bo spodbudil velike priložnosti za industrijo EU in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU.
Glavni dejavnik je digitalizacija. Ker se digitalizacija nadaljuje s hitrim tempom v vseh sektorjih, postajajo naložbe v prednostna področja, ki segajo od umetne inteligence do interneta naslednje generacije, visokozmogljivostnega računalništva, fotonike in nanoelektronike, ključnega pomena za moč našega gospodarstva ter moč in trajnost naše družbe. Naložbe v IKT, proizvodnja in uporaba IKT zagotavljajo močno spodbudo za gospodarsko rast v EU, ki je samo med letoma 2001 in 2011 zagotovila 30-odstotno povečanje.
 Glavni dejavnik je digitalizacija. Ker se digitalizacija nadaljuje s hitrim tempom v vseh sektorjih, postajajo naložbe v prednostna področja, ki segajo od umetne inteligence do interneta naslednje generacije, visokozmogljivostnega računalništva, fotonike, kvantnih tehnologij, nanoelektronike, pametnih podatkov itd. ključnega pomena za moč našega gospodarstva. Naložbe v IKT, proizvodnja in uporaba IKT zagotavljajo močno spodbudo za gospodarsko rast v EU, ki je samo med letoma 2001 in 2011 zagotovila 30-odstotno povečanje.
Ključne omogočitvene tehnologije15 podpirajo združevanje digitalnega in fizičnega sveta, ki je osrednji del tega novega svetovnega vala inovacij. Naložbe v razvoj, predstavitev in uvajanje ključnih omogočitvenih tehnologij ter zagotavljanje varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami in sodobnimi materiali bodo zagotavljali strateško avtonomijo EU in pomagali industriji EU, da znatno zmanjša svoj ogljični in okoljski odtis.
 Ključne omogočitvene tehnologije15 podpirajo združevanje digitalnega in fizičnega sveta, ki je osrednji del tega novega svetovnega vala inovacij. Naložbe v razvoj, predstavitev, uvajanje in standardizacijo ključnih omogočitvenih tehnologij ter zagotavljanje varnega, trajnostnega in cenovno dostopnega pridobivanja, rabe in upravljanja surovin in sodobnih materialov bodo zagotavljali strateško avtonomijo EU in pomagali industriji EU, da znatno zmanjša svoj ogljični in okoljski odtis in s tem stroške za družbo v smislu zunanjih učinkov.
Po potrebi se lahko vključujejo tudi prihodnje in nastajajoče tehnologije.
 Vključiti je treba tudi prihodnje in nastajajoče tehnologije kot temelj za naslednje prodorne inovacije.
Vesolje je strateškega pomena; približno 10 % BDP EU je odvisnih od uporabe vesoljskih storitev. EU ima vrhunski vesoljski sektor z močno industrijo proizvodnje satelitov ter dinamični sektor storitev za uporabnike. Vesolje zagotavlja pomembna orodja za komunikacijo, navigacijo in nadzor ter odpira številne poslovne priložnosti, zlasti v kombinaciji z digitalnimi tehnologijami in drugimi viri podatkov. EU mora čim bolj izkoristiti te priložnosti, in sicer s polnim izkoriščanjem potenciala vesoljskih programov Copernicus, EGNOS in Galileo ter zaščito vesoljskih in zemeljskih infrastruktur pred nevarnostmi iz vesolja.
 Vesolje je strateškega pomena; približno 10 % BDP EU je odvisnih od uporabe vesoljskih storitev. EU ima vrhunski vesoljski sektor z močno industrijo proizvodnje satelitov ter dinamični sektor storitev za uporabnike. Vesolje zagotavlja pomembna orodja za komunikacijo, navigacijo in nadzor ter odpira številne raziskovalne, inovacijske in poslovne priložnosti, zlasti v kombinaciji z digitalnimi tehnologijami in drugimi viri podatkov. EU mora čim bolj izkoristiti te priložnosti, in sicer s polnim izkoriščanjem potenciala vesoljskih programov Copernicus, EGNOS in Galileo, spodbujanjem tudi razvoja sektorja nižje v prodajni verigi in aplikacij za končnega uporabnika ter zaščito vesoljskih in zemeljskih infrastruktur pred nevarnostmi iz vesolja.
EU ima edinstveno priložnost za vodilni položaj v svetu in povečanje svojega deleža na svetovnih trgih, s prikazom primera, kako se lahko digitalna preobrazba, vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in vesoljskih tehnologij, prehod na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in konkurenčnost medsebojno krepijo na podlagi znanstvene in tehnološke odličnosti.
 EU ima edinstveno priložnost za vodilni položaj v svetu in povečanje svojega deleža na svetovnih trgih, s prikazom primera, kako lahko digitalna preobrazba, vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in vesoljskih tehnologij ponudijo nove scenarije za prehod na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, vključno z nizkoogljičnimi tehnologijami in strategijami za razogljičenje, bio- in krožnim gospodarstvom, kar zagotavlja konkurenčnost in družbeno razumevanje teh tehnologij in razvoja.
Da bi uresničili digitalizirano, krožno, nizkoogljično in nizkoemisijsko gospodarstvo, je treba ukrepati na ravni EU zaradi zapletenosti vrednostne verige, sistemskih in večdisciplinarnih značilnosti tehnologij in visokih stroškov njihovega razvoja, ter medsektorsko naravo problemov, ki jih je treba obravnavati. EU mora zagotoviti, da so koristi od naprednih in čistih tehnologij ter digitalizacije lahko na voljo vsem industrijskim akterjem in širši družbi. Samo razvoj tehnologij ne bo zadostoval. Industrijsko usmerjene infrastrukture, vključno s pilotnimi linijami, bodo pomagala podjetjem EU, zlasti MSP, pri uporabi teh tehnologij in izboljšanju uspešnosti podjetij na področju inovacij.
 Da bi uresničili digitalizirano, krožno, nizkoogljično in nizkoemisijsko gospodarstvo, je treba ukrepati na ravni EU zaradi zapletenosti vrednostne verige, sistemskih in večdisciplinarnih značilnosti tehnologij in visokih stroškov njihovega razvoja, ter medsektorsko naravo problemov, ki jih je treba obravnavati. EU mora zagotoviti, da so koristi od naprednih in čistih tehnologij ter digitalizacije lahko na voljo vsem industrijskim akterjem in širši družbi. Samo razvoj tehnologij ne bo zadostoval. Novi trajnostni poslovni modeli in industrijsko usmerjene infrastrukture, vključno s pilotnimi linijami, bodo pomagali podjetjem EU, zlasti MSP, pri uporabi teh tehnologij in izboljšanju uspešnosti podjetij na področju inovacij. V tem okviru imata kulturni in ustvarjalni sektor pomembno vlogo tudi kot gonilna sila digitalne preobrazbe in inovacij na podlagi IKT v Evropi.
Močna vključenost industrije je odločilnega pomena pri opredeljevanju prioritet ter razvoju programov raziskav in inovacij, povečevanju finančnega vzvoda javnega financiranja in uvajanja rezultatov. Družbeno razumevanje in sprejemanje sta ključna elementa za uspeh, pa tudi novi program znanja in spretnosti, ki jih potrebuje industrija, ter standardizacijo.
 Zato je močna vključenost industrije odločilnega pomena pri opredeljevanju prioritet ter razvoju programov raziskav in inovacij, povečevanju finančnega vzvoda dodatnega javnega in zasebnega financiranja in uvajanja rezultatov. Družbeno razumevanje in sprejemanje sta ključna elementa za uspeh, pa tudi novi program znanja in spretnosti, ki jih potrebuje industrija, ter standardizacijo.
Povezovanje dejavnosti na področju digitalnih, ključnih omogočitvenih in vesoljskih tehnologij ter trajnostne oskrbe s surovinami bo omogočilo bolj sistemski pristop ter hitrejšo in globljo digitalno preobrazbo in preoblikovanje industrije. Zagotovilo bo, da bodo raziskave in inovacije na teh področjih oskrbovale politike EU za industrijo, digitalizacijo, okolje, energijo in podnebje, krožno gospodarstvo, surovine in sodobne materiale ter vesolje in prispevale k njihovemu izvajanju.
 Povezovanje dejavnosti na področju digitalnih, ključnih omogočitvenih in vesoljskih tehnologij ter trajnostne oskrbe s surovinami bo omogočilo bolj sistemski pristop ter hitrejšo in globljo digitalno preobrazbo in preoblikovanje industrije. To bo zagotovilo, da bodo raziskave in inovacije na teh področjih oskrbovale politike EU za industrijo, digitalizacijo, okolje, energijo in podnebje, mobilnost, krožno gospodarstvo, surovine in sodobne materiale ter vesolje in prispevale k njihovemu izvajanju.
Za dopolnjevanje bo poskrbljeno z dejavnostmi v okviru programa za digitalno Evropo, da bo spoštovana razmejitev med programoma in preprečeno kakršno koli prekrivanje.
 Za dopolnjevanje bo poskrbljeno z dejavnostmi v okviru programa za digitalno Evropo, da bo spoštovana razmejitev med programoma in preprečeno kakršno koli prekrivanje.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
 Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
__________________
 __________________
15 Ključne omogočitvene tehnologije prihodnosti vključujejo sodobne materiale in nanotehnologijo, fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, tehnologije s področja bioznanosti, napredno proizvodnjo in predelavo, umetno inteligenco ter digitalno varnost in povezljivost.
 15 Ključne omogočitvene tehnologije prihodnosti vključujejo sodobne materiale in nanotehnologijo, fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, tehnologije s področja bioznanosti, napredno proizvodnjo in predelavo, umetno inteligenco ter digitalno varnost in povezljivost.
Sprememba 54
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1
3.2.1.  Proizvodne tehnologije
 3.2.1.  Proizvodne tehnologije
Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije. Ustvarjalni in kulturni prispevki bodo bistveno prispevali k ustvarjanju dodane vrednosti.
 Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki, gospodarnimi z energijo in viri, z visoko dodano vrednostjo in zmanjšanim ogljičnim odtisom, vključno z manj odpadki in onesnaženja. Za dosego teh ciljev bodo ključnega pomena tudi ustvarjalni in kulturni prispevki ter perspektive družbenih in humanističnih ved o odnosu med tehnologijo in ljudmi.
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Prodorne proizvodne tehnologije, kakršne so aditivna proizvodnja, industrijska robotika, proizvodni sistemi človek-stroj, ki se spodbujajo tudi prek mreže EU za industrijsko usmerjene infrastrukture;
 –  Prodorne proizvodne tehnologije, kakršne so aditivna proizvodnja, modeliranje, simulacija, industrijska avtomatizacija in robotika, proizvodni sistemi človek-stroj, ki se spodbujajo tudi prek mreže EU za industrijsko usmerjene infrastrukture;
–  prodorne inovacije z uporabo različnih omogočitvenih tehnologij (npr. konvergenčne tehnologije, umetna inteligenca, podatkovna analitika, industrijska robotika, bioproizvodnja, tehnologije za napredne baterije) v celotni vrednostni verigi;
 –  prodorne inovacije z uporabo različnih omogočitvenih tehnologij (npr. konvergenčne tehnologije, umetna inteligenca, podatkovna analitika, industrijska robotika, trajnostna bioproizvodnja, tehnologije za napredne baterije) v celotni vrednostni verigi;
–  znanja in spretnosti ter delovna mesta, v celoti prilagojena novim tehnologijam, v skladu z evropskimi družbenimi vrednotami;
 –  znanja in spretnosti ter delovna mesta, v celoti prilagojena novim tehnologijam, vključno z ergonomijo, in ki so v skladu z evropskimi družbenimi vrednotami in potrebami;
–  prožni in zelo natančni proizvodni obrati s sposobnostjo prepoznavanja, pri katerih ni okvar, ter pametni proizvodni sistemi, ki izpolnjujejo potrebe uporabnikov;
 –  prožni in zelo natančni proizvodni obrati s sposobnostjo prepoznavanja, pri katerih ni okvar in odpadkov, ter pametni in energetsko učinkoviti proizvodni sistemi, ki izpolnjujejo potrebe uporabnikov;
–  prodorne inovacije v tehnikah za preiskovanje gradbišč, za popolno avtomatizacijo montaže na kraju samem in montažni sestavni deli.
 –  prodorne inovacije v tehnikah za preiskovanje gradbišč, za popolno avtomatizacijo montaže na kraju samem in montažni sestavni deli.
Sprememba 55
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 1
Za konkurenčno EU bodo ključnega pomena ohranjanje in samostojni razvoj močnih projektivnih in proizvodnih zmogljivosti na področju bistvenih digitalnih tehnologij, kot so mikro- in nanoelektronika, fotonika, programska oprema in sistemi ter njihovo povezovanje, pa tudi sodobni materiali za te aplikacije.
 Za konkurenčno EU bodo ključnega pomena ohranjanje in samostojni razvoj močnih projektivnih in proizvodnih zmogljivosti na področju bistvenih digitalnih tehnologij, kot so mikro- in nanoelektronika, fotonika, programska oprema in sistemi ter njihovo povezovanje in standardizacija, pa tudi sodobni materiali za te aplikacije. Ključne omogočitvene digitalne tehnologije so bistvene za zapolnitev vrzeli med vrhunskimi raziskavami in inovacijami, ki oblikujejo trg.
Sprememba 56
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 2
–  Koncepti načrtovanja in obdelave nanoelektronike, ki se odzivajo na posebne zahteve digitalne preobrazbe in svetovne izzive v smislu funkcionalnosti, porabe energije in povezovanja;
 –  Koncepti načrtovanja in obdelave nanoelektronike, ki se odzivajo na posebne zahteve digitalne preobrazbe in svetovne izzive v smislu zmogljivosti, funkcionalnosti, delitve in porabe energije, učinkovitosti in povezovanja;
–  senzorske tehnologije in njihovo vzajemno povezovanje z računalniškimi enotami kot dejavnik interneta stvari, vključno z inovativnimi rešitvami na področju prožnih in podobnih materialov za človeku prijazne vzajemno delujoče predmete;
 –  senzorske tehnologije in njihovo vzajemno povezovanje z računalniškimi enotami kot dejavnik interneta stvari, vključno z inovativnimi rešitvami na področju prožnih in podobnih materialov za varne človeku in okolju prijazne vzajemno delujoče predmete;
–  tehnologije, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo nanoelektroniko, kot so nevromorfne računalniške aplikacije z umetno inteligenco ali integrirano kvantno računalništvo;
 –  tehnologije, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo nanoelektroniko, kot so nevromorfne računalniške aplikacije z umetno inteligenco ali integrirano kvantno računalništvo;
–  računalniške arhitekture in nizkomočnostni procesorji za široko območje uporabe, vključno z računalništvom na robu omrežja, digitalizacijo industrije, velepodatki in oblakom, pametna energija ter povezana in avtomatizirana vožnja;
 –  računalniške arhitekture in nizkomočnostni procesorji za široko območje uporabe, vključno z računalništvom na robu omrežja, digitalizacijo industrije, avtomatizacijo in robotiko, velepodatki in oblakom, pametna energija ter povezana in avtomatizirana vožnja;
–  tako zasnovana računalniška strojna oprema, da bo trdno zagotavljala zanesljivo izvedbo, z vgrajenimi ukrepi za varovanje zasebnosti in varnosti za vhodne/izhodne podatke, in navodila za obdelavo;
 –  tako zasnovana računalniška strojna oprema, da bo trdno zagotavljala zanesljivo izvedbo, z vgrajenimi ukrepi za varovanje zasebnosti in varnosti za vhodne/izhodne podatke, in navodila za obdelavo;
–  fotonske tehnologije, ki omogočajo aplikacije s prebojnimi prednostmi v funkcionalnosti in učinkovitosti delovanja;
 –  fotonske tehnologije, ki omogočajo aplikacije s prebojnimi prednostmi v funkcionalnosti, povezovanju in učinkovitosti delovanja;
–  sistemske inženirske tehnologije za podporo popolnoma avtonomnim sistemom za zanesljive aplikacije, ki vzajemno delujejo s fizičnim svetom, vključno s kritičnimi industrijskimi in varnostnimi področji;
 –  sistemske inženirske tehnologije za podporo popolnoma avtonomnim sistemom za zanesljive aplikacije, ki vzajemno delujejo s fizičnim svetom, vključno s kritičnimi industrijskimi in varnostnimi področji;
–  tehnologije za programsko opremo, ki izboljšujejo kakovost, varnost in zanesljivost programske opreme z izboljšano življenjsko dobo, povečujejo produktivnost razvoja ter uvajajo v programsko opremo vgrajeno umetno inteligenco in prožnost;
 –  tehnologije za programsko in strojno opremo, ki izboljšujejo kakovost, varnost in zanesljivost z izboljšano življenjsko dobo, povečujejo produktivnost in interoperabilnost razvoja ter uvajajo v programsko opremo vgrajeno umetno inteligenco in prožnost;
–  tehnologije v vzponu, ki širijo digitalne tehnologije in premoščajo vrzel med dokazom izvedljivosti v raziskavah in izvedljivostjo v industriji za ustrezne trge.
 –  tehnologije v vzponu, ki širijo digitalne tehnologije in premoščajo vrzel med dokazom izvedljivosti v raziskavah in izvedljivostjo v industriji za ustrezne trge;
–  digitalne tehnologije za kulturni in ustvarjalni sektor, vključno z avdiovizualnim sektorjem, arhivi, knjižnicami in založništvom, da se razvijejo nova orodja za dostop do digitalnih vsebin, njihovo izkoriščanje in ohranjanje;
–  razvoj popolnoma novih ekološko inovativnih poslovnih modelov in alternativnih pristopov, ki temeljijo na gospodarnosti z viri in energijski učinkovitosti.
Sprememba 57
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – odstavek 1
EU ima v svetu vodilni položaj na področju sodobnih materialov in povezanih postopkov, ki predstavljajo 20 % industrijske baze EU in zagotavljajo podlago za skoraj vse vrednostne verige s predelavo surovin. Da bi EU ohranila konkurenčnost in izpolnjevala potrebe državljanov po trajnostnih, varnih in sodobnih materialih, mora izboljšati možnost recikliranja materialov, zmanjšati ogljični in okoljski odtis ter spodbujati medsektorske industrijske inovacije s podpiranjem novih aplikacij v vseh industrijskih sektorjih.
 EU ima v svetu vodilni položaj na področju sodobnih materialov in povezanih postopkov, ki predstavljajo 20 % industrijske baze EU in zagotavljajo podlago za skoraj vse vrednostne verige s predelavo surovin. Da bi EU ohranila konkurenčnost in izpolnjevala potrebe državljanov po trajnostnih, varnih in sodobnih materialih, vključno z okolju prijaznimi alternativami, mora izboljšati trajnost, možnost ponovne uporabe in recikliranja materialov, zmanjšati ogljični in okoljski odtis ter spodbujati medsektorske industrijske inovacije s podpiranjem novih aplikacij in standardizacije v vseh industrijskih sektorjih.
Sprememba 58
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – odstavek 2
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Materiali (vključno s plastičnimi materiali, biomateriali, nanomateriali, dvodimenzionalnimi, pametnimi in večplastnimi materiali), ki so zasnovani z novimi lastnostmi in funkcionalizacijo ter ustrezajo regulativnim zahtevam (pri čemer ne povzročajo večjih okoljskih obremenitev med proizvodnjo, uporabo in koncem življenjske dobe);
 –  Materiali (vključno s plastičnimi in bioplastičnimi materiali, biomateriali, nanomateriali, dvodimenzionalnimi, pametnimi in večplastnimi materiali), ki so zasnovani z novimi lastnostmi in funkcionalizacijo ter ustrezajo regulativnim zahtevam (pri čemer ne povzročajo večjih okoljskih obremenitev in negativnih zunanjih učinkov med proizvodnjo, uporabo in koncem življenjske dobe);
–  procesi in proizvodnja integriranih materialov na podlagi usmeritve k uporabnikom in etičnega pristopa, vključno s prednormativnimi dejavnostmi in oceno v življenjskem ciklu, nabava in upravljanje surovin, trajnost, ponovna uporaba in možnost recikliranja, varnost, ocena tveganja in upravljanje;
 –  procesi in proizvodnja integriranih materialov na podlagi usmeritve k uporabnikom in etičnega pristopa, vključno s prednormativnimi dejavnostmi in oceno v življenjskem ciklu, trajnostna nabava in upravljanje surovin, trajnost, ponovna uporaba in možnost recikliranja, varnost, ocena tveganja in upravljanje;
–  spodbujevalne dejavnike za materiale, kot so karakterizacija (npr. za zagotavljanje kakovosti), modeliranje, poskusno izvajanje in nadaljnji razvoj;
 –  spodbujevalne dejavnike za materiale, kot so karakterizacija (npr. za zagotavljanje kakovosti), modeliranje, poskusno izvajanje in nadaljnji razvoj;
–  inovacijski ekosistem EU za tehnološke infrastrukture16, opredeljene in prednostno razvrščene v soglasju z državami članicami, ki zagotavljajo storitve za pospešitev tehnološke preobrazbe in sprejetja s strani industrije EU, zlasti MSP; to bo zajemalo vse ključne tehnologije, ki so potrebne za spodbujanje inovacij na področju materialov;
 –  inovacijska mreža EU za raziskovalne in tehnološke infrastrukture16, opredeljene in prednostno razvrščene v soglasju z državami članicami in ob upoštevanju načrta ESFRI, ki zagotavljajo storitve za pospešitev tehnološke preobrazbe in sprejetja s strani industrije EU, zlasti MSP;
–  analiza prihodnjih in nastajajočih trendov na področju sodobnih materialov in drugih ključnih omogočitvenih tehnologij;
 –  analiza prihodnjih in nastajajočih trendov na področju sodobnih materialov in drugih ključnih omogočitvenih tehnologij;
–  rešitve, ki temeljijo na oblikovanju, arhitekturi in splošni ustvarjalnosti, močno usmerjene k uporabniku, za dodajanje vrednosti v industrijskih sektorjih ter kreativne industrije.
 –  rešitve, ki temeljijo na oblikovanju, arhitekturi in splošni ustvarjalnosti, močno usmerjene k uporabniku, za dodajanje vrednosti v industrijskih sektorjih ter kreativni industriji, vključno z modno industrijo.
__________________
 __________________
16 To so javne ali zasebne ustanove, ki zagotavljajo vire in storitve, zlasti za evropsko industrijo, za testiranje in potrjevanje ključnih omogočitvenih tehnologij in proizvodov. Take infrastrukture so lahko na enem mestu, virtualne ali razpršene in morajo biti registrirane v državi članici ali v tretji državi, pridruženi programu.
 16 To so javne ali zasebne ustanove, ki zagotavljajo vire in storitve, zlasti za evropsko industrijo, za testiranje in potrjevanje ključnih omogočitvenih tehnologij in proizvodov. Take infrastrukture so lahko na enem mestu, virtualne ali razpršene in morajo biti registrirane v državi članici ali v tretji državi, pridruženi programu.
Sprememba 59
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.4 – odstavek 1
Zagotovitev inteligentnosti vsake naprave je eden od množičnih trendov. Raziskovalci in inovatorji, ki razvijajo umetno inteligenco in ponujajo aplikacije na področju robotike in na drugih področjih, bodo ključni dejavniki prihodnje gospodarske rasti in rasti produktivnosti. Te ključne omogočitvene tehnologije bodo v drugih delih okvirnega programa uporabljali in nadalje razvijali številni sektorji, vključno z zdravstvom, proizvodnjo, gradbeništvom in kmetijstvom. Razvoj mora zagotoviti varnost aplikacij, ki temeljijo na umetni inteligenci, oceniti tveganja in zmanjšati možnosti za zlorabo in nenamerno diskriminacijo zaradi spola ali rase. Zagotoviti mora tudi, da se umetna inteligenca razvija v okviru, ki spoštuje vrednote EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
 Zagotovitev inteligentnosti vsake naprave je eden od množičnih trendov. Raziskovalci in inovatorji, ki razvijajo umetno inteligenco in ponujajo aplikacije na področju robotike in na drugih področjih, bodo ključni dejavniki prihodnje gospodarske rasti in rasti produktivnosti. Te ključne omogočitvene tehnologije bodo v drugih delih okvirnega programa uporabljali in nadalje razvijali številni sektorji, vključno z zdravstvom, prometom, proizvodnjo, gradbeništvom in kmetijstvom. Razvoj mora zagotoviti varnost aplikacij, ki temeljijo na umetni inteligenci, oceniti tveganja in zmanjšati možnosti za zlorabo in nenamerno diskriminacijo zaradi spola ali rase. Zagotoviti mora tudi, da se umetna inteligenca razvija v etičnem okviru, ki spoštuje vrednote EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sprememba 60
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – odstavek 2 – alinea 4
–  razvoj in mreženje raziskovalnih kompetenc med centri kompetenc umetne inteligence po vsej Evropi;
 –  razvoj in mreženje raziskovalnih kompetenc in kompetenc za inovacije med centri kompetenc umetne inteligence po vsej Evropi;
Sprememba 61
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1 – odstavek 1
Internet je postal ključni dejavnik, ki omogoča digitalno preobrazbo vseh sektorjev našega gospodarstva in družbe. EU mora prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju interneta naslednje generacije proti h človeku usmerjenemu ekosistemu v skladu z našimi družbenimi in etičnimi vrednotami. Naložbe v tehnologije in programsko opremo za internet naslednje generacije bodo izboljšale konkurenčnost industrije EU v svetovnem gospodarstvu. Optimizacija uvedbe na ravni EU bo zahtevala širše sodelovanje vseh deležnikov.
 Internet je postal ključni dejavnik, ki omogoča digitalno preobrazbo vseh sektorjev našega gospodarstva in družbe. EU mora prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju interneta naslednje generacije proti h človeku usmerjenemu ekosistemu in tehničnega razvoja v smeri dostopnih, varnih in zanesljivih omrežnih storitev v skladu z našimi družbenimi in etičnimi vrednotami. Naložbe v tehnologije in programsko opremo za internet naslednje generacije bodo izboljšale konkurenčnost EU v svetovnem gospodarstvu. Optimizacija uvedbe na ravni EU bo zahtevala širše sodelovanje vseh deležnikov in razvoj evropske in mednarodne standardizacije.
Sprememba 62
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.5 – odstavek 2
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Tehnologije in sistemi za zanesljivo in energetsko učinkovito pametno omrežje in infrastrukture za storitve (povezljivost nad 5G, infrastrukture, ki jih opredeljuje programska oprema, internet stvari, infrastrukture na oblaku, oblaki s sposobnostjo prepoznavanja), ki omogočajo zmogljivosti v realnem času, virtualizacijo in decentralizirano upravljanje (ultrahiter in prožen radio, računalništvo na robu, blokovne verig, skupni okviri in znanja);
 –  Tehnologije in sistemi za zanesljivo in energetsko učinkovito pametno omrežje in infrastrukture za storitve (povezljivost nad 5G, infrastrukture, ki jih opredeljuje programska oprema, internet stvari, infrastrukture na oblaku, oblaki s sposobnostjo prepoznavanja), ki omogočajo zmogljivosti v realnem času, virtualizacijo in decentralizirano upravljanje (ultrahiter in prožen radio, računalništvo na robu, tehnologije na podlagi kriptografije, razpršene evidence, blokovne verige, skupni okviri in znanja);
–  aplikacije in storitve interneta naslednje generacije za potrošnike, industrijo in družbo, ki temeljijo na zaupanju, interoperabilnosti, boljšem nadzoru podatkov s strani uporabnikov, preglednem jezikovnem dostopu, novih večmodalnih konceptih interakcije, vključujočem in močno poosebljenem dostopu do predmetov, podatkov in vsebin, vključno s poglobljenimi in zanesljivimi mediji, družbenimi mediji in družbenim mreženjem;
 –  aplikacije in storitve interneta naslednje generacije za potrošnike, industrijo in družbo, ki temeljijo na zaupanju, interoperabilnosti, medsebojni povezljivosti, boljšem nadzoru podatkov s strani uporabnikov, preglednem jezikovnem dostopu, novih večmodalnih konceptih interakcije, vključujočem in močno poosebljenem dostopu do predmetov, podatkov in vsebin, vključno s poglobljenimi in zanesljivimi mediji, družbenimi mediji in družbenim mreženjem, pa tudi rešitvami za varne transakcije in storitve prek skupne infrastrukture;
–  vmesna programska oprema, vključno s tehnologijo razpršene evidence, ki dela v izjemno razpršenih okoljih za lažje kartiranje in prenos podatkov prek hibridnih infrastruktur z lastnim varovanjem podatkov in vključuje umetno inteligenco, podatkovno analitiko, varnost in nadzor internetnih aplikacij in storitev, ki temeljijo na prostem pretoku podatkov in znanja.
 –  vmesna programska oprema, vključno s tehnologijo razpršene evidence, ki dela v izjemno razpršenih okoljih za lažje kartiranje in prenos podatkov prek hibridnih infrastruktur z lastnim varovanjem podatkov in vključuje umetno inteligenco, podatkovno analitiko, varnost in nadzor internetnih aplikacij in storitev, ki temeljijo na prostem pretoku podatkov in znanja;
–  tehnologije in orodja za sistem povezovanja sistemov za družbene in industrijske aplikacije, da se zagotovi nadgradljivo, učinkovito in zanesljivo delovanje omrežja, ki ustreza obsežnemu zagotavljanju storitev.
Sprememba 63
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.6 – odstavek 2
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Visokozmogljivostno računalništvo (HPC): naslednja generacija ključnih tehnologij in sistemov na eksaravni in posteksaravni (nizkomočnostni mikroprocesorji, programska oprema, integracija sistemov); algoritmi, oznake in aplikacije ter analitična orodja in preskusne naprave; industrijske pilotne preskusne naprave in storitve; podpiranje raziskav in inovacij za vrhunsko infrastrukturo HPC v svetovnem merilu, vključno s prvo hibridno računalniško infrastrukturo HPC/Quantum v EU;
 –  Visokozmogljivostno računalništvo (HPC): razvoj naslednje generacije ključnih tehnologij in sistemov na eksaravni in posteksaravni (nizkomočnostni mikroprocesorji, programska oprema, integracija sistemov); namenska strojna oprema, algoritmi, oznake in aplikacije ter analitična orodja in preskusne naprave; industrijske pilotne preskusne naprave in storitve; podpiranje raziskav in inovacij za vrhunsko infrastrukturo HPC v svetovnem merilu, vključno s prvo hibridno računalniško infrastrukturo HPC/Quantum v EU;
–  velepodatki: podatkovna analitika izjemne učinkovitosti; „vgrajena zasebnost“ v analizi osebnih in zaupnih velepodatkov; tehnologije za celovite podatkovne platforme za ponovno uporabo industrijskih, osebnih in prosto dostopnih podatkov; orodja za upravljanje podatkov, interoperabilnost in povezovalna orodja; podatkovne aplikacije za svetovne izzive;
 –  velepodatki: podatkovna analitika izjemne učinkovitosti; „vgrajena zasebnost“ v analizi osebnih in zaupnih velepodatkov, ki je zanesljiva in ohranja integriteto; tehnologije za celovite podatkovne platforme za ponovno uporabo industrijskih, osebnih in prosto dostopnih podatkov; orodja za upravljanje podatkov, interoperabilnost in povezovalna orodja; podatkovne aplikacije za svetovne izzive;
–  zmanjšati ogljični odtis procesov IKT, vključno z ogljičnim odtisom strojne opreme, programske opreme, senzorjev, omrežij, centrov za skladiščenje in podatkovnih centrov in vključno s standardiziranimi ocenami.
 –  zmanjšati ogljični odtis procesov IKT, vključno z ogljičnim odtisom strojne opreme, programske opreme, senzorjev, omrežij, centrov za skladiščenje in podatkovnih centrov in vključno s standardiziranimi ocenami.
Sprememba 64
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.6 a (novo)
3.2.6 a.  Kvantne tehnologije
Kvantne tehnologije izkoriščajo ogromen napredek v naših zmožnostih odkrivanja in upravljanja posameznih kvantov (atomov, fotonov, elektronov). To bi lahko korenito spremenilo celotno informacijsko vrednostno verigo od programske do strojne opreme ter od komunikacij do podatkovnega rudarjenja in umetne inteligence. Vodilni svetovni raziskovalci na tem področju prihajajo iz Evrope, trenutno pa na globalni ravni poteka tekma za prenos znanstvenega napredka v aplikacije, pripravljene za trg. Te ključne omogočitvene tehnologije bodo imele močan medsektorski vpliv in bodo evropskim državljanom ter industriji prinesle na primer bistveno zmogljivejše računalništvo (ki bo med drugim omogočilo zanesljivejše zdravstvo, izboljšane kemikalije in materiale, optimizirano in s tem bolj trajnostno rabo virov, učinkovitejše inženirstvo), varnejše telekomunikacije in številne druge revolucionarne aplikacije.
Splošne smernice
–  Kvantno računalništvo in simulacija, vključno z razvojem strojne opreme različnih arhitektur in fizičnih platform, ter razvoj algoritmov in programske opreme;
–  kvantno omrežje za varen prenos podatkov in souporabo prizemnih in vesoljskih kvantnih virov;
–  kvantni senzorji, sistemi zajemanja slik in meteorološki standardi, ki izkoriščajo usklajene kvantne sisteme in prepletenost;
–  preskusne naprave in uporabniški pripomočki za zgoraj omenjene tehnologije.
Sprememba 65
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.7 – odstavek 2
Primarne surovine bodo še naprej imele pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in upoštevati je treba njihovo trajnostno proizvodnjo. Poleg tega bi bilo treba za kroženje zasnovati popolnoma nove materiale, izdelke in postopke. Razvoj krožne industrije bo Evropi zagotavljal več prednosti: privedel bo do varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami, kar bi obvarovalo industrijo pred redkostjo virov in nestanovitnimi cenami. Ustvarjal bo tudi nove poslovne priložnosti in inovativne, učinkovitejše načine proizvodnje.
 Primarne surovine bodo še naprej imele pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu in upoštevati je treba njihovo trajnostno nabavo, uporabo in proizvodnjo. Poleg tega bi bilo treba za kroženje zasnovati popolnoma nove materiale, izdelke in postopke. Razvoj krožne industrije bo Evropi zagotavljal več prednosti: privedel bo do varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami, kar bi obvarovalo industrijo pred redkostjo virov in nestanovitnimi cenami. Ustvarjal bo tudi nove poslovne priložnosti in inovativne, učinkovitejše načine proizvodnje.
Sprememba 66
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.7 – odstavek 3
Cilj je razviti cenovno dostopne prodorne inovacije in uporabiti kombinacijo naprednih tehnologij in procesov, da se iz vseh virov izvleče največja vrednost.
 Cilj je razviti cenovno dostopne prodorne inovacije in uporabiti kombinacijo naprednih in digitalnih tehnologij in procesov, da se iz vseh virov izvleče največja vrednost.
Sprememba 67
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.7 – odstavek 4
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Industrijska simbioza s pretokom virov med proizvodnimi obrati iz raznih sektorjev in mestnih skupnosti; procesi in materiali za prevoz, preoblikovanje, ponovno uporabo in shranjevanje virov na podlagi kombinacije valorizacije odpadkov, stranskih proizvodov in zajemanja CO2;
 –  Industrijska simbioza s pretokom virov med proizvodnimi obrati iz raznih sektorjev in mestnih skupnosti; procesi in materiali za prevoz, preoblikovanje, ponovno uporabo in shranjevanje virov na podlagi kombinacije valorizacije odpadkov, stranskih proizvodov in zajemanja CO2;
–  valorizacija in vseživljenjska ocena materialov in tokov izdelkov z uporabo novih alternativnih surovin, nadzorom virov, spremljanjem in razvrščanjem materialov;
 –  valorizacija in vseživljenjska ocena materialov in tokov izdelkov z uporabo novih alternativnih surovin, nadzorom virov, vključno z novimi poslovnimi modeli, avtomatizacijo in digitalnimi tehnologijami za spremljanje in razvrščanje materialov;
–  izdelki za izboljšano učinkovitost, trajnost in nadgradljivost ter se lahko enostavno popravijo, razgradijo in reciklirajo;
 –  razvoj izdelkov, vključno z njihovo zasnovo, za izboljšano učinkovitost, trajnost, možnost njihove ponovne uporabe in popravila, nadgradljivost ter enostavno ponovno izdelavo, popravilo, razgradnjo in recikliranje;
–  industrija recikliranja, ki čim bolj izkorišča potencial in varnost sekundarnih materialov ter zmanjšuje onesnaževanje, poslabšanje kakovosti in zmanjšanje količine po obdelavi;
 –  industrija recikliranja, ki čim bolj izkorišča potencial in varnost sekundarnih materialov ter zmanjšuje onesnaževanje, poslabšanje kakovosti in zmanjšanje količine po obdelavi;
–  odprava snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, v fazah proizvodnje in na koncu življenjske dobe; varni nadomestki, ter varne in stroškovno učinkovite proizvodne tehnologije;
 –  varno upravljanje in odprava snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, v fazah proizvodnje in na koncu življenjske dobe; varni nadomestki, ter varne in stroškovno učinkovite proizvodne tehnologije;
–  trajnostna oskrba s surovinami ali nadomeščanje surovin, vključno s kritičnimi surovinami, ki zadevajo celotno vrednostno verigo.
 –  trajnostna oskrba s surovinami in/ali nadomestne možnosti surovin, vključno s kritičnimi surovinami, ki zadevajo celotno vrednostno verigo.
Sprememba 68
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1 – odstavek 1
Industrijski sektorji, vključno z energetsko intenzivnimi panogami, prispevajo na milijone delovnih mest in njihova konkurenčnost je ključnega pomena za blaginjo naših družb. Vendar pa so odgovorni za 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in imajo velik vpliv na okolje (zlasti z onesnaževali zraka, vode in tal).
 Industrijski sektorji, vključno z energetsko intenzivnimi panogami, prispevajo na milijone delovnih mest in njihova konkurenčnost je ključnega pomena za blaginjo naših družb. Vendar pa so odgovorni za 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in imajo velik vpliv na okolje (zlasti v smislu onesnaževanja zraka, vode in tal). Zato bi morala industrija, zlasti energetsko intenzivne industrijske panoge, še povečati energetsko učinkovitost, da bi se povečala konkurenčnost in zmanjšalo povpraševanje po energiji v EU. Za industrijsko preobrazbo je zelo pomembno, da se z razvojem novih industrijskih tehnik in postopkov, pri katerih se rabi električna energija, v večji meri vključijo obnovljivi viri energije.
Sprememba 69
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.8 – odstavek 2
Prodorne tehnologije za doseganje znatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, pogosto skupaj s tehnologijami za krožne industrije, navedenimi zgoraj, bodo privedle do močnih industrijskih vrednostnih verig, korenitih sprememb proizvodnih zmogljivosti in izboljšanja svetovne konkurenčnosti industrije; hkrati bodo pomembno prispevale k uresničevanju naših ciljev za podnebne ukrepe in kakovost okolja.
 Obsežne prodorne znanstvene in tehnološke raziskave za doseganje znatnega zmanjšanja energetskih emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, bodo na primer v kombinaciji s tehnologijami za krožno gospodarstvo in digitalnimi tehnologijami privedle do močnih industrijskih vrednostnih verig, korenitih sprememb proizvodnih zmogljivosti in bodo hkrati pomembno prispevale k uresničevanju naših ciljev za podnebne ukrepe in kakovost okolja,
Sprememba 70
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.8 – odstavek 3
–  Procesne tehnologije, vključno s tehnologijami ogrevanja in hlajenja, digitalna orodja in obsežne predstavitve za zmogljivost in učinkovitost postopkov; znatno zmanjšanje ali izogibanje industrijskih emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, vključno z delci;
 –  Procesne tehnologije, vključno s tehnologijami ogrevanja in hlajenja, predelovalna sredstva in digitalna orodja, zlasti v obliki obsežne predstavitve za zmogljivost in učinkovitost postopkov; znatno zmanjšanje ali izogibanje industrijskih emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, vključno z delci;
–  valorizacija industrijskega izločanja CO2;
 –  valorizacija industrijskega izločanja CO2, vključno s tehnologijami in rešitvami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi proizvodnje energije iz fosilnih goriv, s pomočjo zajemanja in uporabe CO2;
–  neposredno izogibanje ogljiku z uporabo elektroliznega vodika na osnovi obnovljivih virov in električne energije iz obnovljivih virov;
–  elektrifikacija in uporaba nekonvencionalnih virov energije v industrijskih obratih, izmenjave energije in virov med industrijskimi obrati (na primer prek industrijske simbioze);
 –  elektrifikacija in uporaba čistih virov energije v industrijskih obratih, da se zmanjša uporaba fosilnih virov energije, zlasti za energetsko intenzivne industrijske procese;
–  industrijski izdelki, ki med življenjskim ciklom zahtevajo proizvodne procese z nizkimi ali ničnimi emisijami ogljika.
 –  industrijski izdelki in materiali, ki zahtevajo proizvodne procese z nizkimi ali ničnimi emisijami ogljika.
Sprememba 71
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.9 – odstavek 2
EU bo podpirala sinergije med vesoljskimi tehnologijami in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami (kot so velepodatki, napredna proizvodnja, robotika in umetna inteligenca); spodbujala uspešen, podjetniški in konkurenčen vesoljski sektor; in pomagala zagotoviti neodvisnost pri dostopu do vesolja ter varno in zanesljivo uporabo vesolja. Dejavnosti bodo temeljile na načrtih, ob upoštevanju postopka usklajevanja ESA in ustreznih pobud držav članic, in se bodo izvajale z ESA, kot je ustrezno.
 EU bo podpirala sinergije med vesoljskimi tehnologijami in ključnimi omogočitvenimi tehnologijami (kot so velepodatki, napredna proizvodnja, kvantne tehnologije, robotika in umetna inteligenca); spodbujala uspešen, podjetniški in konkurenčen vesoljski sektor; in pomagala zagotoviti neodvisnost pri dostopu do vesolja ter varno in zanesljivo uporabo vesolja. Predhodne dejavnosti bodo temeljile na načrtih, ob upoštevanju postopka usklajevanja ESA in ustreznih pobud držav članic, in se bodo izvajale z ESA, kot je ustrezno. Nadaljnje dejavnosti bodo tržno naravnane in se bodo odzivale na potrebe uporabnikov ter se izvajale z Agencijo za vesoljski program.
Sprememba 72
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.9 – odstavek 3 – alinea 1
–   Evropski globalni satelitski navigacijski sistemi (Galileo in EGNOS): inovativne aplikacije, uvajanje na svetovni ravni, vključno z mednarodnimi partnerji, rešitve za izboljšanje zanesljivosti, avtentifikacije, integritete storitev, razvijanje bistvenih elementov, kot so sklopi čipov, sprejemniki in antene, vzdržnost dobavnih verig, nove tehnologije (npr. kvantne tehnologije, optične povezave, koristne vsebine, ki jih je mogoče reprogramirati), v smeri trajnostnega izkoriščanja storitev za vpliv na družbene izzive. Razvoj sistemov naslednje generacije za nove izzive, kot sta varnost ali avtonomna vožnja;
 –   Evropski globalni satelitski navigacijski sistemi (Galileo in EGNOS): inovativne aplikacije, uvajanje na svetovni ravni, vključno z mednarodnimi partnerji, rešitve za izboljšanje zanesljivosti, avtentifikacije, integritete storitev, razvijanje bistvenih elementov, kot so sklopi čipov, sprejemniki in antene, vzdržnost dobavnih verig, nove tehnologije (npr. kvantne tehnologije, optične povezave, koristne vsebine, ki jih je mogoče reprogramirati), večja dostopnost in raznolikost aplikacij v smeri trajnostnega izkoriščanja storitev za vpliv na družbene izzive. Razvoj sistemov naslednje generacije za nove izzive, kot so zmanjšanje nevarnosti naravnih nesreč, varnost ali avtonomna vožnja;
–   program Copernicus: inovativne aplikacije, uvajanje v svetovnem merilu in mednarodni partnerji, zanesljivost in razvoj storitev, vzdržnost dobavnih verig, senzorji, sistemi in koncepti nalog (npr. ploščadna postaja na veliki višini, brezpilotni letalniki, lahki sateliti); kalibracija in potrjevanje; trajnostno izkoriščanje storitev in vpliva na družbene izzive; podatkovne tehnike iz opazovanja Zemlje, velepodatki, računalništvo in algoritemska orodja. Razvoj sistemov naslednje generacije za nove izzive, kot so podnebne spremembe in varnost;
 –   program Copernicus: inovativne aplikacije, uvajanje v svetovnem merilu in mednarodni partnerji, zanesljivost in razvoj storitev, vzdržnost dobavnih verig, senzorji, sistemi in koncepti nalog (npr. ploščadna postaja na veliki višini, brezpilotni letalniki, lahki sateliti); kalibracija in potrjevanje; trajnostno izkoriščanje storitev in vpliva na družbene izzive; podatkovne tehnike iz opazovanja Zemlje, velepodatki, računalništvo in algoritemska orodja. Razvoj sistemov naslednje generacije za nove izzive, kot so zmanjšanje nevarnosti nesreč, podnebne spremembe in varnost;
–   seznanjenost z razmerami v vesolju: zanesljive zmogljivosti EU za spremljanje in napovedovanje razmer v vesolju, npr. vesoljskega vremena, vesoljskih razbitim in predmetov v bližini Zemlje, ter novi koncepti storitev, kot so aplikacije in storitve za upravljanje prometa v vesolju, aplikacije in storitve za zaščito kritične infrastrukture v vesolju in na Zemlji;
 –   seznanjenost z razmerami v vesolju: zanesljive zmogljivosti EU za spremljanje in napovedovanje razmer v vesolju, npr. vesoljskega vremena, vesoljskih razbitim in predmetov v bližini Zemlje, senzorji ter novi koncepti storitev, kot so aplikacije in storitve za upravljanje prometa v vesolju, aplikacije in storitve za zaščito kritične infrastrukture v vesolju in na Zemlji;
–   varne satelitske komunikacija za vladne akterje EU: rešitve za čim večji obseg vladnih uporabnikov in povezana uporabniška oprema ter arhitekturne, tehnološke in sistemske rešitve za vesoljsko infrastrukturo, ki podpira avtonomijo EU;
 –   zanesljive, kvantno varne satelitske komunikacije za vladne akterje EU: rešitve za čim večji obseg vladnih uporabnikov in povezana uporabniška oprema ter arhitekturne, tehnološke in sistemske rešitve za vesoljsko infrastrukturo, ki podpira avtonomijo EU;
–   satelitske komunikacije od konca do konca za državljane in podjetja: stroškovno učinkovite, napredne satelitske komunikacije za povezovanje sredstev in ljudi na manj pokritih območjih v okviru povsod pristne povezljivosti na podlagi 5G, razvoj interneta stvari (IoT), prispevanje k infrastrukturi interneta naslednje generacije. Okrepljen zemeljski segment in uporabniška oprema, standardizacija in interoperabilnosti za zagotovitev vodilne vloge industrije EU;
 –   satelitske komunikacije od konca do konca za državljane in podjetja: stroškovno učinkovite, napredne satelitske komunikacije za povezovanje sredstev in ljudi na manj pokritih območjih v okviru povsod pristne povezljivosti na podlagi 5G, razvoj interneta stvari (IoT), prispevanje k infrastrukturi interneta naslednje generacije. Okrepljen zemeljski segment in uporabniška oprema, standardizacija in interoperabilnosti za zagotovitev vodilne vloge industrije EU;
–   Neodvisnost in trajnost v dobavni verigi: povečane ravni tehnološke pripravljenosti na področju satelitov in nosilnih raket; povezani vesoljski in zemeljski segmenti ter proizvodni in preskuševalni objekti; Za zagotovitev vodilnega položaja in avtonomije EU na področju tehnologije, izboljšanje trajnosti dobavnih verig in zmanjšanje odvisnosti od kritičnih vesoljskih tehnologij tretjih držav ter izboljšanje znanja o tem, kako vesoljske tehnologije ponudijo rešitve za ostale industrijske sektorje;
 –   Neodvisnost in trajnost v dobavni verigi: povečane ravni tehnološke pripravljenosti na področju satelitov in nosilnih raket; povezani vesoljski in zemeljski segmenti ter proizvodni in preskuševalni objekti; Za zagotovitev vodilnega položaja in avtonomije EU na področju tehnologije, izboljšanje trajnosti dobavnih verig in zmanjšanje odvisnosti od kritičnih vesoljskih tehnologij tretjih držav ter izboljšanje znanja o tem, kako vesoljske tehnologije ponudijo rešitve za ostale industrijske sektorje;
–   vesoljski ekosistem: storitve validacije in predstavitev v orbiti, vključno s storitvami skupnih voženj za lahke satelite; vesoljski demonstratorji na področjih, kot so hibridni ali pametni sateliti ali pametni sateliti z možnostjo preoblikovanja, proizvodnja in montaža v orbiti, ponovna uporaba nosilnih raket, servisiranje v orbiti in mikro nosilne rakete; prodorne inovacije in prenos tehnologije na področjih, kot so recikliranje, zeleni prostor, umetna inteligenca, robotika, digitalizacija, stroškovna učinkovitost, miniaturizacija;
 –   vesoljski ekosistem: storitve validacije in predstavitev v orbiti, vključno s storitvami skupnih voženj za lahke satelite; vesoljski demonstratorji na področjih, kot so hibridni ali pametni sateliti ali pametni sateliti z možnostjo preoblikovanja, proizvodnja in montaža v orbiti, ponovna uporaba nosilnih raket, servisiranje v orbiti in mikro nosilne rakete; prodorne inovacije in prenos tehnologije na področjih, kot so recikliranje, čisti prostor, zeleni prostor, umetna inteligenca, robotika, digitalizacija, stroškovna učinkovitost, miniaturizacija;
–   znanost o vesolju: izkoriščanje znanstvenih podatkov, ki jih posredujejo znanstvene in raziskovalne misije v povezavi z razvojem inovativnih instrumentov v mednarodnem okolju; prispevek k predhodnim znanstvenim misijam za razvoj vesoljskega programa.
 –   znanost o vesolju: izkoriščanje znanstvenih podatkov, ki jih posredujejo znanstvene in raziskovalne misije v povezavi z razvojem inovativnih instrumentov v mednarodnem okolju; prispevek k predhodnim znanstvenim misijam za razvoj vesoljskega programa;
–  vesoljska umetna inteligenca in robotika: nove rešitve za vesoljske misije, na primer montaža v vesolju, vesoljska manipulacija, kognitivni vesoljski sistemi, sodelovanje robot-človek v vesolju.
Sprememba 73
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.1
Presečišče raziskav in inovacij na področju podnebja, energije in mobilnosti bo na močno integriran in učinkovit način obravnavalo enega od najpomembnejših svetovnih izzivov za trajnostni razvoj in prihodnost našega okolja in načina življenja.
 Presečišče raziskav in inovacij na področju podnebja, energije in mobilnosti bo na močno integriran in učinkovit način obravnavalo enega od najpomembnejših svetovnih izzivov za trajnostni razvoj in prihodnost našega okolja, gospodarstva in načina življenja.
Za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma bo EU morala opraviti prehod na nizkoogljična, z viri gospodarna in odporna gospodarstva in družbe. To bo temeljilo na temeljitih spremembah tehnologije in storitev, načinov obnašanja podjetij in potrošnikov ter bo vključevalo tudi nove oblike upravljanja. Omejevanje povečanja povprečne svetovne temperature na precej pod 2 °C in prizadevanja za omejitev povečanja temperature na 1,5 °C zahtevata hiter napredek pri dekarbonizaciji energetskega sistema in znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) prometnega sektorja17. Prav tako bodo potrebne nove spodbude za pospeševanje razvoja naslednje generacije prebojev ter dokazovanje in uporabo inovativnih tehnologij in rešitev, ob izkoriščanju priložnosti, ki jih zagotavljajo digitalne tehnologije. Ta cilj bo dosežen s celostnim pristopom, ki bo zajemal dekarbonizacijo, gospodarno rabo virov, zmanjšanje onesnaženosti zraka, dostop do surovin in krožno gospodarstvo.
 Za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma bo morala Unija podati scenarije za prehod v gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov, vključno z nizkoogljičnimi tehnologijami in strategijami za dekarbonizacijo. To bo vključevalo temeljite spremembe tehnologije in storitev, na katerih bodo temeljili načini industrijske proizvodnje in obnašanja podjetij in potrošnikov. Energetski trg se bo preoblikoval z medsebojnim delovanjem tehnologije, infrastrukture, trga ter političnih in regulativnih okvirov, vključno z novimi oblikami upravljanja. Zato so potrebne sistematične inovacije v energetskem, gradbenem, industrijskem in prometnem sektorju.
Omejevanje povečanja povprečne svetovne temperature na precej pod 2 °C in prizadevanja za omejitev povečanja temperature na 1,5 °C zahtevata zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z dekarbonizacijo, prihrankom energije in uporabi obnovljivih virov energije ter elektrifikacijo industrijskih procesov, kar zajema tako energetski kot prometni sektor17. Trenutno je prometni sektor povzročitelj skoraj četrtine emisij toplogrednih plinov v Uniji.
Potrebne so nove spodbude za pospeševanje razvoja naslednje generacije prebojev ter dokazovanje in uporabo inovativnih tehnologij in rešitev, ob izkoriščanju priložnosti, ki jih zagotavljajo ključne omogočitvene, digitalne in vesoljske tehnologije. Ta cilj bo dosežen s celostnim pristopom, ki bo zajemal dekarbonizacijo, energijo iz obnovljivih virov, gospodarno rabo virov in energetsko učinkovitost, zmanjšanje onesnaženosti zraka, dostop do surovin, tudi do kritičnih surovin, in krožno gospodarstvo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti povezovanju (na primer elektroenergetskega sektorja, sektorja ogrevanja in hlajenja, industrijskega in prometnega sektorja) na vseh področjih ukrepov, saj je to pomembno za uspešen prehod energetskega in prometnega sektorja.
V ta namen bo Unija spodbujala tudi participativne pristope v raziskavah in inovacijah, vključno s sodelovanjem več akterjev ter razvojem sistemov znanja in inovacij na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Vpogledi iz družbenih in humanističnih ved, družbene inovacije z udeležbo državljanov bodo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje in potrošnje.
Napredek v teh sektorjih – pa tudi v celotnem spektru industrije EU, vključno s kmetijstvom, stavbami, industrijskimi procesi in uporabo izdelkov ter ravnanjem z odpadki – bo zahtevalo nenehna prizadevanja za boljše razumevanje mehanizmov podnebnih sprememb in s tem povezanih vplivov na celotno gospodarstvo in družbo, ob izkoriščanju sinergij z nacionalnimi dejavnostmi, drugimi vrstami ukrepov EU in mednarodnim sodelovanjem.
 Napredek v energetskem in prometnem sektorju – pa tudi v celotnem spektru industrije EU, vključno s kmetijstvom, stavbami, industrijskimi procesi in uporabo izdelkov ter ravnanjem z odpadki in recikliranjem – bo zahtevalo nenehna in vse večja prizadevanja za boljše razumevanje mehanizmov podnebnih sprememb in s tem povezanih vplivov na celotno gospodarstvo in družbo, ob izkoriščanju sinergij z nacionalnimi dejavnostmi, drugimi vrstami ukrepov Unije in mednarodnim sodelovanjem.
V zadnjem desetletju so bili v znanosti o podnebju doseženi pomembni napredki, zlasti na področju opazovanj, asimilacije podatkov in podnebnega modeliranja. Vendar pa zapletenost podnebnega sistema in potreba po podpori izvajanju Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja in politik EU zahtevata okrepljena prizadevanja za premostitev preostalih vrzeli v znanju.
 V zadnjem desetletju so bili v znanosti o podnebju doseženi pomembni napredki, zlasti na področju opazovanj, asimilacije podatkov in podnebnega modeliranja. Vendar pa zapletenost podnebnega sistema in potreba po podpori izvajanju Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja in politik EU zahtevata okrepljena prizadevanja za premostitev preostalih vrzeli v znanju.
EU je vzpostavila celovit okvir politike v okviru strategije za energetsko unijo, z zavezujočimi cilji, zakonodajnimi akti ter dejavnostmi na področju raziskav in inovacij, katerih cilj je doseči vodilni položaj na področju razvoja in uvajanja učinkovitih sistemov za proizvodnjo energije, ki temeljijo na obnovljivih virih energije.
 EU je vzpostavila celovit okvir politike v okviru strategije za energetsko unijo, z zavezujočimi cilji, zakonodajnimi akti ter dejavnostmi na področju raziskav in inovacij, katerih cilj je doseči vodilni položaj na področju učinkovitega energetskega sistema, temelječega na obnovljivih virih energije.
Promet zagotavlja mobilnost ljudi in blaga, ki je potrebna za povezan evropski enotni trg, teritorialno kohezijo ter odprto in vključujočo družbo. Hkrati pa promet zelo negativno vpliva na zdravje ljudi, zastoje, kakovost tal in zraka ter hrup, pa tudi na varnost in ima za posledico številne smrti in večje družbenogospodarske stroške. Zato morajo trajnostna mobilnost in prometna omrežja postati čista, varna, pametna, tiha, zanesljiva in na voljo po dostopnih cenah, vključno z nemotenimi integriranimi storitvami od vrat do vrat.
 Promet zagotavlja mobilnost ljudi in blaga, ki je potrebna za povezan evropski enotni trg, teritorialno kohezijo ter odprto in vključujočo družbo. Hkrati pa promet zelo negativno vpliva na zdravje ljudi, zastoje, kakovost tal in zraka ter hrup, pa tudi na varnost in ima za posledico številne smrti in večje družbenogospodarske stroške. Zato morajo mobilnost in prometna omrežja, zlasti na mestnih območjih, postati čista, učinkovita, okoljsko trajnostna in gospodarsko vzdržna, varna, pametna, inovativna, tiha, zanesljiva in na voljo po dostopnih cenah, vključno z nemotenimi integriranimi storitvami od vrat do vrat.
Problemi, s katerimi se soočata prometni in energetski sektor, seveda presegajo zgolj potrebo po zmanjšanju emisij. Obravnavati je treba številne izzive, vključno s prodiranjem digitalne in vesoljske tehnologije, spremembami vedenja in vzorcev mobilnosti uporabnikov, novimi vstopi na trg in prelomnimi poslovnimi modeli, globalizacijo, povečevanjem mednarodne konkurence ter starejšim, bolj mestnim in čedalje bolj raznolikim prebivalstvom.
 Problemi, s katerimi se soočata prometni in energetski sektor, seveda presegajo zgolj potrebo po zmanjšanju emisij. Obravnavati je treba številne izzive, vključno z energijo iz obnovljivih virov, trajnostnimi gorivi, shranjevanjem energije in zanesljivo oskrbo, prodiranjem digitalne, avtomatizirane in vesoljske tehnologije, spremembami vedenja in vzorcev mobilnosti uporabnikov, novimi vstopi na trg in prelomnimi poslovnimi modeli, globalizacijo, povečevanjem mednarodne konkurence ter starejšim, bolj mestnim in čedalje bolj raznolikim prebivalstvom.
Oba sektorja sta pomembna dejavnika konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva. V EU več kot 1,6 milijona ljudi dale na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Sektorja transporta in skladiščenja zaposlujeta več kot 11 milijonov ljudi v EU in predstavljata približno 5 % BDP in 20 % izvoza. EU je na vodilnem položaju v svetu na področjih projektiranja in proizvodnje vozil, zrakoplovov in plovil, na podlagi patentiranja inovativnih tehnologij za čisto energijo pa se uvršča na drugo mesto na svetu.
 Oba sektorja, energetski in prometni, sta pomembna dejavnika konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva. V EU več kot 1,6 milijona ljudi dale na področju obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Sektorja transporta in skladiščenja zaposlujeta več kot 11 milijonov ljudi v EU in predstavljata približno 5 % BDP in 20 % izvoza. EU je na vodilnem položaju v svetu na področjih projektiranja in proizvodnje vozil, zrakoplovov in plovil, na podlagi patentiranja inovativnih tehnologij za čisto energijo, vključno s tehnologijami na področju energije iz obnovljivih virov, pa se uvršča na drugo mesto na svetu.
Iskanje novih načinov za pospešitev uvajanja čistih tehnologij in rešitev za dekarbonizacijo evropskega gospodarstva zahteva tudi vse večje povpraševanje po inovacijah. To se lahko spodbudi s krepitvijo vloge državljanov ter družbenoekonomskimi inovacijami in inovacijami v javnem sektorju ter bo vodilo k pristopom, ki so širši od pristopa k inovacijam, ki temeljijo na tehnologiji. Družbenoekonomske raziskave, ki vključujejo med drugim potrebe in vzorce uporabnikov, predvidene dejavnosti, okoljske, gospodarske, družbene in vedenjske vidike, poslovne primere in modele ter prednormativne raziskave za določanje standardov, bodo olajšale tudi ukrepe za spodbujanje regulativnih, finančnih in družbenih inovacij, znanj in spretnosti, pa tudi vključevanje in krepitev vloge akterjev na trgu in potrošnikov.
 Iskanje novih načinov za pospešitev uvajanja tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in so energetsko učinkovite, in netehnoloških rešitev za dekarbonizacijo evropskega gospodarstva zahteva tudi vse večje povpraševanje po inovacijah. To se lahko spodbudi s krepitvijo vloge državljanov ter družbenoekonomskimi inovacijami in inovacijami v javnem sektorju in javnimi naročili ter bo vodilo k pristopom, ki so širši od pristopa k inovacijam, ki temeljijo na tehnologiji. Družbenoekonomske raziskave, ki vključujejo med drugim potrebe in vzorce uporabnikov, predvidene dejavnosti, okoljske, gospodarske, družbene in vedenjske vidike, poslovne primere in modele ter prednormativne raziskave za določanje standardov, bodo olajšale tudi ukrepe za spodbujanje regulativnih, finančnih in družbenih inovacij, znanj in spretnosti, pa tudi vključevanje in krepitev vloge vseh akterjev na trgu in potrošnikov. Tehnologije, ki pospešujejo povezovanje sektorjev, lahko tudi okrepijo domačo proizvodno industrijo. V prometnem sektorju je vloga uporabnih raziskav in poskusov, katerih cilj je uvajanje inovacij na trg, ključnega pomena.
Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k ciljem energetske unije, pa tudi ciljem enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU o industrijski politiki, krožnemu gospodarstvu, pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka.
 Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k ciljem energetske unije, zavezam pariškega sporazuma, pa tudi ciljem enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, krepitvi Unije kot svetovnega akterja, novi strategiji Unije o industrijski politiki, akcijskemu načrtu za krožno gospodarstvo, pobudi evropskega zavezništva za baterije, pobudi za surovine, strategiji EU za biogospodarstvo, varnostni uniji in agendi za mesta, skupni kmetijski politiki Unije ter pravnim določbam Unije za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka. Poleg tega državam članicam pomagajo pri doseganju nacionalnih ciljev za zmanjšanje emisij. Zagotoviti bi bilo komplementarnost in sinergije z dejavnostmi v okviru drugih programov Unije.
Glede na število evropskih tehnoloških in inovacijskih platform bi bilo treba v tem sklopu upoštevati njihova priporočila.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SGD 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SGD 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SGD 13 – podnebni ukrepi.
 Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SGD 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SGD 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SGD 13 – podnebni ukrepi.
__________________
 __________________
17 Znatna dekarbonizacija drugih sektorjev je obravnavana na drugih področjih stebra Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost programa Obzorje Evropa.
 17 Znatna dekarbonizacija drugih sektorjev je obravnavana na drugih področjih stebra Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost programa Obzorje Evropa.
Sprememba 74
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.1 – odstavek 1
Učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma mora temeljiti na znanosti, kar zahteva stalno posodabljanje znanja o sistemu podnebje – zemlja ter razpoložljive možnosti za blažitev in prilagoditve, ki omogočajo sistematično in celovito sliko izzivov in priložnostih za gospodarstvo EU. Na tej podlagi se bodo razvile znanstveno utemeljene rešitve za stroškovno učinkovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter družbo, odporno proti podnebnim spremembam in gospodarno z viri.
 Učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma mora temeljiti na znanosti, kar zahteva stalno posodabljanje znanja o sistemu podnebje – zemlja ter razpoložljive možnosti za blažitev in prilagoditve, ki omogočajo sistematično in celovito sliko izzivov in priložnostih za gospodarstvo Unije. Na tej podlagi se bodo razvile znanstveno utemeljene rešitve za stroškovno učinkovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami
Sprememba 75
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.1 – odstavek 2 – alinea -1 (novo)
–  odkrivanje ključnih procesov v polarnih regijah za boljši razvoj možnosti upravljanja, ki bodo čim bolj zmanjšale negativne učinke na ekosisteme in izboljšale poznavanje globalnega podnebja;
Sprememba 76
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.1 – odstavek 2 – alinea 2
–  načini dekarbonizacije, blažilni ukrepi in politike, ki zajemajo vse sektorje gospodarstva, združljive s Pariškim sporazumom in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj;
 –  načini zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, blažilni ukrepi in politike, ki zajemajo vse sektorje gospodarstva, združljive s Pariškim sporazumom in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj;
Sprememba 77
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.1 – odstavek 2 – alinea 4
–  prilagoditev poti in politik za občutljive ekosisteme, kritične gospodarske sektorje in infrastrukture v EU (lokalne/regionalne/nacionalne), vključno z izboljšanjem orodij za oceno tveganja.
 –  prilagoditev poti in politik, vključno z izboljšanimi orodji za oceno in zmanjšanje tveganja, za občutljive ekosisteme, kritične gospodarske sektorje, kritično infrastrukturo in urbano okolje na lokalni, regionalni, nacionalni ravni in ravni Unije;
Sprememba 78
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.1 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–  modeli za krepitev podnebne diplomacije kot gonila za mednarodno sodelovanje.
Sprememba 79
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.2 – odstavek 1
Cilj EU je zagotoviti si vodilni položaj v svetu na področju tehnologij za cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo, izboljšanje konkurenčnosti v svetovnih vrednostnih verigah in položaja na hitro rastočih trgih. Raznolike geografske, podnebne, okoljske in družbenoekonomske razmere v EU ter potreba po zagotavljanju energetske varnosti in dostopa do surovin narekujejo obsežni portfelj energetskih rešitev, vključno s tistimi, ki niso tehnične narave. Na področju tehnologij za obnovljive vire energije je treba dodatno zmanjšati stroške, izboljšati učinkovitost in vključevanje v energetski sistem ter razviti napredne tehnologije. Na področju fosilnih goriv bo dekarbonizacija porabe fosilnih goriv ključnega pomena za uresničevanje podnebnih ciljev.
 Cilj EU je zagotoviti si vodilni položaj v svetu na področju tehnologij za cenovno dostopno, zanesljivo, trajnostno energijo iz obnovljivih virov in s tem izboljšati svojo konkurenčnost v svetovnih vrednostnih verigah in položaj na hitro rastočih trgih. Raznolike geografske, podnebne, okoljske in družbenoekonomske razmere v EU ter potreba po zagotavljanju manjše porabe energije, energetske učinkovitosti, zanesljive oskrbe z energijo in dostopa do surovin, zlasti do kritičnih surovin, narekujejo obsežni portfelj energetskih rešitev, vključno s tistimi, ki niso tehnične narave. EU bo morala zaradi energetskega prehoda prevzeti vodilno vlogo pri razvoju rešitev za posodobljeno tržno zasnovo, pri čemer bo treba bistveno izboljšati povezovanje sistemov. Na področju tehnologij za obnovljive vire energije je treba dodatno zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost. Zato je treba podpreti dodatne in prebojne raziskave naprednih tehnologij. Poleg tega je treba razviti in uvesti napredne tehnologije, uveljavljene pa izboljšati. Na področju fosilnih goriv in surovin bo za uresničevanje podnebnih ciljev ključnega pomena, da se zmanjša njihova raba.
Sprememba 80
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.2 – odstavek 2 – alinea 1
–  Tehnologije za obnovljive vire energije in rešitve za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, trajnostna goriva za promet in vmesni nosilci v različnih obsegih in razvojnih fazah, prilagojeni geografskim pogojem in trgom, tako v EU kot na svetovni ravni;
 –  Tehnologije za obnovljive vire energije, vključno s proizvodnjo morske energije in njenimi različnimi podsektorji, kot so vetrna energija, energija tokov in valov, ogrevanje in hlajenje ter vmesni nosilci, na primer iz elektrike v plin in vodik, v različnih obsegih in razvojnih fazah, prilagojeni geografskim pogojem in trgom, tako v Uniji kot na svetovni ravni;
Sprememba 81
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.2 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)
–  zelo učinkovite nizkoogljične ali dekarbonizirane rešitve za proizvodnjo električne energije;
Sprememba 82
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.2 – odstavek 2 – alinea 2
–  prelomne tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za nove aplikacije in prodorne rešitve;
 –  prelomne tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za nove, uveljavljene ali precej izboljšane aplikacije in prodorne rešitve;
Sprememba 83
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.2 – odstavek 2 – alinea 2 a (novo)
–  tehnološke rešitve naslednje generacije, vključno z razvojem novih materialov, proizvodnih procesov in načinov delovanja, za povečanje konkurenčnosti industrije na področju tehnologije za proizvodnjo čiste energije;
Sprememba 84
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.2 – odstavek 2 – alinea 4 b (novo)
–  raziskave in razvoj novih poslovnih modelov, rešitev in storitev, da se na regulativni, upravni in finančni ravni ustvarijo ugodni tržni pogoji za obnovljive vire energije, energetsko učinkovite tehnologije in rešitve na strani končnega uporabnika.
Sprememba 85
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 1
Pričakovano povečanje različnih oblik proizvodnje električne energije in prehod na večjo uporabo električne energije za ogrevanje, hlajenje in promet narekujejo potrebo po novih pristopih k upravljanju energetskih omrežij. Poleg dekarbonizacije je cilj zagotoviti cenovno dostopnost energije, zanesljivost in stabilnost dobave, ki bodo dosežene z naložbami v inovativne omrežne infrastrukture, tehnologije in inovativne sisteme upravljanja. Skladiščenje energije v različnih oblikah bo imelo ključno vlogo pri zagotavljanju storitev za omrežje, izboljšalo in okrepilo pa bo tudi zmogljivosti omrežja. Izkoriščanje sinergij med različnimi omrežji (npr. električna omrežja, omrežja za ogrevanje in hlajenje, plinska omrežja, infrastruktura za polnjenje in dovod goriva v prometu, vodikova in telekomunikacijska omrežja) in akterji (npr. industrijska območja, podatkovni centri, proizvajalci za lastne potrebe) bo ključnega pomena za pametno, povezano delovanje ustreznih infrastruktur.
 Zaradi pričakovanega povečanja različnih oblik proizvodnje električne energije in prehoda na večjo uporabo električne energije za ogrevanje, hlajenje in promet so potrebni novi pristopi k upravljanju energetskih omrežij in uvajanju decentraliziranih energetskih rešitev. Tudi plinska infrastruktura ima pomembno vlogo pri vključevanju obnovljivih in nizkoogljičnih plinov.
Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov je cilj tudi zagotoviti cenovno sprejemljivost energije, prihranke energije ter zanesljivo in stabilno oskrbo. To je mogoče doseči z naložbami v povezovanje sektorjev in s tem povezane inovativne omrežne infrastrukture in tehnologij, bolj prožno priklopljivo proizvodnjo energije, in sicer iz prožnih obnovljivih virov, inovativne sisteme upravljanja, pa tudi z olajševalnimi ukrepi za spodbujanje regulativnih in socialnih inovacij in spretnosti ter vključevanje in krepitev vloge udeležencev na trgu, potrošnikov in skupnosti. Skladiščenje energije v različnih oblikah bo imelo ključno vlogo pri zagotavljanju storitev za omrežje ter izboljšanju in krepitvi zmogljivosti omrežja. Izkoriščanje sinergij med različnimi omrežji (npr. električna omrežja, omrežja za ogrevanje in hlajenje, plinska omrežja in skladišča, infrastruktura za polnjenje in dovod goriva v prometu, vodikova infrastruktura in telekomunikacijska omrežja) in akterji (npr. industrijska območja, omrežni operaterji, podatkovni centri, proizvajalci za lastne potrebe in potrošniki, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov), pa tudi krepitev prilagajanja odjema ter razvoj in vključevanje evropskih in mednarodnih standardov bodo ključnega pomena za to, da se omogoči pametno, povezano delovanje ustrezne infrastrukture.
Sprememba 86
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 2 – alinea 1
–  Tehnologije in orodja za elektroenergetska omrežja, vključevanje obnovljivih virov energije in novih obremenitev, kot so električna mobilnost in toplotne črpalke;
 –  Tehnologije in orodja za vključevanje obnovljivih virov energije in novih obremenitev v obstoječa omrežja, kot so električna mobilnost, elektrolizatorji, gorivne celice, toplotne črpalke, skladiščenje električne energije in decentralizirana energija iz obnovljivih virov, kot ključni elementi za stroškovno učinkovit, zanesljiv, zelo energetsko učinkovit in na obnovljivih virih energije temelječ energetski sistem;
Sprememba 87
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 2 – alinea 2 a (novo)
–  predstavitev stabilnih in zanesljivih energetskih sistemov in omrežij, ki temeljijo na sprejemljivi in prožni energiji iz obnovljivih virov, na lokalni in regionalni ravni;
Sprememba 88
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 2 – alinea 3
–  integrirani pristopi za zagotovitev ujemanja med proizvodnjo in porabo energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni, tudi na otokih, na podlagi novih storitev in pobud skupnosti;
 –  integrirani pristopi za povečanje, izboljšanje in zagotovitev ujemanja med proizvodnjo in porabo energije iz obnovljivih virov na lokalni ravni, tudi na otokih, na podlagi novih storitev in tehnologij (vključno s tehnologijami medsebojnega povezovanja in razpršene evidence, virtualnimi neto števci), pa tudi pobude skupnosti (vključno z aktivnimi odjemalci in samoodjemalci energije iz obnovljivih virov, ki delujejo posamično ali skupaj, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in lokalne energetske skupnosti);
Sprememba 89
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)
–  analiza sistemskega učinka novih energetskih tehnologij, kot so prožna proizvodnja energije iz obnovljivih virov, obnovljivi viri energije na podlagi vodika in sintetični plin za shranjevanje energije; raziskave in celostni pristopi za pretvorbo omrežij zemeljskega plina v zelena vodikova omrežja ali omrežja za transport biometana ali sintetičnega metana;
Sprememba 90
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 2 – alinea 4
–  prilagodljivost omrežja in sinergije med različnimi viri energije, omrežji, infrastrukturami in akterji.
 –  Prilagodljivost omrežja in proizvodnje energije ter zanesljivost oskrbe, vključno s prilagajanjem odjema, ter sinergije med različnimi viri energije, omrežji, infrastrukturami (vključno z obstoječimi) in akterji; tehnologije za povezovanje sektorjev, da se olajša shranjevanje energije in izkoristi potencial za transport energije;
Sprememba 91
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.3 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–  čiste rešitve, ki lahko zagotovijo zanesljivost sistema ter dopolnijo in presežejo obnovljive vire energije in shranjevanje na podlagi elektrifikacije;
Sprememba 92
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – uvodni del
4.2.4.  Stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu
 4.2.4.  Stavbe v energetskem prehodu
Sprememba 93
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 1
Stavbe in industrijski obrati imajo vse aktivnejšo vlogo pri interakciji z energetskim sistemom. Zato so ključni elementi pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov.
 Stavbe imajo vse aktivnejšo vlogo pri interakciji z energetskim sistemom. Zato so ključni elementi pri prehodu na energijo iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost.
Sprememba 94
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 2
Stavbe so pomemben dejavnik za kakovost življenja državljanov. Z vključevanjem različnih tehnologij, naprav in sistemov ter povezovanjem različnih vrst rabe energije zgradbe ter njihovi prebivalci in uporabniki predstavljajo zelo velik potencial za proizvodnjo in skladiščenje energije ter izboljšanje učinkovitosti.
 Stavbe so pomemben dejavnik za kakovost življenja državljanov. Z vključevanjem različnih tehnologij, naprav, sistemov in standardov ter povezovanjem različnih vrst rabe energije zgradbe ter njihovi prebivalci in uporabniki predstavljajo zelo velik potencial za blaženje podnebnih sprememb, proizvodnjo, prihranke in skladiščenje energije ter izboljšanje učinkovitosti.
Sprememba 95
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 3
Industrijske panoge, zlasti energetsko intenzivne, bi lahko še dodatno izboljšale energetsko učinkovitost in dale prednost vključevanju obnovljivih virov energije.
 črtano
Sprememba 96
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 1
–  Električna energija in toplota med industrijskim obratom in upravljavcem energetskega sistema;
 –  Izmenjave električne energije in toplote med stavbami, industrijskim obratom in upravljavcem energetskega sistema;
Sprememba 97
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 3
–  ustrezni procesi, oblika in materiali;
 –  optimizacija in trajnost ustreznih procesov, oblike in materialov;
Sprememba 98
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 4
–  pametne stavbe in velika vozliča mobilnosti (pristanišča, letališča, logistični centri) kot aktivni elementi širših energetskih omrežij in inovativnih rešitev za mobilnosti;
 –  pametne stavbe in velika vozlišča mobilnosti (pristanišča, letališča, železniške postaje in logistični centri) kot aktivni elementi širših energetskih omrežij in inovativnih rešitev za mobilnost;
Sprememba 99
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 5
–  življenjski cikel stavb, gradnja, delovanje in razgradnja ob upoštevanju krožnega modela in okoljske učinkovitosti, za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, odpornost proti podnebnim spremembam in recikliranje;
 –  novi načini, vključno s pametnimi orodji in napravami, za življenjski cikel, gradnjo (tudi z uporabo lahkih in obnovljivih materialov), delovanje in razgradnjo stavb ob upoštevanju krožnega modela, okoljske učinkovitosti, trajnosti in ekonomske učinkovitosti za energijsko učinkovitost in učinkovito rabo virov, odpornost proti podnebnim spremembam, vpliv v smislu emisij toplogrednih plinov in recikliranje;
Sprememba 100
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 6
–  novi poslovni modeli, pristopi in storitve za financiranje prenove, gradbene spretnosti, vključevanje uporabnikov stavb in drugih udeležencev na trgu;
 –  novi poslovni modeli, pristopi in storitve za financiranje prenove, kot so sheme predfinanciranja s povračilom na podlagi računa, gradbene spretnosti, vključevanje uporabnikov stavb in drugih udeležencev na trgu, kot so lokalni organi ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov;
Sprememba 101
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 7
–  spremljanje in optimizacija energijske učinkovitosti stavb;
 –  spremljanje in optimizacija energetske učinkovitosti stavb v skladu s cilji iz direktive o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2018/844), vključno z uporabo naprednih sistemov upravljanja z energijo v stavbah;
Sprememba 102
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 8
–  orodja in pametna naprave za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb;
 črtano
Sprememba 103
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 9
–  postopki prenove obstoječih stavb v smeri „stavb s skoraj ničelno porabo energije“.
 –  postopki prenove obstoječih stavb v smeri „stavb s skoraj ničelno porabo energije“ in inovativnih tehnologij.
Sprememba 104
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 – odstavek 4 – alinea 9 a (novo)
–  prožna proizvodnja energije, prilagajanje odjema, optimizacija shranjevanja energije.
Sprememba 105
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 a (novo)
4.2.4 a.  Industrijski objekti v energetskem prehodu
Industrijske panoge, zlasti energetsko intenzivne, bi morale še dodatno izboljšati energetsko učinkovitost in zmanjšati porabo energije in dati prednost vključevanju obnovljivih virov energije. Vloga industrijskih objektov v energetskem sistemu se spreminja zaradi potrebe po zmanjšanju emisij na podlagi neposredne ali posredne elektrifikacije, ki je tudi vir materialov za proizvodne procese (npr. vodik). Industrijski in proizvodni kompleksi, v katerih številni različni procesi potekajo drug ob drugem, lahko optimizirajo izmenjavo tokov energije in drugih virov (surovin) med njimi.
Splošne smernice
–  Tehnologije pretvorbe za trajnostno rabo virov ogljika za večjo učinkovitost virov in zmanjšanje emisij, vključno s hibridnimi energijskimi sistemi za industrijo in energetski sektor z možnostjo za dekarbonizacijo;
–  predstavitev neposredne in posredne elektrifikacije energetsko intenzivnih industrijskih procesov;
–  orodja in infrastruktura za nadzor procesov proizvodnih obratov za optimizacijo pretokov energije in materialov v interakciji z drugimi proizvodnimi obrati in energetskim sistemom;
–  prožnost in učinkovitost pri porabi elektrike, surovin in toplote v industrijskih obratih in energetskem sistemu;
–  izboljšani ali novi procesi, zasnova in materiali za učinkovito rabo ali proizvodnjo toplote, hlajenje in shranjevanje energije;
–  učinkovitejši materiali, zaradi katerih je manj povpraševanja po energetsko intenzivnih zajetnih materialih.
Sprememba 106
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.4 b (novo)
4.2.4 b.  Premogovniške regije v prehodu;
Skoraj polovica držav članic se sooča z izzivom priprave jasnih strategij s poudarkom na regijah, ki se soočajo z izzivom postopne odprave proizvodnje energije iz lignita, premoga in drugih fosilnih goriv. V okviru te prednostne naloge se bo skušalo doseči dopolnjevanje z drugimi instrumenti in programi EU.
Splošne smernice
–  Podpiranje oblikovanja vključujočih in pravičnih strategij prehoda; obravnavanje družbenih, socialno-ekonomskih in okoljskih posledic, skupaj s spremembo namembnosti območij;
–  tehnologije in modeli za sprostitev potenciala teh regij; vključno z najboljšimi načini za privabljanje alternativnih inovativnih podjetij;
–  raziskave o tem, kako oživiti te regije v smislu trajnostnih obetov za zaposlovanje in rast, vključno z raziskavami o prekvalifikaciji delavcev.
Sprememba 107
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.5 – odstavek 1
Ocenjuje se, da bo leta 2050 več kot 80 % prebivalstva EU živelo na mestnih območjih in porabilo levji delež razpoložljivih virov, vključno z energijo, na področjih, ki so še posebno občutljiva na negativne vplive sprememb vremena, pa se razmere zaradi podnebnih sprememb in naravnih nesreč poslabšujejo že zdaj in se bodo čedalje bolj v prihodnosti. Ključni izziv je znatno povečanje celotne energijske učinkovitosti in gospodarne rabe virov ter odpornosti evropskih mest na podnebne spremembe na celosten način, z usmeritvijo na stavbni fond, energijske sisteme, mobilnost, podnebne spremembe, pa tudi na kakovost vode, tal in zraka ter odpadke in hrup. Preučiti in izkoristiti bi bilo treba sinergije z mestno politiko in ukrepi, ki se financirajo iz ESRR.
 Ocenjuje se, da bo leta 2050 več kot 80 % prebivalstva EU živelo na mestnih območjih in porabilo levji delež razpoložljivih virov, vključno z energijo, na področjih, ki so še posebno občutljiva na negativne vplive sprememb vremena, pa se razmere zaradi podnebnih sprememb in naravnih nesreč poslabšujejo že zdaj in se bodo čedalje bolj v prihodnosti. Ključni izziv je znatno povečanje celotne energijske učinkovitosti in gospodarne rabe virov ter odpornosti evropskih skupnosti in mest na podnebne spremembe na celosten način, z usmeritvijo na stavbni fond, energijske sisteme, promet in mobilnost, blaženje podnebnih sprememb, pa tudi na kakovost vode, tal in zraka ter odpadke in hrup. Preučiti in izkoristiti bi bilo treba sinergije z mestno politiko in ukrepi, ki se financirajo iz ESRR.
Sprememba 108
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.5 – odstavek 2 – alinea 1
–  Energijski sistemi in sistemi mobilnosti v mestih/četrtih v smeri uvajanja nizkoogljičnih četrti z viškom energije ter mobilnosti in logistike brez emisij do leta 2050 po vsej EU, kar bo okrepilo svetovno konkurenčnost celostnih rešitev EU;
 –  Energijski sistemi in sistemi mobilnosti v mestih/četrtih/na podeželju v smeri uvajanja nizkoogljičnih četrti z viškom energije ter mobilnosti in logistike brez emisij do leta 2050 po vsej Uniji, kar bo okrepilo svetovno konkurenčnost celostnih rešitev EU;
Sprememba 109
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.5 – odstavek 2 – alinea 2
–  urbanistično načrtovanje, infrastrukture in sistemi, vključno z vzajemnimi vmesniki in interoperabilnostjo, naravnimi rešitvami ter uporabo digitalnih tehnologij ter storitev in podatkov, pridobljenih iz vesolja, pri čemer se upoštevajo vplivi predvidenih podnebnih sprememb in vključujejo prilagajanja podnebnim spremembam;
 –  urbanistično načrtovanje in načrtovanje na podeželju, infrastrukture in sistemi, vključno z vzajemnimi vmesniki in interoperabilnostjo, standardizacijo, naravnimi rešitvami ter uporabo zanesljivih digitalnih tehnologij ter storitev in podatkov, pridobljenih iz vesolja, pri čemer se upoštevajo vplivi predvidenih podnebnih sprememb in vključujejo blaženje podnebnih sprememb;
Sprememba 110
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.5 – odstavek 2 – alinea 3
–  kakovost življenja za državljane, varna mobilnost, mestne družbene inovacije, krožne in regenerativne zmogljivosti mest, zmanjšan okoljski odtis in onesnaževanje;
 –  kakovost življenja za državljane, varna in večmodalna mobilnost, vključno s hojo in kolesarjenjem, mestne in podeželske družbene inovacije, krožne in regenerativne zmogljivosti mest, zmanjšan okoljski vpliv in onesnaževanje;
Sprememba 111
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.6 – odstavek 1
Prehod na čiste tehnologije, povezljivost in avtomatizacijo bo odvisen od pravočasnega načrtovanja in izdelave zrakoplovov, vozil in plovil, različnih povezovalnih tehnologij in pospeševanja njihove uvedbe. Cilji ključnega pomena bodo še naprej povečanje udobja, učinkovitosti, cenovne dostopnosti ob čim večjem zmanjšanju vpliva na okolje in zdravje ljudi v življenjskem ciklu ter na porabo energije. Inovativna, visokozmogljiva prometna infrastruktura je bistvenega pomena za pravilno delovanje vseh načinov prevoza zaradi vse večjega povpraševanja po mobilnosti in hitro spreminjajočih se tehnoloških ureditev. Posebno pozornost je treba nameniti celovitemu pristopu k razvoju infrastrukture in vozil/plovil/zrakoplovov, tudi za zmanjšanje porabe energije in vpliva na okolje.
 Prehod na čiste tehnologije, povezljivost in avtomatizacijo bo odvisen od pravočasnega načrtovanja in izdelave zrakoplovov, vozil in plovil, različnih povezovalnih tehnologij in pospeševanja njihove uvedbe. Cilji ključnega pomena bodo še naprej povečanje udobja, učinkovitosti, cenovne dostopnosti ob čim večjem zmanjšanju vpliva na podnebje, okolje in zdravje ljudi v življenjskem ciklu ter na porabo energije. Inovativna, visokozmogljiva prometna infrastruktura je bistvenega pomena za pravilno delovanje vseh načinov prevoza zaradi vse večjega povpraševanja po mobilnosti in hitro spreminjajočih se tehnoloških ureditev. Posebno pozornost je treba nameniti celovitemu pristopu k razvoju infrastrukture in vozil/plovil/zrakoplovov, tudi za zmanjšanje porabe energije in vpliva na okolje.
Sprememba 112
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.6 – odstavek 2 – alinea 2
–  koncepti in zasnove vozil/plovil/zrakoplovov, vključno z njihovimi nadomestnimi deli, z uporabo izboljšanih materialov in konstrukcij, učinkovitosti, shranjevanja energije in energijske predelave, elementov varnosti in zanesljivosti ter manjšega vpliva na okolje in zdravje.
 –  koncepti in zasnove vozil/plovil/zrakoplovov, vključno z njihovimi nadomestnimi deli in modulnimi elementi, z uporabo izboljšanih naprednih materialov in konstrukcij, rešitvami in posodobitvami programske opreme, naprednimi varnostnimi sistemi proti piratstvu, učinkovitosti, shranjevanja energije in energijske predelave, elementov varnosti in zanesljivosti ter čim manjšega vpliva na okolje in zdravje.
Sprememba 113
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.7 – odstavek 1
Da bi EU uresničila svoje cilje glede kakovosti zraka, podnebnih in energijskih ciljev, vključno s 60-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ter zmanjšanja hrupa, bo treba ponovno preučiti celoten sistem mobilnosti, vključno z uporabniki, gorivi, vozili in infrastrukturami. Uvesti bo treba alternativne oblike energij z nizkimi emisijami in na trgu uveljaviti brezemisijska vozila/plovila/zrakoplove. Promet poleg škodljivih učinkov emisij toplogrednih plinov precej prispeva tudi k slabi kakovosti zraka in hrupu v Evropi, kar ima negativne posledice za zdravje državljanov18. Na podlagi napredka, doseženega z elektrifikacijo in uporabo gorivnih celic za avtomobile, avtobuse in lahka tovorna vozila, je ključnega pomena pospešiti rešitve s področja raziskav in inovacij za druge sektorje, kot so letalstvo, pomorski promet, celinska plovba in tovorna vozila.
 Da bo Unija dosegla cilje glede kakovosti zraka, podnebnih in energijskih ciljev, bo morala ponovno preučiti celoten sistem mobilnosti, vključno z uporabniki, vozili, gorivi, sistemu ukrepov za zmanjšanje CO2, infrastrukturo, uporabo prostora, pa tudi nove prometne rešitve; Uvesti bo morala tudi alternativne oblike energije z nizkimi emisijami in na trgu uveljaviti brezemisijska vozila/plovila/zrakoplove. Promet poleg škodljivih učinkov emisij toplogrednih plinov precej prispeva tudi k slabi kakovosti zraka in hrupu v Evropi, kar ima negativne posledice za zdravje državljanov18. Na podlagi sedanjega napredka, doseženega s proizvodnjo in uporabo alternativnih goriv, elektrifikacijo, vodikovimi tehnologijami, biogorivi in bioplinom, uporabo gorivnih celic, izboljšanjem motorjev z notranjim zgorevanjem in njihovo prilagoditvijo obnovljivim gorivom in drugimi trajnostnimi tehnologijami za avtomobile, avtobuse, tovornjake in lahka tovorna vozila, je ključnega pomena pospešiti rešitve s področja raziskav in inovacij za druge sektorje, kot so letalstvo, železniški sektor, pomorski promet in celinska plovba.
__________________
 __________________
18 Približno tretjina državljanov EU živi v mestnih območjih, kjer stopnje koncentracije onesnaževal presegajo zakonske meje.
 18 Približno tretjina državljanov EU živi v mestnih območjih, kjer stopnje koncentracije onesnaževal presegajo zakonske meje.
Sprememba 114
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.7 – odstavek 2 – alinea 1
–  Elektrifikacija vseh načinov prevoza (npr. baterije, gorivne celice, hibridizacija itd.), vključno z novimi tehnologijami za pogonske sisteme za vozila/plovila/zrakoplove, hitrim polnjenjem/oskrbo z gorivom, zbiranjem energije ter uporabniku prijaznimi in dostopnimi vmesniki do polnilne infrastrukture, zagotovitev interoperabilnosti in nemoteno zagotavljanje storitev; razvoj in uvedba konkurečnih, varnih, visokozmogljivih in trajnostnih baterij za nizkoemisijska in brezemisijska vozila;
 –  Razogljičenje vseh načinov prevoza, tudi z elektromobilnostjo (npr. baterije, ki jih je mogoče reciklirati, gorivne celice, vsakršna hibridizacija itd.), vključno z novimi tehnologijami za pogonske sisteme za vozila/plovila/zrakoplove, hitrim polnjenjem/oskrbo z gorivom, zbiranjem energije ter uporabniku prijaznimi in dostopnimi vmesniki do infrastrukture za oskrbo z gorivom in polnilne infrastrukture, zagotovitev interoperabilnosti in nemotenega opravljanja storitev; razvoj in uvedba konkurenčnih, varnih, visokozmogljivih in trajnostnih baterij, ki se lahko reciklirajo, za nizkoemisijska in brezemisijska vozila;
Sprememba 115
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.7 – odstavek 2 – alinea 2
–  trajnostna nova goriva in nova pametna vozila/plovila/zrakoplovi za obstoječe vzorce mobilnosti in podporne infrastrukture; tehnologije in uporabnikom prijazne rešitve za interoperabilnost in nemoteno zagotavljanje storitev;
 –  trajnostna nova goriva in nova pametna vozila/plovila/zrakoplovi za obstoječe vzorce mobilnosti in podporne infrastrukture; tehnologije in uporabnikom prijazne rešitve za interoperabilnost in nemoteno zagotavljanje storitev; tišji in okolju prijaznejši zrakoplovi;
Sprememba 116
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.7 – odstavek 2 – alinea 3
–  zmanjšanje vpliva mobilnosti na okolje in zdravje ljudi.
 –  minimiziranje vpliva mobilnosti na okolje in zdravje ljudi, tudi s preučitvijo potenciala nove generacije daljinskih senzorjev za merjenje onesnaženja v sektorju mobilnosti;
Sprememba 117
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 1
Pametna mobilnost bo pomagala zagotoviti učinkovitost, varnost in prilagodljivost mobilnosti od vrat do vrat in vseh njenih sestavnih delov, zlasti z uporabo digitalnih tehnologij, napredne satelitske navigacije (EGNOS/Galileo) in umetne inteligence. Nove tehnologije bodo prispevale k optimizaciji uporabe in učinkovitosti prometne infrastrukture in omrežij, izboljšanju večmodalnosti in povezljivosti, optimizaciji upravljanja prometa, omogočanju inovativnih rešitev in storitev v prometu, kar bo zmanjšalo zastoje in negativne vplive na okolje ter zagotovilo boljše mobilnostne in logistične storitve za državljane in podjetja. Povezana in avtomatizirana mobilnost bo skupaj z omogočitveno infrastrukturo izboljšala učinkovitost in varnost vseh načinov prevoza.
 Pametna mobilnost bo pomagala zagotoviti učinkovitost, varnost in prilagodljivost mobilnosti od vrat do vrat in vseh njenih sestavnih delov, zlasti z uporabo novih digitalnih tehnologij, napredne satelitske navigacije (EGNOS/Galileo) in umetne inteligence. Nove tehnologije, vključno s sistemom za opazovanje sistemov, bodo prispevale k optimizaciji uporabe in učinkovitosti prometne infrastrukture in omrežij, izboljšanju večmodalnosti in povezljivosti, optimizaciji, upravljanju prometa, omogočanju inovativnih rešitev, standardov in storitev v prometu, kar bo zmanjšalo zastoje in negativne vplive na okolje ter zagotovilo boljše mobilnostne in logistične storitve za državljane in podjetja. Povezana in avtomatizirana mobilnost bo skupaj z omogočitveno infrastrukturo izboljšala učinkovitost in varnost vseh načinov prevoza.
Sprememba 118
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 1
–  Digitalno upravljanje omrežij in prometa: napredni sistemi za podporo pri odločanju; naslednja generacija upravljanja prometa (vključno z upravljanjem večmodalnih omrežij in prometa); prispevek k nemoteni, večmodalni in medsebojno povezani mobilnosti za potnike in tovor; uporaba in omejitve velepodatkov; uporaba inovativnega satelitskega določanja položaja/navigacije (EGNOS/Galileo);
 –  Digitalna omrežja, promet, uporaba prostora in upravljanje: napredni sistemi za podporo pri odločanju; naslednja generacija upravljanja prometa (vključno z upravljanjem večmodalnih omrežij in prometa); prispevek k nemoteni, večmodalni in medsebojno povezani mobilnosti za potnike in tovor; uporaba in omejitve velepodatkov; uporaba inovativnega satelitskega določanja položaja/navigacije (EGNOS/Galileo) ob razumevanju novega vedenja, povezanega s spreminjajočo se mobilnostjo;
Sprememba 119
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 3
–  železniške tehnologije in postopki za visokozmogljiv, tih, interoperabilen in avtomatiziran železniški sistem;
 –  železniške tehnologije in postopki za visokozmogljiv, privlačen, tih, popolnoma povezan, interoperabilen, čezmejen in avtomatiziran železniški sistem za zahteve potniškega in tovornega prometa;
Sprememba 120
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 4
–  povezani, kooperativni in avtomatizirani sistemi in storitve mobilnosti, vključno s tehnološkimi rešitvami in netehnološkimi vprašanji.
 –  povezani, kooperativni, interoperabilni in avtomatizirani sistemi in storitve mobilnosti, vključno s tehnološkimi rešitvami in netehnološkimi vprašanji, kot so spremembe vedenja in vzorcev mobilnosti uporabnikov;
Sprememba 121
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–   nove ali izboljšane storitve in poslovni modeli, prek katerih uporabniki sodelujejo z različnimi pametnimi modalnostmi;
Sprememba 122
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 4 b (novo)
–   zasnova, razvoj, posledice, oblikovanje, raziskovanje, potrjevanje in metode kot del varnega samodejnega vozila, ki vozi v mešanem prometu;
Sprememba 123
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 4 c (novo)
–   pametne rešitve na področju prometa po vodi za varnejše in učinkovitejše vodnoprometne dejavnosti;
Sprememba 124
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.8 – odstavek 2 – alinea 4 d(novo)
–   novi sistemi in tehnologije za upravljanje in povezovanje pristanišč.
Sprememba 125
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.9 – odstavek 1
Rešitve za masovno, koncentrirano in decentralizirano skladiščenje (ki zajema kemično, elektrokemično, električno, mehansko in toplotno skladiščenje) za energijski sistem bodo povečale učinkovitost, prilagodljivost, tehnološko neodvisnost in zanesljivost oskrbe. Dekarbonizirani promet z nizkimi emisijami bo zahteval naraščajoč delež električnih vozil in/ali vozil na druga alternativna goriva, z bolje delujočimi in cenejšimi baterijami, ki se lahko reciklirajo in ponovno uporabijo, ter lokalno zagotavljanje sintetičnih goriv/goriv iz obnovljivih virov, kot je vodik, in inovativnih rešitev za skladiščenje na kraju samem.
 Rešitve za masovno, koncentrirano in decentralizirano skladiščenje (ki zajema kemično, elektrokemično, električno, mehansko in toplotno skladiščenje) za energijski sistem bodo povečale učinkovitost, prilagodljivost, tehnološko neodvisnost in zanesljivost oskrbe. Razogljičeni promet z nizkimi emisijami bo zahteval naraščajoč delež električnih vozil in/ali vozil na druga alternativna goriva, z bolje delujočimi in cenejšimi baterijami z majhnim vplivom na okolje, ki se zlahka reciklirajo in ponovno uporabijo, ter lokalno zagotavljanje nizkoogljičnih goriv, kot je nizkoogljični vodik ali vodik iz obnovljivih virov, in inovativnih rešitev za skladiščenje na kraju samem.
Sprememba 126
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.9 – odstavek 2 – alinea 1
–  Tehnologije, vključno s tistimi za tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov ter z njimi povezane vrednostne verige, za dnevne do sezonske potrebe po skladiščenju energije;
 –  Tehnologije, vključno s tistimi za tekoča in plinasta nizkoogljična goriva ter z njimi povezane vrednostne verige, za dnevne do sezonske potrebe po skladiščenju energije, vključno z njihovimi vplivi na okolje in podnebje;
Sprememba 127
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.9 – odstavek 2 – alinea 2
–  baterije in vrednostna veriga EU, vključno z zasnovo, tehnologijami obsežne proizvodnje baterijskih celic ter metodami za ponovno uporabo in recikliranje;
 –  baterije in vrednostna veriga EU, vključno z zasnovo, tehnologijami obsežne proizvodnje baterijskih celic, visoko gostoto moči in energije, hitrim polnjenjem, nizkim okoljskim vplivom, metodami za ponovno uporabo in velikimi možnostmi recikliranja, naprednimi rešitvami za shranjevanje energije in za potrebe standardizacije;
Sprememba 128
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 4.2 – točka 4.2.9 – odstavek 2 – alinea 3
–  vodikove celice z nizkimi ali ničelnimi emisijami ogljika, vključno z gorivnimi celicami, ter vrednostna veriga EU od zasnove do končne uporabe v različnih vrstah uporabe.
 –  celice, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in elektrolizi, ter gorivne celice po vsej vrednostni verigi EU od zasnove do končne uporabe v različnih vrstah uporabe.
Sprememba 129
Predlog sklepa
Priloga II – del II – točka 5 – uvodni del
5.  SKLOP „HRANA IN NARAVNI VIRI“
 5.  SKLOP „HRANA, NARAVNI VIRI IN KMETIJSTVO“
Sprememba 130
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 1
Človekove dejavnosti čedalje bolj pritiskajo na tla, morja in oceane, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in druge naravne vire. Prehranjevanje naraščajočega števila prebivalcev planeta je neposredno odvisno od zdravja naravnih sistemov in virov. Vendar pa skupaj s podnebnimi spremembami naraščajoče povpraševanje človeštva po naravnih virih ustvarja pritiske na okolje, ki znatno presegajo trajnostne ravni, kar vpliva na ekosisteme in njihovo zmogljivost zagotavljanja storitev za blaginjo ljudi. Koncepti krožnega gospodarstva, biogospodarstva in modrega gospodarstva ponujajo priložnost za uskladitev okoljskih, socialnih in gospodarskih ciljev ter za postavitev človekovih dejavnosti na pot k zdržnosti.
 Človekove dejavnosti čedalje bolj pritiskajo na tla, morja in oceane, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in druge naravne vire. Prehranjevanje naraščajočega števila prebivalcev planeta je neposredno odvisno od zdravja naravnih sistemov in virov. Vendar pa skupaj s podnebnimi spremembami naraščajoče povpraševanje človeštva po naravnih virih ustvarja pritiske na okolje, ki znatno presegajo trajnostne ravni, kar vpliva na ekosisteme in njihovo zmogljivost zagotavljanja storitev za dolgoročno ohranjanje blaginje ljudi. Rast proizvodnje hrane ne ustreza rasti svetovnega prebivalstva, zato potrebujemo preboje na področju trajnostne proizvodnje hrane. Hkrati moramo zagotoviti, da so prehrana in zdravje v središču naših sistemov proizvodnje hrane.
Koncepti krožnega gospodarstva, agroekologije, trajnostnega kmetijstva, biogospodarstva in modrega gospodarstva ponujajo priložnost za uskladitev okoljskih, socialnih in gospodarskih ciljev ter za postavitev človekovih dejavnosti na pot k zdržnosti.
Sprememba 131
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 2
Za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, zagotavljanje proizvodnje in porabe varne in zdrave hrane, spodbujanje trajnostnih praks v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu, zagotavljanje dostopa do čiste vode, tal in zraka za vse, čiščenje morij in oceanov, ohranjanje in ponovno vzpostavitev ključnih naravnih sistemov planeta in okolja je treba izkoristiti potencial raziskav in inovacij. Vendar poti prehoda na trajnost in načini, kako odpraviti trdovratne ovire, so slabo razumljeni. Prehod na trajnostno porabo in proizvodnjo ter ponovna vzpostavitev zdravja planeta zahtevajo vlaganje v tehnologije, nove poslovne modele ter družbene in okoljske inovacije. To ustvarja nove priložnosti za trajnostno, odporno, inovativno in odgovorno evropsko gospodarstvo, ki povečuje učinkovitost virov, produktivnost in konkurenčnost, ter ustvarjanje delovnih mest in rast.
 Za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zagotavljanje proizvodnje in porabe varne in zdrave hrane, spodbujanje trajnostnih praks v kmetijstvu, živinoreji, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu, zagotavljanje dostopa do čiste vode, tal in zraka za vse, čiščenje morij, oceanov in celinskih voda, ohranjanje in ponovno vzpostavitev ključnih naravnih sistemov planeta in okolja je treba izkoristiti potencial raziskav in inovacij. Vendar so poti prehoda na trajnost in načini, kako odpraviti trdovratne ovire, slabo razumljeni. Prehod na trajnostno proizvodnjo in porabo ter ponovna vzpostavitev ekosistemov in naravnih virov ter krepitev in ohranjanje naravnih virov, od katerih je kmetijstvo odvisno, zahtevajo naložbe v znanstvene in tehnološke raziskave, standardizacijo in nove poslovne modele, ki podpirajo družbene in okoljske inovacije, vključno z internaliziranjem okoljskih stroškov v naših gospodarstvih ter zbiranjem več in boljših podatkov o vplivu različnih politik. To ustvarja nove priložnosti za trajnostno, odporno, inovativno in odgovorno evropsko gospodarstvo, ki povečuje učinkovitost virov, zmogljivost in stanje naravnih virov, dolgoročno produktivnost in konkurenčnost, možnost preživetja podeželja ter trajnostno gospodarsko in socialno rast.
Sprememba 132
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 3
Dejavnosti bodo vzpostavile bazo znanja in zagotavljale rešitve za: trajnostno upravljanje in uporabo naravnih virov s kopnega in iz morja – in okrepile vlogo kopenskih in vodnih sistemov kot ponorov ogljika; zanesljivo prehransko in hranilno varnost z zagotavljanjem varne, zdrave in hranljive prehrane; pospešitev prehoda z linearnega gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, na z viri gospodarno in odporno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, nizkoogljično krožno gospodarstvo, za podpiranje razvoja trajnostnega biogospodarstva in modrega gospodarstva; ter za razvoj odpornih in dinamičnih podeželskih, obalnih in mestnih območij.
 Z več- in naddisciplinarnimi pristopi, pri katerih se uporabljajo strokovno znanje in izkušnje akterjev vzdolž vrednostnih verig, bo mogoče vzpostaviti bazo znanja in zagotoviti rešitve za: varstvo, trajnostno upravljanje in uporabo naravnih virov s kopnega in iz vode; okrepitev trajnostne rasti kopenskih in vodnih sistemov; povečanje sekvestracije ogljika; zadostno prehransko in hranilno varnost s preprečevanjem nastajanja odpadkov in prekomerne proizvodnje ter zagotavljanjem varne, zdrave in hranljive prehrane; pospešitev prehoda na trajnostne pristope v vseh oblikah kmetijstva, vključno s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom; pospešitev prehoda z linearnega gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, na z viri gospodarno in odporno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, nizkoogljično krožno gospodarstvo, za podpiranje razvoja trajnostnega biogospodarstva in modrega gospodarstva; ter za razvoj odpornih in dinamičnih podeželskih, obalnih in mestnih območij.
Sprememba 133
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 4
Prispevale bodo k ohranjanju in izboljšanju zagotavljanja biotske raznovrstnosti ter zagotovile dolgotrajno ponudbo storitev ekosistemov, prilagajanje podnebnim spremembam in sekvestraciji ogljika (na kopnem in na morju). Prispevale bodo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih emisij, odpadkov in onesnaženja iz primarne proizvodnje (kopenske in vodne), predelave, potrošnje in drugih človekovih dejavnosti. Spodbudile bodo naložbe, ki podpirajo prehod na krožno gospodarstvo, biogospodarstvo in modro gospodarstvo, hkrati pa varujejo zdravje in neokrnjenost okolja.
 Poleg tega bo izpolnitev teh ciljev prispevala k ohranjanju in izboljšanju zagotavljanja biotske raznovrstnosti prostoživečih in gojenih vrst ter k dolgoročnemu zagotavljanju storitev ekosistemov, prilagajanja podnebnim spremembam in sekvestracije ogljika (na kopnem in na vodi). Prispevali bodo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in k dolgoročnemu zagotavljanju storitev ekosistemov ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih emisij, odpadkov in onesnaženja iz primarne proizvodnje (kopenske in vodne), predelave, potrošnje in drugih človekovih dejavnosti. Spodbudile bodo naložbe, ki podpirajo prehod na krožno gospodarstvo, trajnostno kmetijstvo, biogospodarstvo in modro gospodarstvo, hkrati pa varujejo zdravje, trajnost in neokrnjenost okolja. Cilj te prednostne naloge bo tudi izboljšanje baze znanja o stanju biotske raznovrstnosti z razvojem, potrjevanjem in standardizacijo primerljivih metodologij po celotni Uniji.
Sprememba 134
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 5
Spodbujale bodo tudi participativne pristope v raziskavah in inovacijah, vključno s sodelovanjem več akterjev ter razvojem sistemov znanja in inovacij na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Družbene inovacije z vključevanjem državljanov in zaupanje v inovacije bo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje in potrošnje.
 Spodbujale bodo tudi participativne pristope v raziskavah in inovacijah, vključno s sodelovanjem več akterjev ter razvojem sistemov znanja in inovacij na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Vključitev vseh akterjev vzdolž agroživilske preskrbovalne verige pri soustvarjanju in izmenjavi znanja bi podprla razvoj in izvajanje inovacij v trajnostnem kmetijstvu, ki se nanašajo na izzive prehranskega sistema, vključno s prilagajanjem na podnebne spremembe in blaženjem njihovih posledic. Družbene inovacije z vključevanjem državljanov in zaupanje v inovacije bo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje in potrošnje.
Sprememba 135
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 6
Ker so ti izzivi zapleteni, medsebojno povezani in imajo globalni značaj, bodo dejavnosti temeljile na sistemskem pristopu, sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji, drugimi viri financiranja ter pobudami drugih politik. To bo vključevalo izkoriščanje virov okoljskih velepodatkov, ki temelji na potrebah uporabnikov, kot so tisti iz programov Copernicus, EGNOS/Galileo, INSPIRE EOSC, GEOSS, CEOS, EMODnet.
 Ker so ti izzivi zapleteni, medsebojno povezani in imajo globalni značaj, bodo dejavnosti temeljile tudi na sistemskem pristopu, sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji, drugimi viri financiranja ter pobudami drugih politik. To bo vključevalo izkoriščanje virov okoljskih velepodatkov, ki temelji na potrebah uporabnikov, kot so tisti iz programov Copernicus, EGNOS/Galileo, INSPIRE EOSC, GEOSS, CEOS, EMODnet.
Sprememba 136
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 7
Raziskovalne in inovacijske dejavnosti iz tega sklopa bodo zlasti prispevale k izvajanju ciljev: okoljskega akcijskega programa, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike, živilske zakonodaje, pomorske politike, akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, strategije EU za biogospodarstvo, okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 ter pravnih določb EU za zmanjšanje onesnaževanja zraka.
 Raziskovalne in inovacijske dejavnosti iz tega sklopa bodo zlasti prispevale k izvajanju ciljev: okoljskega akcijskega programa, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike, živilske zakonodaje, pomorske politike, akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, strategije EU za biogospodarstvo, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, strategije EU za zeleno infrastrukturo, strategije EU za gozdove, okvira podnebne in energetske politike EU v skladu s Pariškim sporazumom ter pravnih določb EU za zmanjšanje onesnaževanja zraka. Ukrepi bodo tesno povezani z obstoječimi partnerstvi Unije, zlasti s partnerstvom na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), tudi z vidika prispevka k znanstveni diplomaciji.
Sprememba 137
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.1 – odstavek 8
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 2 – odprava lakote; cilj SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi; cilj SDG 14 – življenje v vodi; cilj SDG 15 – življenje na kopnem.
 Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 2 – odprava lakote; cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje; cilj SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi; cilj SDG 14 – življenje v vodi; cilj SDG 15 – življenje na kopnem.
Sprememba 138
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 1
Zmogljivost za opazovanje okolja podpira raziskave in inovacije19 za trajnostno uporabo in spremljanje hrane in naravnih virov. Boljše prostorsko in časovno zajetje ter razmiki vzorčenja po znižani ceni, pa tudi dostop do velepodatkov in vključevanje podatkov iz različnih virov zagotavljajo nove načine za spremljanje, razumevanje in napovedovanje zemeljskega sistema. Obstaja potreba po obsežnejšem uvajanju, izkoriščanju in posodabljanju novih tehnologij in nadaljnjih raziskavah in inovacijah za premostitev vrzeli v opazovanju Zemlje na kopnem in morju ter v zraku, sodelovanju zlasti v okviru globalnega sistema za opazovanje sistemov zemlje (GEOSS) in njegovega evropskega dela EuroGEOSS.
 Zmogljivost za opazovanje okolja podpira raziskave in inovacije19 za trajnostno uporabo in spremljanje hrane in naravnih virov. Boljše prostorsko in časovno zajetje ter razmiki vzorčenja po znižani ceni, pa tudi dostop do velepodatkov in vključevanje podatkov iz različnih virov zagotavljajo nove načine za spremljanje, razumevanje in napovedovanje zemeljskega sistema. Obstaja potreba po obsežnejšem uvajanju, izkoriščanju in posodabljanju novih tehnologij in nadaljnjih raziskavah in inovacijah za premostitev vrzeli v opazovanju Zemlje na kopnem in vodi ter v zraku, sodelovanju zlasti v okviru globalnega sistema za opazovanje sistemov zemlje (GEOSS) in njegovega evropskega dela EuroGEOSS.
__________________
 __________________
19 Opazovanje Zemlje bo podpiralo raziskave in inovacije v okviru področij ukrepanja v tem svetovnem izzivu ter v drugih pomembnih delih programa Obzorje Evropa.
 19 Opazovanje Zemlje bo podpiralo raziskave in inovacije v okviru področij ukrepanja v tem svetovnem izzivu ter v drugih pomembnih delih programa Obzorje Evropa.
Sprememba 139
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 2 – alinea 3
–  stanje biotske raznovrstnosti, zaščite ekosistemov, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehranska varnost, kmetijstvo in gozdarstvo, raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč, mestni in primestni razvoj, upravljanje naravnih virov, izkoriščanje in ohranjanje oceanov, pomorska varnost, in druga ustrezna področja;
 –  stanje biotske raznovrstnosti, ocena storitev na področju ekosistema in njihove vrednosti, zaščite ekosistemov, blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje vrst in ekosistemov, prehranska varnost, kmetijstvo, rodovitnost tal in gozdarstvo, raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč, podeželski, mestni in primestni razvoj, varstvo narave, obnavljanje in upravljanje virov, ohranjanje in izkoriščanje oceanov, morja in celinskih voda, pomorska varnost ter druga ustrezna področja;
Sprememba 140
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 2 – alinea 4
–  uporabniško naravnane aplikacije, vključno z nadgradnjo, da se prispeva k upravljanju evropskih naravnih virov ter ekosistemske storitve in z njimi povezana vrednostna veriga.
 –  uporabniško naravnane aplikacije, vključno z nadgradnjo, da se prispeva k ohranjanju, obnavljanju in upravljanju evropskih naravnih virov ter ekosistemske storitve in z njimi povezana vrednostna veriga.
Sprememba 141
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–   celovit in trajnosten globalni sistem za opazovanje in obveščanje o okolju, med drugim s spodbujanjem sodelovanja med skupnostmi na področju podnebnega modeliranja ter skupnostmi na področju podnebnega opazovanja in upravljanja podatkov;
Sprememba 142
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 4 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 2 – alinea 4 b (novo)
–   učinki invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve in produktivnost, vključno z novimi orodji za njihovo preprečevanje in boj proti njim;
Sprememba 143
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 2 – alinea 4 c (novo)
–   izboljšanje celovitih napovedi, ocen tveganj in ranljivosti v zvezi z nesrečami, povezanimi z naravnimi motnjami ali motnjami, ki jih povzroči človek, vključno z razvojem sistemov zgodnjega obveščanja;
Sprememba 144
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.1 – odstavek 2 – alinea 4 d (novo)
–   ekološka in družbeno-kulturna skladnost teritorialnih modelov s posebnim poudarkom na medsebojnem delovanju narave in družbe, ki izhaja iz politik in strategij s teritorialnim vplivom;
Sprememba 145
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.2 – odstavek 2 – alinea 1
–  Stanje in vrednost biotske raznovrstnosti, kopenskih in morskih ekosistemov, naravnega kapitala ter ekosistemskih storitev;
 –  Stanje in vrednost svetovne in lokalne biotske raznovrstnosti, kopenskih, morskih in vodnih ekosistemov, naravnega kapitala ter ekosistemskih storitev; analiza vzrokov in mogočih rešitev za zmanjšanje biotske raznovrstnosti;
Sprememba 146
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.2 – odstavek 2 – alinea 4
–  ekotoksikologija spojin in novih onesnaževal, njihovo medsebojno delovanje in obnašanje v okolju ter spremenjene biokemijske zanke v okviru podnebnih sprememb;
 –  ekotoksikologija spojin in novih onesnaževal, kemične snovi in njihovo medsebojno delovanje in obnašanje v okolju ter spremenjene biokemijske zanke v okviru podnebnih sprememb;
Sprememba 147
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 1
Prilagodljivi in trajnostni sistemi kmetovanja in gozdarjenja zagotavljajo gospodarske, okoljske in družbene koristi v spreminjajočem se okviru za primarno proizvodnjo. Poleg zagotavljanja zanesljive preskrbe s hrano in varnosti prehrane prispevajo tudi k dinamičnim vrednostnim verigam, upravljanju zemlje in naravnih virov ter zagotavljajo celo vrsto pomembnih javnih dobrin, vključno s sekvestracijo ogljika, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, opraševanjem in javnim zdravjem. Za spodbujanje več funkcij kmetijskih in gozdnih (eko)sistemov so potrebni celostni pristopi, ob upoštevanju spreminjajočega se okvira za primarno proizvodnjo, zlasti v povezavi s podnebjem in okoljem, razpoložljivostjo sredstev, demografijo in vzorci potrošnje. Obravnavati je treba tudi prostorske in družbenoekonomske razsežnosti kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ter mobilizacijo potenciala podeželskih območij.
 Prilagodljivi in trajnostni sistemi kmetovanja in gozdarjenja zagotavljajo gospodarske, okoljske in družbene koristi v spreminjajočem se okviru za primarno proizvodnjo. Poleg zagotavljanja zanesljive preskrbe s hrano in varnosti prehrane prispevajo tudi k dinamičnim vrednostnim verigam, upravljanju zemlje in naravnih virov ter zagotavljajo celo vrsto pomembnih javnih dobrin, vključno s sekvestracijo ogljika, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, opraševanjem, pa tudi javnim zdravjem in dobrim počutjem. Za spodbujanje več funkcij kmetijskih in gozdnih (eko)sistemov so potrebni celostni pristopi, ob upoštevanju spreminjajočega se okvira za primarno proizvodnjo, zlasti v povezavi s podnebjem in okoljem, razpoložljivostjo sredstev, demografijo in vzorci potrošnje. Obravnavati je treba tudi vpliv ter prostorske in družbenoekonomske razsežnosti kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ter prebuditi potencial podeželskih območij.
Sprememba 148
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea -1 (novo)
–  izboljšanje spremljanja in kazalnikov biotske raznovrstnosti, delovanja ekosistemov in ekosistemskih storitev na podeželskih območjih in v agroekoloških sistemih ter podpora sodelovanju javnosti pri skupnem učenju in izboljšanju stanja kmetijskih ekosistemov;
Sprememba 149
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 1
–  Metode, tehnologije in orodja za trajnostno in prilagodljivo proizvodnjo v kmetijstvu in gozdarstvu;
 –  Metode, tehnologije in inovativna orodja za trajnostno in prilagodljivo proizvodnjo v kmetijstvu, morski akvakulturi in gozdarstvu ter za najučinkovitejšo rabo vodnih virov;
Sprememba 150
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 3
–  vpliv podnebja in okolja na dejavnosti v primarnem sektorju; potencial kmetijstva in gozdarstva kot ponora ogljika in za omejevanje emisij toplogrednih plinov, vključno z negativnimi pristopi k emisijam;
 –  vpliv podnebja in okolja na dejavnosti v primarnem sektorju in vzdolž vrednostne verige; potencial kmetijstva in gozdarstva v vse večjem nadomeščanju in shranjevanju ogljika, na primer s trajnostno proizvodnjo biomase, in za omejevanje emisij toplogrednih plinov, vključno z negativnimi pristopi k emisijam;
Sprememba 151
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 4
–  škodljivi organizmi in bolezni rastlin ter zdravje in dobrobit živali alternative za uporabo spornih pesticidov, antibiotikov in drugih snovi;
 –  škodljivi organizmi in bolezni rastlin ter zdravje in dobrobit živali alternative za uporabo spornih kemičnih pesticidov, antibiotikov in drugih snovi, pri čemer se upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti in pristope kmetijskega ekosistema z visoko biotsko raznovrstnostjo;
Sprememba 152
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–   sistemi odprtih podatkov, ki spodbujajo souporabo podatkov in znanja o rastlinah, patogenih in okolju, kar omogoča nadaljnje znanstveno raziskovanje, okoljsko načrtovanje in razvijanje komercialnih proizvodov;
Sprememba 153
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 6
–  uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v kmetijskih in gozdarskih sistemih z uporabo ekoloških pristopov in testiranja rešitev na podlagi narave od kmetije do krajine za okolju prijazno kmetijstvo;
 –  uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v kmetijskih in gozdarskih sistemih z uporabo ekoloških pristopov in testiranja rešitev na podlagi narave od kmetije do krajine za okolju prijazno kmetijstvo in spoprijemanje z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti, propadanjem ekosistemov, kmetijskim onesnaževanjem ter zdravjem in dobrim počutjem državljanov;
Sprememba 154
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 7
–  kmetijski in gozdarski sistemi od kmetije do krajine; uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v primarni proizvodnji;
 –  inovativni kmetijski in gozdarski sistemi od kmetije do krajine; uporaba in zagotavljanje ekosistemskih storitev v primarni proizvodnji;
Sprememba 155
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 8
–  inovacije v kmetijstvu na vmesnikih med kmetijstvom, akvakulturo in gozdarstvom ter v mestnih območjih;
 –  inovacije v kmetijstvu na vmesnikih med kmetijstvom, akvakulturo in gozdarstvom ter v mestnih in podeželskih območjih;
Sprememba 156
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 10
–  digitalne inovacije v kmetijstvu, gozdarstvu ter v vrednostnih verigah in na podeželskih območjih z uporabo podatkov, razvojem infrastruktur, tehnologij in modelov upravljanja;
 –  digitalne inovacije v kmetijstvu in gozdarstvu, vključno s tehnikami preciznega kmetijstva in gozdarstva, ter v vrednostnih verigah in na podeželskih območjih z uporabo podatkov ter razvojem infrastruktur, umetne inteligence, algoritmov strojnega učenja, robotskih tehnologij in modelov upravljanja, vključno z razvojem predstavitvenih kmetij;
Sprememba 157
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 11 a (novo)
–   prehod k integriranim in raznovrstnim prehranskim in kmetijskim sistemom in agronomskim praksam, vključno z uporabo preciznih tehnologij in pristopov za agroekološko in ekološko okrepitev v korist vseh kmetijstva;
Sprememba 158
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 11 b (novo)
–   nove strategije za gojenje rastlin, katerih cilj je trajnostni večji donos, boljša kakovost ter dodane gospodarske in okoljske koristi;
Sprememba 159
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.3 – odstavek 2 – alinea 11 c (novo)
–   razvoj proizvodov, orodij in praks za podporo trajnostnih kmetijskih praks, vključno z izboljšanjem znanja o učinku različnih kmetijskih praks na kakovost in regeneracijo tal.
Sprememba 160
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – uvodni del
5.2.4.  Morje in oceani
 5.2.4.  Morja in oceani, celinske vode in modro gospodarstvo
Sprememba 161
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 1
Naravni kapital morij in oceanov in ekosistemske storitve ponujajo pomembne družbenoekonomske ugodnosti in ugodnosti blaginje. Ta potencial je v nevarnosti zaradi hudih pritiskov človeških in naravnih dejavnikov, kot so onesnaževanje, čezmerni ribolov, podnebne spremembe, dvigovanje morske gladine in ekstremni vremenski pojavi. Da bi preprečili možnost, da se morja in oceani znajdejo na točki, od koder ni več vrnitve, je treba okrepiti naše poznavanje in razumevanje za trajnostno upravljanje, varstvo in obnavljanje morskih in obalnih ekosistemov ter preprečevanje onesnaževanja morij, v okviru izboljšanega in odgovornega upravljanja oceanov. To bo vključevalo raziskave za trajnostno izkoriščanje ogromnega in neizkoriščenega gospodarskega potenciala morij in oceanov s ciljem povečanja proizvodnje hrane iz morij in oceanov brez povečanja pritiska nanje, ob hkratnem prispevku k zmanjšanju pritiska na kopenske, sladkovodne in oceanske vire. Obstaja potreba po partnerskih pristopih, vključno s pripravo strategij za morske bazene in makroregije, ki segajo prek meja EU (npr. v Sredozemlju, Baltskem morju, Črnem morju, Atlantskem oceanu, Karibskem morju in Indijskem oceanu) in ki prispevajo k zavezam za mednarodno upravljanje oceanov, pobudam, kot je pobuda Združenih narodov za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, in obveznostim, ki so povezane z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije.
 Bogata biotska raznovrstnost morij, oceanov in celinskih voda zagotavlja pomembne družbenoekonomske ugodnosti in ugodnosti blaginje. Ta potencial je v nevarnosti zaradi hudih pritiskov človeških in naravnih dejavnikov, kot so onesnaževanje, čezmerni ribolov, podnebne spremembe, dvigovanje morske gladine, netrajnostna poraba vode in ekstremni vremenski pojavi. Da bi preprečili možnost, da se morja, oceani in celinske vode znajdejo na točki, od koder ni več vrnitve, je treba okrepiti naše poznavanje in razumevanje za trajnostno upravljanje, varstvo in obnavljanje morskih in obalnih ekosistemov ter preprečevanje onesnaževanja morij, v okviru izboljšanega in odgovornega upravljanja oceanov. To bo vključevalo raziskave za trajnostno izkoriščanje ogromnega in neizkoriščenega gospodarskega potenciala morij, oceanov in celinskih voda s ciljem povečanja proizvodnje hrane iz njih brez povečanja pritiska nanje, ob hkratnem prispevku k zmanjšanju pritiska na kopenske in vodne vire. Obstaja potreba po partnerskih pristopih, vključno s pripravo strategij za morske bazene in makroregije, ki segajo prek meja EU (npr. v Sredozemlju, Baltskem morju, Črnem morju, Atlantskem oceanu, Karibskem morju in Indijskem oceanu) in ki prispevajo k zavezam za mednarodno upravljanje oceanov, ciljem trajnostnega razvoja, pobudam, kot je pobuda Združenih narodov za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, in obveznostim, ki so povezane z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije.
Sprememba 162
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 1
–  Trajnostno kmetijstvo na morjih in oceanih, ribištvo in marikultura za živila, vključno z alternativnimi viri beljakovin z večjo prehransko varnostjo in suverenostjo ter odpornostjo na podnebne spremembe;
 –  Trajnostno ribištvo in odgovorna akvakultura za živila, vključno z alternativnimi viri beljakovin z večjo prehransko varnostjo in suverenostjo ter odpornostjo na podnebne spremembe;
Sprememba 163
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)
–   razvoj novih bioproizvodov, ki temeljijo na morskih organizmih, s široko uporabo, kar zagotavlja priložnosti za nove izdelke in storitve;
Sprememba 164
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 2
–  okrepljena trajnost morskih ekosistemov, ki tako zagotavljajo zdravje morij in oceanov ter preprečevanje in blažitev posledic naravnih in človekovih pritiskov, kot so onesnaževanje in plastika, evtrofikacija, zakisljevanje, segrevanje morij in oceanov, naraščanje gladine morja, ob upoštevanju stika med kopnim in morjem ter pospeševanje krožnega pristopa;
 –  okrepljena trajnost morskih ekosistemov, ki tako zagotavljajo zdravje morij, oceanov in celinskih voda ter onemogočanje, preprečevanje in blažitev posledic naravnih in človekovih pritiskov, kot so onesnaževanje, kemikalije in plastika, vključno z mikroplastiko, čezmerni ribolov, evtrofikacija, zakisljevanje, segrevanje, invazivne vrste, naraščanje gladine morja, ob upoštevanju stika med kopnim in vodnim okoljem ter pospeševanje krožnega pristopa;
Sprememba 165
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 3
–  upravljanje oceanov na mednarodni in regionalni ravni, da bi zagotovili ohranjanje in trajnostno rabo virov iz morij in oceanov;
 –  upravljanje oceanov na mednarodni in regionalni ravni, da bi zagotovili ohranjanje in trajnostno rabo virov iz morij, oceanov in celinskih voda ter njihov naravni kapital;
Sprememba 166
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 6
–  modre vrednostne verige, večkratna uporaba morskega prostora in rast sektorja obnovljivih virov energije iz morij in oceanov, vključno s trajnostnimi mikroalgami in makroalgami;
 –  modre vrednostne verige, večkratna uporaba prostora in rast sektorja obnovljivih virov energije iz morij, oceanov in celinskih voda, vključno s trajnostno proizvodnjo mikroalg in makroalg; sodobni sistemi proizvodnje vodnega življa na kopnem, ki podpirajo okoljsko nevtralno proizvodnjo biomase;
Sprememba 167
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 7
–  naravne rešitve, ki temeljijo na dinamiki morskih in obalnih ekosistemov, biotski raznovrstnosti in več ekosistemskih storitvah, ki bodo omogočile sistemske pristope k trajnostni rabi virov iz morij in oceanov ter prispevale k varovanju okolja, upravljanju obalnih območij in prilagajanju na podnebne spremembe;
 –  naravne rešitve, ki temeljijo na dinamiki vodnih in obalnih ekosistemov, biotski raznovrstnosti in več ekosistemskih storitvah, ki bodo omogočile sistemske pristope k trajnostni rabi virov iz morij, oceanov in celinskih voda ter prispevale k varovanju okolja (vključno z obalo), obnovi in upravljanju ter prilagajanju na podnebne spremembe;
Sprememba 168
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 8
–  modre inovacije, vključno z inovacijami v modrih in digitalnih gospodarstvih, v celotnem obalnem območju, obalnih mestih in pristaniščih za povečanje odpornosti obalnih območjih in tudi koristi državljanov;
 –  modre inovacije, vključno z inovacijami v modrih in digitalnih gospodarstvih, v celotnem obalnem območju, obalnih mestih in pristaniščih za povečanje odpornosti obalnih območjih in tudi koristi državljanov in obiskovalcev;
Sprememba 169
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.4 – odstavek 2 – alinea 9
–  boljše razumevanje vloge oceanov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
 –  boljše razumevanje vloge oceanov in drugih vodnih okolij za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Sprememba 170
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 1
Skupni učinki naraščanja števila prebivalcev, pomanjkanje in prekomernega izkoriščanja virov, degradacije okolja, podnebnih sprememb in migracij ustvarjajo izzive, kakršnih doslej še ni bilo, in ki zahtevajo preoblikovanje prehranskega sistema (RAZVOJ PREHRANE DO LETA 2030).20 Sedanja proizvodnja in poraba hrane sta v veliki meri netrajnostni, medtem ko se soočamo z dvojnim bremenom neustrezne prehranjenosti, za katerega sta značilna hkratni obstoj podhranjenosti in debelosti. Prihodnji prehranski sistemi morajo zagotoviti dovolj varne, zdrave in kakovostne hrane za vse, ki bo temeljila na učinkovitosti virov, trajnosti (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja in odpadkov), povezovanju kopna in morja, zmanjšanju živilskih odpadkov, izboljšanju proizvodnje hrane iz morij in oceanov ter bo zajemala celotno „prehransko vrednostno verigo“ od proizvajalcev do potrošnikov – in nazaj. To mora potekati hkrati z razvojem prihodnjih sistemov za varnost ter zasnovo, razvojem in zagotavljanjem orodij, tehnologij in digitalnih rešitev, ki zagotavljajo znatne koristi za potrošnike ter povečujejo konkurenčnost in trajnost prehranske vrednostne verige. Poleg tega obstaja potreba po spodbujanju sprememb pri vzorcih porabe in proizvodnje hrane ter za vključitev primarnih proizvajalcev, industrije (vključno z MSP), trgovcev na drobno, storitvenih sektorjev na področju prehrane, potrošnikov in javnih storitev.
 Skupni učinki naraščanja števila prebivalcev, pomanjkanje in prekomernega izkoriščanja virov, degradacije okolja, podnebnih sprememb in migracij ustvarjajo izzive, kakršnih doslej še ni bilo, in ki zahtevajo preoblikovanje prehranskega sistema (RAZVOJ PREHRANE DO LETA 2030).20 Sedanja proizvodnja in poraba hrane sta v veliki meri netrajnostni, medtem ko se soočamo z dvojnim bremenom neustrezne prehranjenosti, za katerega sta značilna hkratni obstoj podhranjenosti in debelosti. Prihodnji prehranski sistemi morajo zagotoviti dovolj varne, zdrave in kakovostne hrane za vse, ki bo temeljila na učinkovitosti virov, trajnosti (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja in odpadkov), povezovanju kopna in vodnih okolij, zmanjšanju živilskih odpadkov, izboljšanju proizvodnje hrane iz morij in oceanov ter bo zajemala celotno „prehransko vrednostno verigo“ od proizvajalcev do potrošnikov – in nazaj. To mora potekati hkrati z razvojem prihodnjih sistemov za varnost ter zasnovo, razvojem in zagotavljanjem orodij, tehnologij in digitalnih rešitev, ki zagotavljajo znatne koristi za potrošnike ter povečujejo konkurenčnost, učinkovitost in trajnost prehranske vrednostne verige. Poleg tega obstaja potreba po spodbujanju sprememb pri vzorcih porabe in proizvodnje hrane, na primer z označevanjem živil, ter za boljšo vključitev vseh akterjev, vključno s potrošniki, primarnih proizvajalcev, industrije (vključno z MSP), trgovcev na drobno, storitvenih sektorjev na področju prehrane in javnih storitev.
__________________
 __________________
20 SWD(2016)0319: European Research and Innovation for Food and Nutrition Security.
 20 SWD(2016)0319: European Research and Innovation for Food and Nutrition Security.
Sprememba 171
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 1
–  Trajnostna in zdrava prehrana za dobro počutje ljudi v celotni življenjski dobi;
 –  Trajnostna in zdrava prehrana za dobro počutje ljudi v celotni življenjski dobi; zagotavljanje, da so sistemi proizvodnje in predelave hrane od temeljev zasnovani tako, da upoštevajo prehranske potrebe;
Sprememba 172
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)
–   uporaba novih genomskih in metabolomskih tehnologij za prepoznavanje in zadovoljevanje različnih prehranskih potreb svetovnega prebivalstva;
Sprememba 173
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 2
–  poosebljena prehrana, zlasti za ranljive skupine, za zmanjšanje dejavnikov tveganja za bolezni, povezane s prehrano in nenalezljive bolezni;
 –  novi pristopi glede prehrane, zlasti za ranljive skupine, za zmanjšanje dejavnikov tveganja za bolezni, povezane s prehrano in nenalezljive bolezni, vključno s prehransko intoleranco;
Sprememba 174
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 3
–  vedenje potrošnikov, način življenja in motivacije, spodbujanje družbenih inovacij in sodelovanja družbe za boljše zdravje in okoljsko trajnost v celotni prehranski vrednostni verigi;
 –  vedenje potrošnikov, način življenja in motivacije, analizirani z večdisciplinarnega vidika (psihološkega in kulturnega), spodbujanje družbenih inovacij in sodelovanja družbe za boljše zdravje in okoljsko trajnost v celotni prehranski vrednostni verigi;
Sprememba 175
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 4
–  sodobni sistemi za varnost in avtentičnost hrane, krepitev zaupanja potrošnikov v prehranski sistem;
 –  sodobni sistemi za varnost, sledljivost in avtentičnost hrane, krepitev zaupanja potrošnikov v prehranski sistem;
Sprememba 176
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–   opredelitev virov beljakovin in nadaljnji razvoj beljakovinskih rastlin in njihova predelava za uporabo kot hrana in krma;
Sprememba 177
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 6
–  okoljsko vzdržni, krožni in z viri gospodarni prehranski sistemi s kopnega in iz morja, zmanjševanje količine živilskih odpadkov v smeri odprave odpadkov v celotnem prehranskem sistemu, s ponovno uporabo hrane in biomaso, recikliranjem odpadkov hrane, nova embalaža za živila, povpraševanje po prilagojenih in lokalnih živilih;
 –  okoljsko vzdržni, krožni in z viri gospodarni prehranski sistemi s kopnega in iz vodnih okolij, zmanjševanje količine živilskih odpadkov v smeri odprave odpadkov v celotnem prehranskem sistemu, s ponovno uporabo hrane in biomaso, recikliranjem odpadkov hrane, nova embalaža za živila, povpraševanje po prilagojenih in lokalnih živilih;
Sprememba 178
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 7
–  inovacije in prehranski sistemi za lokalne inovacije in krepitev vloge skupnosti, spodbujanje pravične trgovine in oblikovanja cen, vključenosti in trajnosti prek partnerstev med industrijo, lokalnimi organi, raziskovalci in družbo.
 –  inovacije in prehranski sistemi za lokalne inovacije in krepitev vloge skupnosti, spodbujanje pravične trgovine in oblikovanja cen, vključenosti in trajnosti prek partnerstev med industrijami, lokalnimi organi, raziskovalci in družbo.
Sprememba 179
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.5 – odstavek 2 – alinea 7 a (novo)
–   razvoj krožnega biogospodarstva, maksimiziranje proizvodnje hrane in predelovalnih ciklov, da bi se optimizirala vrednost naših virov in čim bolj zmanjšal vpliv na okolje.
Sprememba 180
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 1
Biotehnološke inovacije postavljajo temelje za odmik od gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, z vključevanjem trajnostnega pridobivanja, industrijske predelave in pretvorbe biomase s kopnega in iz morja v biološke materiale in izdelke. Izkoriščajo tudi potencial živih virov, znanosti o življenju in industrijske biotehnologije za nova odkritja, izdelke in procese. Biotehnološke inovacije, vključno s tehnologijami, lahko regijam in mestom zagotovijo nove gospodarske dejavnosti in zaposlovanje, prispevajo k oživljanju podeželskih in obalnih gospodarstev ter h krepitvi krožnega modela biogospodarstva.
 Biotehnološke inovacije postavljajo temelje za odmik od gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, z vključevanjem trajnostnega pridobivanja, industrijske predelave in pretvorbe biomase s kopnega in iz vode v biološke materiale in izdelke. Izkoriščajo tudi potencial živih virov, znanosti o življenju in industrijske biotehnologije, pa tudi tekočih prizadevanj za standardizacijo, za nova odkritja, izdelke in procese. Biotehnološke inovacije, vključno s tehnologijami, lahko regijam in mestom zagotovijo nove gospodarske dejavnosti in zaposlovanje, prispevajo k oživljanju podeželskih in obalnih gospodarstev ter h krepitvi krožnega modela biogospodarstva ter tako podpirajo prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno družbo.
Sprememba 181
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 1 a (novo)
Sistemi biotehnoloških inovacij zahtevajo sodelovanje med sektorji in znotraj vrednostne verige. Potencial in vpliv različnih virov biomase bi bilo treba skrbno oceniti.
Sprememba 182
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 2 – alinea 1
–  Sistemi za trajnostno pridobivanje in proizvodnjo biomase, osredotočeni na aplikacije in uporabe višje vrednosti, družbena in okoljska zdržnost, vplivi na cilje zmanjšanja sprememb biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb in splošno učinkovitost virov;
 –  Sistemi za trajnostno in pravično pridobivanje in proizvodnjo biomase, osredotočeni na aplikacije in uporabe višje vrednosti, družbena, gospodarska in okoljska zdržnost, vplivi na cilje zmanjšanja sprememb biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb in splošno učinkovitost virov;
Sprememba 183
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 2 – alinea 3
–  vrednostne verige na področju biomase, materiali vključno z materiali, ki so nastali po vzoru naravnih materialov, izdelki in procesi z novimi lastnostmi in funkcijami ter večjo trajnostno naravnanostjo (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov), spodbujanje razvoja naprednih biorafinerij z uporabo več vrst biomase;
 –  vrednostne verige na področju biomase, materiali vključno z materiali, ki so nastali po vzoru naravnih materialov, izdelki in procesi z novimi lastnostmi in funkcijami ter večjo trajnostno naravnanostjo (vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov), spodbujanje razvoja naprednih biorafinerij z uporabo več vrst biomase ter nadaljnji razvoj obstoječih in novih biogenih goriv; boljša uporaba bioloških odpadkov in stranskih proizvodov;
Sprememba 184
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 2 – alinea 4
–  biotehnologija, vključno z vrhunsko medsektorsko biotehnologijo, za uporabo v konkurenčnih, trajnostnih in novih industrijskih procesih, okoljskih storitvah in potrošniških izdelkih21;
 –  biotehnologija, vključno z vrhunsko medsektorsko biotehnologijo, za uporabo v konkurenčnih, trajnostnih in novih kmetijskih in industrijskih procesih, okoljskih storitvah in potrošniških izdelkih21;
__________________
 __________________
21 Zdravstvene biotehnološke aplikacije bodo obravnavane v sklopu Zdravje v okviru tega stebra.
 21 Zdravstvene biotehnološke aplikacije bodo obravnavane v sklopu Zdravje v okviru tega stebra.
Sprememba 185
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 2 – alinea 5
–  Krožni model biogospodarstva s pomočjo tehnoloških, sistemskih, družbenih inovacij in inovativnega poslovnega modela, da se korenito poveča ustvarjena vrednost na enoto bioloških virov, ohranitev vrednosti takih virov v gospodarstvu za dalj časa ter podpiranje načela kaskadne uporabe trajnostne biomase z raziskavami in inovacijami;
 –  Krožni model biogospodarstva s pomočjo tehnoloških, sistemskih, družbenih inovacij in inovativnega poslovnega modela, da se poveča ustvarjena vrednost na enoto bioloških virov, ohranitev vrednosti takih virov v gospodarstvu za dalj časa ter podpiranje prehoda na trajnostne materiale in načela kaskadne uporabe trajnostne biomase z raziskavami in inovacijami;
Sprememba 186
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.6 – odstavek 2 – alinea 5 a (novo)
–   vrednostne verige na področju biomase, ki vključujejo nove inovativne materiale, kombinacije materialov in druge inovativne koncepte in proizvode;
Sprememba 187
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.7 – odstavek 1
Krožni sistemi proizvodnje in porabe bodo zagotovili koristi evropskemu gospodarstvu z zmanjšanjem odvisnosti od virov in povečali konkurenčnost podjetij, evropskim državljanom pa bodo koristili z ustvarjanjem novih delovnih mest in zmanjšanjem pritiska na okolje in podnebje. Poleg industrijske preobrazbe bodo tudi za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo potrebne spremembe širšega sistema, ki zahteva sistemske ekološko inovativne rešitve, nove poslovne modele, trge in naložbe, spodbujevalno infrastrukturo, družbene inovacije, spremembe v vedenju potrošnikov in modele upravljanja, ki spodbujajo sodelovanje med različnimi deležniki, s čimer se zagotovi, da predvidene spremembe sistema dosežejo boljše gospodarske, okoljske in socialne rezultate22. Odpiranje mednarodnemu sodelovanju bo pomembno za primerjavo, ustvarjanje in izmenjavo znanja ter preprečevanje podvajanja prizadevanj, npr. prek mednarodnih pobud, kot so mednarodni forum za vire.
 Krožni sistemi proizvodnje in porabe bodo zagotovili koristi evropskemu gospodarstvu in družbi z zmanjšanjem odvisnosti od virov in povečali konkurenčnost podjetij, evropskim državljanom pa bodo koristili z ustvarjanjem novih delovnih mest in zmanjšanjem pritiska na okolje in podnebje. Poleg industrijske preobrazbe bodo tudi za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo potrebne spremembe širšega sistema, ki zahteva sistemske ekološko inovativne rešitve, nove poslovne modele, trge in naložbe, spremembo ali razvoj novih standardov, spodbujevalno infrastrukturo, družbene inovacije, spremembe v vedenju potrošnikov in modele upravljanja, ki spodbujajo sodelovanje med različnimi deležniki, s čimer se zagotovi, da predvidene spremembe sistema dosežejo boljše gospodarske, okoljske in socialne rezultate22. Morebitno odpiranje mednarodnemu sodelovanju je lahko pomembno za primerjavo, ustvarjanje in izmenjavo znanja ter preprečevanje podvajanja prizadevanj, npr. prek mednarodnih pobud, kot je mednarodni forum za vire.
__________________
 __________________
22 Dejavnosti na področju ukrepanja v okviru krožnih sistemov dopolnjujejo ukrepe na področju nizkoogljične in čiste industrije v sklopu Digitalno in industrija.
 22 Dejavnosti na področju ukrepanja v okviru krožnih sistemov dopolnjujejo ukrepe na področju nizkoogljične in čiste industrije v sklopu Digitalno in industrija.
Sprememba 188
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.7 – odstavek 2 – alinea 1
–  Sistemski prehod na z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, z novimi paradigmami v potrošniški interakciji, novimi poslovnimi modeli za učinkovito rabo virov in okoljsko učinkovitost; izdelki in storitvami, ki spodbujajo učinkovito rabo virov v celotnem življenjskem ciklu; sistemi za souporabo, ponovno uporabo, popravilo, predelavo, recikliranje in kompostiranje;
 –  Sistemski prehod na z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, z novimi paradigmami v potrošniški interakciji, novimi poslovnimi modeli za učinkovito rabo virov in energije ter okoljsko učinkovitost; izdelki in storitvami, ki spodbujajo učinkovito rabo virov v celotnem življenjskem ciklu; sistemi za souporabo, ponovno uporabo, popravilo, predelavo, recikliranje in kompostiranje;
Sprememba 189
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.7 – odstavek 2 – alinea 3
–  rešitve za trajnostni in regenerativni razvoj mest, primestnih območij in regij, z vključevanjem preobrazbe v krožno gospodarstvo z rešitvami, ki temeljijo na naravi, tehnološkimi, digitalnimi, družbenimi in kulturnimi inovacijami ter inovacijami na področju teritorialnega upravljanja;
 –  rešitve za trajnostni in regenerativni razvoj mest, primestnih in podeželskih območij in regij, z vključevanjem preobrazbe v krožno gospodarstvo z rešitvami, ki temeljijo na naravi, tehnološkimi, digitalnimi, družbenimi in kulturnimi inovacijami ter inovacijami na področju teritorialnega upravljanja;
Sprememba 190
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.7 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)
–   prilagajanje na popolnoma krožni pristop, ki vključuje inovativne rešitve za ravnanje z odpadki in njihovo obdelavo ter omogoča pridobivanje virov in hranil ter ravnanje z živilskimi odpadki na mestnih območjih;
Sprememba 191
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.7 – odstavek 2 – alinea 4
–  ekološke inovacije za preprečevanje in sanacijo okoljskega onesnaževanja z nevarnimi snovmi in kemikalijami, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost; s pogledom tudi na vmesnik med kemikalijami, izdelki in odpadki;
 –  ekološke inovacije za preprečevanje in sanacijo okoljskega onesnaževanja z nevarnimi snovmi in kemikalijami, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost; s pogledom tudi na vmesnik med ekosistemi, kemikalijami, izdelki in odpadki;
Sprememba 192
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 5 – točka 5.2 – točka 5.2.7 – odstavek 2 – alinea 5 a (novo)
–   boljše razumevanje spodbud in ovir za uporabo proizvodov na biološki osnovi prek raziskav o uporabi znaka za krožno gospodarstvo, označevanja, standardov, shem certificiranja, javnih naročil in regulativnih dejavnosti, med drugim s stališča svetovne konkurence.
Sprememba 193
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.1 – odstavek 1
Visokokakovostni in zanesljivi znanstveni dokazi so ključnega pomena za dobre javne politike. Nove pobude in predlogi za zakonodajo EU zahtevajo pregledne, celovite in uravnotežene dokaze, izvajanje politik pa potrebuje dokaze za merjenje in spremljanje vpliva in napredka politik.
 Visokokakovostni in zanesljivi znanstveni dokazi so ključnega pomena za dobre javne politike. Nove pobude in predlogi za zakonodajo EU zahtevajo pregledne, celovite in uravnotežene dokaze, izvajanje politik pa potrebuje dokaze in preglednost pri merjenju in spremljanju vpliva in napredka politik.
Sprememba 194
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.1 – odstavek 1
Znanje in podatki skokovito naraščajo. Če naj oblikovalci politike zagotovijo razumevanje in uporabo teh podatkov in znanja, ju je treba pregledati in prečistiti. Obstaja tudi potreba po medsektorskih znanstvenih metodah in analitičnih orodjih, ki jih uporabljajo vse službe Komisije, zlasti za predvidevanje prihodnjih družbenih izzivov in podpiranje boljše pravno urejanje. To vključuje inovativne procese za vključevanje deležnikov in državljanov v vprašanja oblikovanja politik.
 Znanje in podatki skokovito naraščajo. Če naj oblikovalci politike zagotovijo razumevanje in uporabo teh podatkov in znanja, ju je treba pregledati in prečistiti. Obstaja tudi potreba po medsektorskih znanstvenih metodah in analitičnih orodjih, ki jih uporabljajo vse službe Komisije, zlasti za predvidevanje prihodnjih družbenih izzivov in pravočasno ukrepanje nanje in podpiranje boljše priprave zakonodaje. To vključuje inovativne procese za vključevanje deležnikov in državljanov v vprašanja oblikovanja politik.
Sprememba 195
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.1 – odstavek 2 – alinea 4
–  upravljanje podatkov, izmenjava podatkov in skladnost.
 –  upravljanje podatkov FAIR (podatki, ki jih je možno najti, so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni), izmenjava podatkov in skladnost.
Sprememba 196
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – uvodni del
6.2.2.  Globalni izzivi
 6.2.2.  Globalni izzivi in evropska konkurenčnost
Sprememba 197
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 1
Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k posameznim politikam EU in obveznostim, ki jih obravnava pet sklopov stebra Globalni izzivi, zlasti zavezanost EU k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
 Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k posameznim politikam EU in obveznostim, ki jih obravnava šest sklopov stebra Globalni izzivi, zlasti zavezanost EU k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Sprememba 198
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 2 – uvodni del
2.  Vključujoča in varna družba
 2.  Vključujoča in ustvarjalna družba
Sprememba 199
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 2 – alinea 1
–  Raziskave na področju neenakosti, revščine in izključenosti, družbene mobilnosti, kulturne raznolikosti ter znanj in spretnosti; ocena socialnih, demografskih in tehnoloških sprememb na področju gospodarstva in družbe;
 –  Raziskave na področju neenakosti, revščine in izključenosti, družbene mobilnosti, kulturne raznolikosti ter znanj in spretnosti; ocena socialnih, demografskih, geografskih in tehnoloških sprememb na področju gospodarstva in družbe;
Sprememba 200
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 2 – alinea 2
–  podpora za ohranjanje kulturne dediščine;
 –  raziskave o gospodarskem in družbenem prispevku kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z razvojem statistike, in podpora za ohranjanje materialne in nematerialne kulturne dediščine;
Sprememba 201
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 2 – alinea 3 a (novo)
–   raziskave o družbenem vplivu znanstvenih in tehnoloških sprememb na države članice in regije, tudi na državljane;
Sprememba 202
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 2 a (novo)
2a.  Varna družba
Sprememba 203
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 3 – uvodni del
3.  Digitalno in industrija
 3.  Digitalno področje, industrija in vesolje
Sprememba 204
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 3 – alinea 4
–  raziskave na področju nanotehnologije in drugih ključnih omogočitvenih tehnologij;
 črtano
Sprememba 205
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 4 – alinea 1
–  Podpora izvajanju podnebne, energetske in prometne politike EU, prehod na nizkoogljično gospodarstvo in strategije za dekarbonizacijo do leta 2050; analiza celostnih nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov; ocena poti k dekarbonizaciji v vseh sektorjih, vključno s kmetijstvom in rabo zemljišč, spremembo namembnosti zemljišč in gozdarstvom;
 –  Podpora izvajanju podnebne, energetske in prometne politike EU, odpiranje scenarijev za prehod na gospodarstvo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov, vključno z nizkoogljičnimi tehnologijami in strategijami za razogljičenje; analiza celostnih nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov; ocena poti k dekarbonizaciji v vseh sektorjih, vključno s kmetijstvom in rabo zemljišč, spremembo namembnosti zemljišč in gozdarstvom;
Sprememba 206
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 4 – alinea 2
–  ocena tveganj pri občutljivih ekosistemih in ključnih gospodarskih panogah in infrastrukturi s poudarkom na strategijah prilagajanja;
 –  ocena tveganj in potencialnih rešitev za občutljive ekosisteme in ključnih gospodarskih panogah in infrastruktur, s poudarkom na strategijah za blaženje in prilagajanje;
Sprememba 207
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 4 – alinea 3
–  analiza raziskovalne in inovacijske razsežnosti energetske unije; ocena konkurenčnosti EU na svetovnem trgu čiste energije;
 –  analiza raziskovalne in inovacijske razsežnosti energetske unije; ocena konkurenčnosti EU na svetovnem trgu čiste energije, zlasti iz obnovljivih virov;
Sprememba 208
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 4 – alinea 5
–  analiza energetske porabe v stavbah, pametnih in trajnostnih mestih in industrijskih panogah;
 –  analiza energetske porabe in potenciala za blaženje posledic podnebnih sprememb v stavbah, pametnih in trajnostnih mestih in industrijskih panogah;
Sprememba 209
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 4 – alinea 8
–  podpora za energetski prehod, vključno s konvencijo županov, čisto energijo za otoke EU, občutljive regije in Afriko;
 –  podpora prehodu na brezogljične energetske sisteme, vključno z zelo učinkovitimi in na obnovljivih virih temelječimi sistemi;
Sprememba 210
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 5 – uvodni del
5.  Hrana in naravni viri
 5.  Hrana, naravni viri in kmetijstvo
Sprememba 211
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 5 – alinea 1
–  Raziskave tal, zemlje, gozdov, zraka, vode, morskih virov, surovin in biotske raznovrstnosti v podporo učinkovitemu ohranjanju, obnovi in trajnostni rabi naravnega kapitala, vključno s trajnostnim upravljanjem virov v Afriki;
 –  Raziskave tal, zemlje, gozdov, zraka, vode, morskih virov, surovin in biotske raznovrstnosti v podporo učinkovitemu ohranjanju, obnovi in trajnostni rabi naravnega kapitala, vključno s pravičnim in trajnostnim upravljanjem virov v Afriki;
Sprememba 212
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 5 – alinea 3
–  ocenjevanje podnebnih sprememb in možnih ukrepov za ublažitev in prilagajanje politik na področju kmetijstva in ribištva, vključno z zagotavljanjem prehranske varnosti;
 –  ocenjevanje podnebnih sprememb in možnih ukrepov za ublažitev in prilagajanje politik na področju kmetijstva, ribištva in gozdarstva, vključno z zagotavljanjem prehranske varnosti;
Sprememba 213
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.2 – odstavek 2 – točka 5 – alinea 4
–  spremljanje in napovedovanje kmetijskih virov v EU in sosednjih državah;
 –  spremljanje in napovedovanje kmetijskih in gozdarskih virov v EU in sosednjih državah;
Sprememba 214
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.3 – odstavek 1
Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k inovacijam in prenosu tehnologije. Podpiralo bo delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije. Prispevalo bo k razvoju in spremljanju politik, ki so namenjene bolj socialni in trajnostni Evropi. Podpiralo bo zunanje razsežnosti EU in mednarodne cilje in pomagalo pri spodbujanju dobrega upravljanja. Dobro delujoč notranji trg z močnim gospodarskim upravljanjem in pravičnim družbenim sistemom bo spodbudil inovacije in konkurenčnost.
 Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k inovacijam in prenosu tehnologije. Podpiralo bo delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije. Prispevalo bo k razvoju in spremljanju politik, ki so namenjene bolj socialni in trajnostni Evropi. Podpiralo bo zunanje razsežnosti EU in mednarodne cilje in pomagalo pri spodbujanju dobrega upravljanja. Dobro delujoč notranji trg z močnim gospodarskim upravljanjem in pravičnim družbenim sistemom bo spodbudil inovacije, konkurenčnost, odpiranje novih delovnih mest, socialno vključevanje in dobro počutje.
Sprememba 215
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.4 – odstavek 2 – alinea 5
–  odprta znanost in prost dostop do podatkov.
 –  odprta znanost in prost dostop do podatkov FAIR (podatki, ki jih je možno najti, so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni).
Sprememba 216
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 6 – točka 6.2 – točka 6.2.5 – odstavek 2 – alinea 1
–  Izvajanje regionalnih in mestnih politik, strategij pametne specializacije, strategij za gospodarsko preobrazbo regij v tranziciji, celovitih strategij in podatkov in razvoj mest;
 –  Izvajanje regionalnih in mestnih politik, strategij pametne specializacije, strategij za gospodarsko preobrazbo regij v tranziciji, celostnih strategij in podatkov za urbani in podeželski razvoj;
Sprememba 217
Predlog sklepa
Priloga I – del III
III ODPRTE INOVACIJE
 III INOVATIVNA EVROPA
Odprte inovacije so ključna paradigma za EU, da še naprej zagotavlja blaginjo svojim državljanom ter se sooča z izzivi prihodnosti. Izvajanje ekosistemov zahteva sistemski, medsektorski in večstranski pristop. Gospodarski napredek, socialna blaginja in kakovost življenja Evrope se opirajo na zmožnost povečanja produktivnosti in rasti, kar je močno odvisno od njene sposobnosti za inovacije. Inovacije so tudi ključnega pomena za reševanje glavnih izzivov, ki so pred EU.
 Odprte inovacije so ključna paradigma za EU, da še naprej zagotavlja blaginjo svojim državljanom ter se sooča z izzivi prihodnosti. Izvajanje ekosistemov zahteva sistemski, medsektorski in večstranski pristop. Gospodarski napredek, socialna blaginja in kakovost življenja Evrope se opirajo na zmožnost povečanja produktivnosti in rasti, kar je močno odvisno od njene sposobnosti za inovacije. Inovacije so tudi ključnega pomena za reševanje glavnih izzivov, ki so pred EU.
Podobno kot v predhodnem programu so inovacije v središču programa Obzorje Evropa. Iskanje novih zamisli, proizvodov in procesov je gonilo za uresničevanje ciljev in načinov izvajanja programa Obzorje Evropa, od strateškega načrtovanja do razpisov, in je prisotno od začetka do konca vsakega podprtega projekta, od pionirskih raziskav do industrijskih ali tehnoloških časovnih načrtov in misij.
 Podobno kot v predhodnem programu so inovacije v središču programa Obzorje Evropa. Iskanje novih zamisli, proizvodov in procesov je gonilo za uresničevanje ciljev in načinov izvajanja programa Obzorje Evropa, od strateškega načrtovanja do razpisov, in je prisotno od začetka do konca vsakega podprtega projekta, od pionirskih raziskav do industrijskih ali tehnoloških časovnih načrtov in misij.
Vendar si inovacije zaslužijo posebne ukrepe, saj EU mora odločno izboljšati pogoje in okolje, v katerih lahko evropske inovacije cvetijo, da bi se zamisli hitro izmenjevale med akterji v inovacijskem ekosistemu, nove zamisli in tehnologije pa hitro preoblikovale v izdelke in storitve, potrebne za uspeh EU.
 Vendar si inovacije zaslužijo posebne ukrepe, saj EU mora odločno izboljšati pogoje in okolje, v katerih lahko evropske inovacije cvetijo, da bi se zamisli hitro izmenjevale med akterji v inovacijskem ekosistemu, nove zamisli in tehnologije pa hitro preoblikovale v izdelke in storitve, potrebne za uspeh EU.
V zadnjih desetletjih so se pojavili veliki novi in svetovni trgi na področju razvedrilnih dejavnosti, medijev, zdravstvenega varstva, nastanitve in trgovine na drobno, ki temelji na prodornih inovacijah na področju IKT, biotehnologije, interneta in gospodarstva spletnih platform. Te inovacije, ki oblikujejo trg in vplivajo na celotno gospodarstvo EU, uvajajo hitro rastoča in pogosto nova podjetja. Vendar jih le nekaj izvira iz EU.
 V zadnjih desetletjih so se pojavili veliki novi in svetovni trgi na področju razvedrilnih dejavnosti, medijev, komunikacije, zdravstvenega varstva, nastanitve in trgovine na drobno, ki temelji na prodornih inovacijah na področju IKT, biotehnologije, interneta in gospodarstva spletnih platform. Te inovacije, ki oblikujejo trg in vplivajo na celotno gospodarstvo EU, uvajajo hitro rastoča in pogosto nova podjetja. Vendar jih le nekaj izvira iz EU in v njej uspeva.
Prihaja nov svetovni val prodornih inovacij, ki bo temeljil na bolj „poglobljenih“ (deep-tech) tehnologijah, kot so blokovne verige, umetna inteligenca, genomika in robotika, in drugih tehnologijah, ki lahko izvirajo tudi od posameznih inovatorjev in skupnosti državljanov. Skupno jim je to, da se oblikujejo na stičišču različnih tehnologij, industrijskih panog in znanstvenih disciplin, ponujajo povsem nove kombinacije izdelkov, procesov, storitev in poslovnih modelov ter imajo potencial za odpiranje novih trgov po vsem svetu. Vplivale bodo tudi na dodatne sektorje, kot so proizvodnja, finančne storitve, promet, ali energija.
 Prihaja nov svetovni val prodornih in prelomnih inovacij, vključno s socialnimi in tehnološkimi, ki bo temeljil na bolj „poglobljenih“ (deep-tech) tehnologijah, kot so blokovne verige, umetna inteligenca, genomika in robotika, in drugih tehnologijah, ki lahko izvirajo ne le iz družb ali raziskovalnih organizacij, ampak tudi od posameznih inovatorjev in skupnosti državljanov. Skupno jim je to, da se oblikujejo na stičišču različnih tehnologij, industrijskih panog in znanstvenih disciplin, ponujajo povsem nove kombinacije izdelkov, procesov, storitev, standardov in poslovnih modelov ter imajo potencial za odpiranje novih trgov po vsem svetu. Vplivale bodo tudi na dodatne sektorje, kot so proizvodnja, finančne storitve, promet, ali energija.
Evropa mora zajahati ta val. Evropa je v dobrem položaju, saj novi val prihaja na področjih „deep-tech“, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, čisti viri energije, na katerih ima Evropa nekaj konkurenčnih prednosti v zvezi z znanostjo in znanjem, in se lahko opre na tesno javno-zasebno sodelovanje (npr. v zdravstvu ali na področju energije).
 Evropa mora zajahati ta val. Evropa je v dobrem položaju, saj novi val prihaja na področjih „deep-tech“, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, čisti viri energije, na katerih ima Evropa nekaj konkurenčnih prednosti v zvezi z znanostjo in znanjem, in se lahko opre na tesno javno-zasebno sodelovanje (npr. v zdravstvu ali na področju energije).
Da bi Evropa lahko vodila naveden novi val prodornih inovacij, se je treba spoprijeti z naslednjimi izzivi:
 Da bi Evropa lahko vodila naveden novi val prodornih inovacij, se je treba spoprijeti z naslednjimi izzivi:
–  izboljšati prenos znanosti v inovacije, da se pospeši prenos zamisli, tehnologij in nadarjenih ljudi iz raziskovalne baze v zagonska podjetja in industrijo;
 –  izboljšati prenos znanosti v inovacije, da se pospeši prenos zamisli, tehnologij in nadarjenih ljudi iz raziskovalne baze v zagonska podjetja in industrijo;
—  okrepiti sodelovanje med vsemi vrstami inovatorjev, zlasti med zagonskimi, malimi, srednjimi ter večjimi podjetji z izboljšanjem njihovega zagona in ustvarjanjem novih ekosistemov;
–  pospešitev preoblikovanja industrije: evropska industrija zaostaja pri sprejemanju novih tehnologij in širitvi: 77 % mladih in velikih družb na področju raziskav in inovacij je ustanovljenih v ZDA ali Aziji in le 16 % v Evropi;
 –  pospešitev preoblikovanja industrije: evropska industrija zaostaja pri sprejemanju novih tehnologij in širitvi: 77 % mladih in velikih družb na področju raziskav in inovacij je ustanovljenih v ZDA ali Aziji in le 16 % v Evropi;
–  povečanje tveganega financiranja za premostitev finančne vrzeli: evropski inovatorji imajo težave zaradi majhne ponudbe tveganega financiranja. Tvegani kapital je ključnega pomena za preoblikovanje prodornih inovacij v podjetja z vodilnim položajem na svetu, vendar se v Evropi zbere manj kot četrtina sredstev, zbranih v ZDA in Aziji. Evropa mora premostiti imenovani „inovacijski prepad“, kjer zamisli in inovacije ne dosežejo trga zaradi vrzeli med javno podporo in zasebnimi naložbami, zlasti v zvezi z zelo tveganimi prodornimi inovacijami in dolgoročnimi finančnimi naložbami;
 –  povečanje tveganega financiranja za premostitev finančne vrzeli: evropski inovatorji imajo težave zaradi majhne ponudbe tveganega financiranja. Tvegani kapital je ključnega pomena za preoblikovanje prodornih inovacij v podjetja z vodilnim položajem na svetu, vendar se v Evropi zbere manj kot četrtina sredstev, zbranih v ZDA in Aziji. Evropa mora premostiti imenovani „inovacijski prepad“, kjer zamisli in inovacije ne dosežejo trga zaradi vrzeli med javno podporo in zasebnimi naložbami, zlasti v zvezi z zelo tveganimi prodornimi inovacijami in dolgoročnimi finančnimi naložbami;
–  izboljšanje in poenostavitev evropskega področja financiranja in podpore raziskavam in inovacijam: veliko število virov financiranja zagotavlja zapleteno okolje za inovatorje. EU mora pri ukrepanju sodelovati in se usklajevati z drugimi pobudami na evropski, nacionalni in regionalni ravni, tako javnimi kot zasebnimi, da bi bolj pospešili in bolje uskladili podporne zmogljivosti ter ponudili okolje, v katerem se bodo evropski inovatorji lažje znašli;
 –  izboljšanje in poenostavitev evropskega področja financiranja in podpore raziskavam in inovacijam: veliko število virov financiranja zagotavlja zapleteno okolje za inovatorje. EU mora pri ukrepanju sodelovati in se usklajevati z drugimi pobudami na evropski, nacionalni in regionalni ravni, tako javnimi kot zasebnimi, da bi bolj pospešili in bolje uskladili podporne zmogljivosti ter ponudili okolje, v katerem se bodo evropski inovatorji lažje znašli;
–  odpraviti razdrobljenost inovacijskega ekosistema. Medtem ko je v Evropi vedno več žariščnih točk, pa te niso dobro povezane. Podjetja z mednarodnim potencialom rasti se morajo ubadati z razdrobljenostjo nacionalnih trgov z različnimi jeziki, poslovnimi kulturami in predpisi.
 –  odpraviti razdrobljenost inovacijskega ekosistema. Medtem ko je v Evropi vedno več žariščnih točk, pa te niso dobro povezane. Podjetja z mednarodnim potencialom rasti se morajo ubadati z razdrobljenostjo nacionalnih trgov z različnimi jeziki, poslovnimi kulturami in predpisi.
Za soočenje s tem novim valom prodornih inovacij zahteva evropska podpora prodornim inovatorjem hitro odziven, preprost, tekoč in prilagojen pristop. Politike za razvoj in uvajanje prodornih inovacij in podjetij v fazi širitve morajo biti pogumne in prevzeti tveganja ter morajo upoštevati navedene izzive in dodati vrednost zadevnim inovacijskim dejavnostim, ki jih izvajajo posamezne države članice.
 Za soočenje s tem novim valom prodornih inovacij zahteva evropska podpora prodornim inovatorjem hitro odziven, preprost, tekoč in prilagojen pristop. Politike za razvoj in uvajanje prodornih inovacij in podjetij v fazi širitve morajo biti pogumne in prevzeti tveganja ter morajo upoštevati navedene izzive in dodati vrednost zadevnim inovacijskim dejavnostim, ki jih izvajajo posamezne države članice.
Steber programa Obzorje Evropa „Odprte inovacije“ v sodelovanju z drugimi politikami EU in zlasti s programom InvestEU je zasnovan za doseganje otipljivih rezultatov. Opira se na pridobljene izkušnje in izkušnje, pridobljene v okviru prejšnjih okvirnih programov, zlasti dejavnosti, usmerjenih v prihodnje tehnologije in inovacije (kot so Prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET), Hitra pot do inovacij (FTI)), in MSP (kot je instrument za MSP), pa tudi v zasebno in podjetniško financiranje (kot so 7. OP, RSFF, Obzorje 2020 InnovFin), ki so vsi del dejavnosti pilotnega projekta EIC za obdobje 2018–2020.
 Steber programa Obzorje Evropa „Inovativna Evropa“ v sodelovanju z drugimi politikami EU in zlasti s programom InvestEU je zasnovan za doseganje otipljivih rezultatov. Opira se na pridobljene izkušnje in izkušnje, pridobljene v okviru prejšnjih okvirnih programov, zlasti dejavnosti, usmerjenih v prihodnje tehnologije in inovacije (kot so Prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET), Hitra pot do inovacij (FTI)), in MSP (kot je instrument za MSP), pa tudi v zasebno in podjetniško financiranje (kot so 7. OP, RSFF, Obzorje 2020 InnovFin), ki so vsi del dejavnosti pilotnega projekta EIC za obdobje 2018–2020.
Na podlagi teh izkušenj ta steber predvideva uvedbo Evropskega sveta za inovacije (EIC), ki bo spodbujal prodorne inovacije s potencialom za hitro širitev na svetovni ravni ter z namenskimi instrumenti in dejavnosti;
 Na podlagi teh izkušenj ta steber predvideva uvedbo Evropskega sveta za inovacije (EIC), ki bo spodbujal prodorne raziskave in inovacije s potencialom za hitro širitev na svetovni ravni ter z namenskimi instrumenti in dejavnosti;
–  podpora razvoju prihodnjih in nastajajočih prodornih inovacij;
 –  podpora razvoju prihodnjih in nastajajočih prodornih inovacij, tudi s ciljno usmerjenimi skupnimi raziskavami;
–   spodbujanje razširjanja in izkoriščanja inovacij v industrijskih in drugih ekonomskih vrednostnih verigah;
–  za premostitev finančne vrzeli pri razvoju, uvajanju in širjenju inovacij, ki oblikujejo trg;
 –  za premostitev finančne vrzeli pri razvoju, uvajanju in širjenju inovacij, ki oblikujejo trg;
–  povečanje vpliva in prepoznavnosti podpore EU inovacijam.
 –  povečanje vpliva in prepoznavnosti podpore EU inovacijam;
–   ustvarjanje sinergij z dejavnostmi v drugih delih programa.
Medtem ko bo EIC neposredno podpiral prodorne inovacije, je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: to mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU in nacionalnimi politikami ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi:
 Medtem ko bo EIC neposredno podpiral prodorne inovacije, je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: to mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU in nacionalnimi politikami ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi:
–  obnovljeni in okrepljeni mehanizmi usklajevanja in sodelovanja z državami članicami in pridruženimi državami, tudi z zasebnimi pobudami, za podporo vsem vrstam evropskih inovacijskih ekosistemov in njihovi akterjem;
 –  obnovljeni in okrepljeni mehanizmi usklajevanja in sodelovanja z državami članicami in pridruženimi državami, tudi z zasebnimi pobudami, za podporo vsem vrstam evropskih inovacijskih ekosistemov in njihovi akterjem;
–  podpora Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo (EIT) in skupnostim znanja in inovacij (SZI).
 –  okrepljena podpora Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo (EIT) in skupnostim znanja in inovacij (SZI).
Poleg tega se bo ta steber v smislu stalnega prizadevanja za krepitev zmogljivosti financiranja za raziskave in inovacije v Evropi po potrebi povezal s programom InvestEU. Program InvestEU, ki se bo opiral na dosežke in izkušnje iz programa InnovFin iz programa Obzorje 2020, bo izboljšal dostop do tveganega financiranja za dobičkonosne raziskovalne organizacije, inovatorje in podjetnike, zlasti za MSP ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter za vlagatelje.
 Poleg tega se bo ta steber v smislu stalnega prizadevanja za krepitev zmogljivosti financiranja za raziskave in inovacije v Evropi po potrebi povezal s programom InvestEU. Program InvestEU, ki se bo opiral na dosežke in izkušnje iz programa InnovFin iz programa Obzorje 2020, bo izboljšal dostop do tveganega financiranja za dobičkonosne raziskovalne organizacije, inovatorje in podjetnike, zlasti za MSP ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter za vlagatelje.
Sprememba 218
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 1
Cilj EIC je opredeliti, razviti in uvesti prodorne in prelomne inovacije (vključno s tehnologijami) ter podpreti hitro širitev inovativnih podjetij na ravni EU in na mednarodni ravni na poti od zamisli do trga.
 Cilj EIC je opredeliti, razviti in uvesti prodorne in prelomne inovacije (vključno z radikalno novimi tehnologijami) ter podpreti hitro širitev inovativnih podjetij na ravni EU in na mednarodni ravni na poti od zamisli do trga.
Sprememba 219
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 2
EIC bo izvajal predvsem dva dopolnjujoča se ukrepa, in sicer Iskalec (Pathfinder) za napredne raziskave in za zgodnje faze razvoja tehnologije ter Pospeševalec (Accelerator) za inovacije in ukrepe uvajanja na trg, vključno s fazami komercializacije pred serijsko proizvodnjo in rastjo podjetij. Z idejo, da se zagotovi enotni sistem „vse na enem mestu“ in en postopek za podporo, bo Pospeševalec dodeljeval tudi kombinirano financiranje, s povezovanjem nepovratnih sredstev in naložb v kapital. Poleg tega bo omogočal dostop do posojil iz programa InvestEU.
 EIC bo izvajal predvsem dva dopolnjujoča se ukrepa, in sicer Iskalec (EIC Pathfinder) za napredne raziskave in za zgodnje faze znanstvenih in tehnoloških raziskav in razvoja tehnologije ter Pospeševalec (EIC Accelerator) za inovacije in ukrepe uvajanja na trg, vključno s fazami komercializacije pred serijsko proizvodnjo in rastjo podjetij. Z idejo, da se zagotovi enotni sistem „vse na enem mestu“ in en postopek za podporo, bo Pospeševalec dodeljeval kombinirano financiranje, s povezovanjem nepovratnih sredstev in naložb v kapital. Poleg tega bo omogočal dostop do posojil in jamstev iz programa InvestEU. Vsaj 70 % proračuna EIC bo namenjenega zagonskim podjetjem in MSP.
Sprememba 220
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 3 – alinea 1
–  osredotočala se bosta na prodorne in prelomne inovacije, tudi družbene, ki imajo potencial za ustvarjanje novih trgov, v nasprotju s tistimi, ki uvajajo postopne izboljšave obstoječih izdelkov, storitev ali poslovnih modelov;
 –  osredotočala se bosta na prodorne in prelomne inovacije, tudi družbene, ki imajo potencial za ustvarjanje novih trgov ali omogočanje novih rešitev in raziskav o morebitnih radikalno novih tehnologijah;
Sprememba 221
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 3 – alinea 2
–  večinoma bosta delovala od spodaj navzgor, bila odprta za inovacije z vseh področij znanosti, tehnologije in aplikacij iz vseh sektorjev, medtem ko bosta omogoča ciljno podporo nastajajočim prodornim ali prelomnim tehnologijam, ki bi lahko imele strateški pomen;
 –  večinoma bosta delovala od spodaj navzgor, bila odprta za ciljno usmerjene inovacije in raziskave z vseh področij znanosti, tehnologije in aplikacij iz vseh sektorjev, medtem ko bosta omogoča ciljno podporo nastajajočim prodornim ali prelomnim tehnologijam, ki bi lahko imele strateški pomen;
Sprememba 222
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 3 – alinea 3
–  spodbujala bosta inovacije, ki pokrivajo različna znanstvena, tehnološka področja (npr. kombinacija fizičnih in digitalnih področij) in sektorje;
 –  spodbujala bosta inovacije in raziskave, ki pokrivajo različna znanstvena, tehnološka področja (npr. kombinacija fizičnih in digitalnih področij) in sektorje;
Sprememba 223
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 3 – alinea 4
–  osredotočala se bosta na inovatorje, poenostavljanje postopkov in upravnih zahtev, pri čemer bosta pri ocenjevanju prijav uporabljala tudi razgovore in zagotavljala hitro sprejemanje odločitev;
 –  osredotočala se bosta na inovatorje in raziskovalce, poenostavljanje postopkov in upravnih zahtev, pri čemer bosta pri ocenjevanju prijav uporabljala tudi razgovore in zagotavljala hitro sprejemanje odločitev;
Sprememba 224
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 4
Poleg finančne podpore bodo inovatorji imeli dostop tudi do poslovnih svetovalnih storitev EIC, ki bodo projektom zagotavljale usmerjanje, mentorstvo in tehnično pomoč, ter inovatorje povezovale z vrstniki, industrijskimi partnerji in vlagatelji. Inovatorji bo imeli na voljo tudi lažji dostop do strokovnega znanja, zmogljivosti (vključno z inovacijskimi vozlišči23) in partnerjev iz vseh dejavnosti, ki jih podpira EU (vključno s tistimi iz EIT, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij).
 Poleg finančne podpore bodo inovatorji imeli dostop tudi do poslovnih svetovalnih storitev EIC, ki bodo projektom zagotavljale usmerjanje, mentorstvo in tehnično pomoč, ter inovatorje povezovale z vrstniki, industrijskimi partnerji in vlagatelji. Inovatorji bo imeli na voljo tudi lažji dostop do strokovnega znanja, zmogljivosti (vključno z raziskovalno infrastrukturo in inovacijskimi vozlišči23) in partnerjev iz vseh dejavnosti, ki jih podpira EU (vključno s tistimi iz EIT, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij).
__________________
 __________________
23 To so javne ali zasebne ustanove, ki ponujajo dostop do najnovejšega znanja in izkušenj na področju digitalnih in povezanih omogočitvenih tehnologij, da podjetja lahko postanejo bolj konkurenčna v zvezi s proizvodnjo, storitvami in poslovnimi procesi.
 23 To so javne ali zasebne ustanove, ki ponujajo dostop do najnovejšega znanja in izkušenj na področju digitalnih in povezanih omogočitvenih tehnologij, da podjetja lahko postanejo bolj konkurenčna v zvezi s proizvodnjo, storitvami in poslovnimi procesi.
Sprememba 225
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – odstavek 5
Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic, tudi v obliki evropskega partnerstva.
 Poleg tega bo posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic, tudi v obliki evropskih partnerstev.
Sprememba 226
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.1 – uvodni del
1.1.1.  Iskalec za napredne raziskave
 1.1.1.  Iskalec EIC za napredne raziskave
Sprememba 227
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.1 – odstavek 2
Splošni cilj Iskalca bo negovati inovacije z možnostjo, da oblikujejo trg, iz prodornih tehnoloških zamisli in jih voditi do predstavitvene faze ali razvoja poslovnih modelov ali strategij, kjer jih bo prevzel Pospeševalec ali kateri koli drugi instrument za uvedbo na trg. V ta namen bo Iskalec sprva podpiral najzgodnejše faze znanstvenih in tehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo.
 Splošni cilj Iskalca bo negovati inovacije z možnostjo, da oblikujejo trg, iz prodornih znanstvenih in tehnoloških zamisli in jih voditi do predstavitvene faze ali razvoja poslovnih modelov ali strategij, kjer jih bo prevzel Pospeševalec ali kateri koli drugi instrument za uvedbo na trg. V ta namen bo Iskalec sprva podpiral najzgodnejše faze znanstvenih in tehnoloških raziskav in razvoja, vključno z vrhunskimi raziskavami, potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo.
Sprememba 228
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.1 – odstavek 3
Da bi bil v celoti odprt za široka raziskovanje, priložnosti naključij in nepričakovane zamisli, koncepte in odkritja, se bo Iskalec večinoma izvajal s stalnim razpisom za zbiranje predlogov od spodaj navzgor. Iskalec bo tudi zagotavljal konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev24, ki zahtevajo deep-tech in prebojno razmišljanje. Združevanje izbranih projektov v tematsko ali ciljno naravnane portfelje bo omogočilo vzpostavitev kritične mase prizadevanj in strukturiranje novih multidisciplinarnih raziskovalnih skupnosti.
 Da bi bil v celoti odprt za široka raziskovanja, priložnosti zaradi srečnih naključij in nepričakovane zamisli, koncepte in odkritja, se bo Iskalec večinoma izvajal s stalnim, konkurenčnim in odprtim razpisom za zbiranje predlogov od spodaj navzgor s presečnimi datumi. Iskalec bo tudi zagotavljal konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev24, ki zahtevajo deep-tech in prebojno razmišljanje. Združevanje izbranih projektov v tematsko ali ciljno naravnane portfelje bo omogočilo vzpostavitev kritične mase prizadevanj in strukturiranje novih multidisciplinarnih raziskovalnih skupnosti.
__________________
 __________________
24 Ti bi lahko vključevali teme, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, biotično zatiranje ali druga generacija digitalnih dvojčkov, ali kakršne koli druge teme, opredeljene v okviru strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa (vključno z mrežnimi programi držav članic).
 24 Ti bi lahko vključevali teme, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, biotično zatiranje ali druga generacija digitalnih dvojčkov, ali kakršne koli druge teme, opredeljene v okviru strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa (vključno z mrežnimi programi držav članic).
Sprememba 229
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.1 – odstavek 5
Iskalec bo odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, ter od posameznih upravičencev do multidisciplinarnih konzorcijev. V primeru projektov posameznega upravičenca se večja podjetja ne bodo upoštevala. Iskalec se bo izvajal na podlagi tesnega usklajevanja z drugimi deli programa Obzorje Evropa, zlasti z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC), ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) ter skupnostmi znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Izvajal se bo tudi v tesnem usklajevanju s programi in dejavnostmi držav članic.
 Iskalec bo odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih in tehnoloških organizacij in podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, ter od posameznih upravičencev do multidisciplinarnih konzorcijev. V primeru projektov posameznega upravičenca se večja podjetja ne bodo upoštevala. Da bi zagotovili sinergije in se izognili podvajanju, se bo Iskalec izvajal na podlagi tesnega usklajevanja z drugimi deli programa Obzorje Evropa, zlasti z Evropskim raziskovalnim svetom (ERC), ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) ter Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT). Izvajal se bo tudi v tesnem usklajevanju s programi in dejavnostmi držav članic.
Sprememba 230
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.2 – odstavek 2
Zato bo Pospeševalec zagotavljal finančno podporo inovatorjem in podjetjem, ki še niso dobičkonosni ali zanimivi za vlagatelje, vendar ki imajo ambicije za razvoj in uvedbo na trg EU in mednarodne trge ter za hitro povečanje obsega. V ta namen bo gradil na izkušnjah iz faze 2 in faze 3 instrumenta MSP programa Obzorje 2020 in programa InnovFin programa Obzorje 2020, zlasti z dodatkom sestavin, ki ne vključujejo nepovratnih sredstev, in sposobnosti podpore večjim in dolgotrajnejšim naložbam.
 Zato bo Pospeševalec zagotavljal finančno podporo inovatorjem in podjetjem, ki še niso dobičkonosni ali zanimivi za vlagatelje, vendar ki imajo ambicije za razvoj in uvedbo na trg EU in mednarodne trge ter za hitro povečanje obsega. V ta namen bo gradil na izkušnjah iz faze 2 in faze 3 instrumenta MSP programa Obzorje 2020 in programa InnovFin programa Obzorje 2020, zlasti z dodatkom sestavin, ki ne vključujejo nepovratnih sredstev, in sposobnosti podpore večjim in dolgotrajnejšim naložbam. Zagotovljeno bo sodelovanje z EIT in njegovimi skupnostmi znanja in inovacij ter sinergije z dejavnostmi pospeševalcev.
Sprememba 231
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.2 – odstavek 3 – alinea 2
–  podporo naložbam v obliki lastniškega kapitala27 ali drugih povratnih oblik podpore za premostitev inovacijskih dejavnosti z učinkovito uvedbo na trg, vključno s širitvijo, na način, ki ne izriva zasebnih naložb ali izkrivlja konkurence na notranjem trgu. Po potrebi po inovatorjem omogočal dostop do dolžniškega financiranja (npr. s posojili) iz programa InvestEU.
 –  podporo naložbam v obliki lastniškega kapitala27 ali drugih povratnih oblik podpore za premostitev inovacijskih dejavnosti z učinkovito uvedbo na trg, vključno s širitvijo, na način, ki ne izriva zasebnih naložb ali izkrivlja konkurence na notranjem trgu. Po potrebi bo inovatorjem omogočal dostop do dolžniškega financiranja (npr. s posojili ali jamstvi) iz programa InvestEU.
__________________
 __________________
27 Običajno ne več kot 25 % glasovalnih pravic. V izjemnih primerih si lahko EU zagotovi pridobitev manjšinskega delež z možnostjo veta, da bi zavarovala evropske interese na ključnih področjih, npr. na področju kibernetske varnosti.
 27 Običajno ne več kot 25 % glasovalnih pravic. V izjemnih primerih si lahko EU zagotovi pridobitev manjšinskega delež z možnostjo veta, da bi zavarovala evropske interese na ključnih področjih, npr. na področju kibernetske varnosti.
Sprememba 232
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.2 – odstavek 4
Pomoč se dodeli v okviru enega samega postopka in z enim samim sklepom, ki podprtemu inovatorju zagotavlja eno samo obveznost glede finančnih virov za pokrivanje različnih faz inovacij do uvedbe na trg, vključno s komercializacijo pred serijsko proizvodnjo. Celotna izvedba dodeljene podpore bo temeljila na mejnikih in pregledu. Kombinacija in obseg financiranja bodo prilagojeni potrebam podjetja, velikosti podjetja in fazi, naravi tehnologije/inovacije in dolžino inovacijskega cikla. Instrument bo kril potrebe po financiranju do zamenjave z nadomestnimi viri naložb.
 Pomoč se dodeli v okviru enega samega postopka in z enim samim sklepom, ki podprtemu inovatorju zagotavlja eno samo obveznost glede finančnih virov za pokrivanje različnih faz inovacij do uvedbe na trg, vključno s komercializacijo pred serijsko proizvodnjo. Celotna izvedba dodeljene podpore bo temeljila na mejnikih in pregledu. Kombinacija in obseg financiranja bodo prilagojeni potrebam upravičenca, njegovi velikosti in fazi, naravi tehnologije/inovacije in dolžini inovacijskega cikla. Instrument bo kril potrebe po financiranju do zamenjave z nadomestnimi viri naložb.
Sprememba 233
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.2 – odstavek 5
Za inovacije z visokim tehnološkim tveganjem („deep-tech“) bo podpora vedno vključevala nepovratna sredstva za pokrivanje inovacijskih dejavnosti. Če se različna tveganja (tehnološka, tržna, regulativna itd.) zmanjšajo, se pričakuje, da se relativna pomembnost komponente povračljivega predujma poveča.
 Za inovacije z visokim tveganjem (na primer „deep-tech“) bo podpora vedno vključevala nepovratna sredstva za pokrivanje inovacijskih dejavnosti, ki se lahko izvajajo v sodelovanju z javnimi raziskovalnimi organizacijami kot partnerji ali prek podizvajalcev. Če se različna tveganja (tehnološka, tržna, regulativna itd.) zmanjšajo, se pričakuje, da se relativna pomembnost komponente povračljivega predujma poveča.
Sprememba 234
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.2 – odstavek 7
Pospeševalec bo deloval predvsem z odprtim razpisom za zbiranje predlogov od spodaj navzgor in bo usmerjen na posamezne podjetnike (zlasti zagonska podjetja in MSP), pri čemer bo posebna pozornost namenjena mladim inovatorjem in inovatorkam. Ta odprti razpis za zbiranje predlogov od spodaj navzgor bo dopolnjevala ciljna podpora nastajajočim prodornim ali prelomnim tehnologijam, ki bi lahko imele strateški pomen. Predloge lahko predložijo tudi vlagatelji, vključno z javnimi agencijami za inovacije, vendar bo pomoč dodeljena podjetju.
 Pospeševalec bo deloval predvsem z odprtim, konkurenčnim razpisom za zbiranje predlogov od spodaj navzgor s presečnimi datumi in bo usmerjen na posamezne podjetnike (zlasti zagonska podjetja in MSP), pri čemer bo posebna pozornost namenjena mladim inovatorjem in inovatorkam. Ta odprti razpis za zbiranje predlogov od spodaj navzgor bo dopolnjevala ciljna podpora nastajajočim prodornim ali prelomnim inovacijam in tehnologijam, ki bi lahko imele strateški pomen. Predloge lahko predložijo tudi vlagatelji, vključno z javnimi agencijami za inovacije, vendar bo pomoč dodeljena podjetju.
Sprememba 235
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.2 – odstavek 8
Pospeševalec bo omogočal hitro uporabo inovacij iz projektov Iskalca, ki jih bo podpiral Iskalec, iz podobnih programov naprednih raziskav držav članic in drugih stebrov okvirnih programov EU28, da se jih podpre pri doseganju trga. Identifikacija projektov, podprtih pri drugih stebrih programa Obzorje Evropa in tudi prejšnjih okvirnih programih, bo temeljilo na relevantnih metodologijah, kot je inovacijski radar.
 Pospeševalec bo omogočal hitro uporabo inovacij iz projektov, ki jih bo podpiral Iskalec, iz podobnih programov naprednih raziskav držav članic, iz EIT in njegovih skupnosti znanja in inovacij ter drugih stebrov okvirnega programa EU28, da se jih podpre pri doseganju trga. Identifikacija projektov, podprtih pri drugih stebrih programa Obzorje Evropa in tudi prejšnjih okvirnih programih, bo temeljilo na relevantnih metodologijah, kot je inovacijski radar.
__________________
 __________________
28 Kot je potrditev koncepta ERC, od projektov, podprtih v okviru stebra Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost, zagonskih podjetij, ki nastanejo iz skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, vključno z dejavnostmi iz programa Obzorje 2020, zlasti projekti, ki so bili izbrani v okviru faze 2 instrumenta za MSP programa Obzorje 2020, in povezani pečat odličnosti, ki ga financirajo države članice (obstoječe in prihodnje), evropska partnerstva.
 28 Kot je potrditev koncepta ERC, od projektov, podprtih v okviru stebra Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost, zagonskih podjetij, ki nastanejo iz skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, vključno z dejavnostmi iz programa Obzorje 2020, zlasti projekti, ki so bili izbrani v okviru faze 2 instrumenta za MSP programa Obzorje 2020, in povezani pečat odličnosti, ki ga financirajo države članice (obstoječe in prihodnje), evropska partnerstva.
Sprememba 236
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.3 – odstavek 1 – alinea 1
–  poslovne pospeševalne storitve EIC v podporo dejavnostim in ukrepom programov Iskalec in Pospeševalec. Cilj bo povezati Skupnost financiranih inovatorjev EIC, skupaj s financiranimi podjetji v okviru pečata odličnosti, z vlagatelji, partnerji in javnimi pridobitelji. Ukrepom EIC bo zagotovil vrsto storitev usmerjanja in mentorstva. Inovatorjem bo zagotovil dostop do mednarodnih mrež potencialnih partnerjev, vključno z industrijskimi, za dopolnitev vrednostne verige ali razvoj tržnih priložnosti ter iskanje vlagateljev in drugih virov zasebnega ali podjetniškega financiranja. Dejavnosti bodo vključevale dogodke v živo (npr. posredniške prireditve, predstavitvene dogodke), pa tudi razvoj ali uporabo obstoječih platform za iskanje partnerjev, v tesni povezavi s finančnimi posredniki, ki jih podpira InvestEU, in s skupino EIB. Te dejavnosti bodo prav tako spodbujale izmenjave z vrstniki kot vir učenja v okviru inovacijskega ekosistema, in pri tem posebej dobro uporabo članov Svetovalnega odbora EIC na visoki ravni in EIC Fellows;
 –  poslovne pospeševalne storitve EIC v podporo dejavnostim in ukrepom programov Iskalec in Pospeševalec. Cilj bo povezati skupnost financiranih inovatorjev EIC, skupaj s financiranimi podjetji v okviru pečata odličnosti, z vlagatelji, partnerji, javnimi in zasebnimi pridobitelji. Ukrepom EIC bo zagotovil vrsto storitev usmerjanja in mentorstva. Inovatorjem bo zagotovil dostop do mednarodnih mrež potencialnih partnerjev, vključno z industrijskimi, za dopolnitev vrednostne verige ali razvoj tržnih priložnosti ter iskanje vlagateljev in drugih virov zasebnega ali podjetniškega financiranja. Dejavnosti bodo vključevale dogodke v živo (npr. posredniške prireditve, predstavitvene dogodke), pa tudi razvoj ali uporabo obstoječih platform za iskanje partnerjev, v tesni povezavi s finančnimi posredniki, ki jih podpira InvestEU, in s skupino EIB. Te dejavnosti bodo prav tako spodbujale izmenjave z vrstniki kot vir učenja v okviru inovacijskega ekosistema, in pri tem posebej dobro uporabo članov Svetovalnega odbora EIC na visoki ravni in EIC Fellows. Te dodatne dejavnosti EIC, osredotočene na prodorne ali zelo tvegane inovacije, bodo dopolnjevale podoben portfelj dejavnosti EIT, namenjenih podjetnikom, inovatorjem in zagonskim podjetjem. EIC se spodbuja k uporabi strokovnega znanja in izkušenj skupnosti znanja in inovacij pri zagotavljanju podpore inovatorjem.
Sprememba 237
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.1 – točka 1.1.3 – odstavek 1 – alinea 3
–  EIC Challenges, to so motivacijske nagrade, kot pomoč pri razvoju novih rešitev za svetovne izzive, privabljanju novih akterjev in razvoju novih skupnosti. Priznanja EIC bodo vključevala nagrado iCapital, motivacijska nagrada za družbene inovacije in nagrado za inovatorke.29 Zasnova nagrade bo povezana z EIC z drugimi deli okvirnega programa, vključno z nalogami in drugimi organi financiranja. Preučiti bo treba možnosti za sodelovanje z organizacijami (kot so podjetja, univerze, raziskovalne organizacije, podjetniški pospeševalci, dobrodelne organizacije in ustanove).
 –  EIC Challenges, to so motivacijske nagrade, kot pomoč pri razvijanju novih prodornih inovacij, pridobivanju novih akterjev, razvijanju novih skupnosti in omrežij na področju raziskav in inovacij ter pri zagotavljanju prepoznavnosti dosežkov iz financiranja EU. Priznanja EIC bodo vključevala nagrado iCapital, EIC Challenges, motivacijsko nagrado za družbene inovacije in nagrado za inovatorke. 29 Zasnova in izvajanje teh nagrad bosta povezana z drugimi deli programa, vključno z nalogami in EIT, da bi se zagotovilo dopolnjevanje in preprečilo podvajanje. Preučiti bo treba možnosti za sodelovanje z organizacijami (kot so podjetja, univerze, raziskovalne organizacije, podjetniški pospeševalci, dobrodelne organizacije in ustanove).
__________________
 __________________
29 Priznanja EIC bodo prevzela upravljanje nagrad, ki je bilo uvedeno v okviru programa Obzorje 2020 ter bodo zagotavljala oblikovanje in izvajanje novih motivacijskih nagrad in priznanj.
 29 Priznanja EIC bodo prevzela upravljanje nagrad, ki je bilo uvedeno v okviru programa Obzorje 2020 ter bodo zagotavljala oblikovanje in izvajanje novih motivacijskih nagrad in priznanj.
Sprememba 238
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.1 – odstavek 1
Svetovalni odbor EIC na visoki ravni (odbor EIC) pomaga Komisiji pri izvajanju dejavnosti EIC. Poleg svetovanja glede programov dela EIC bo odbor EIC prevzel dejavno vlogo pri svetovanju upravi in spremljanju ukrepov. Opravljal bo funkcijo obveščanja, in sicer s člani, ki imajo vlogo ambasadorjev in prispevajo k spodbujanju inovacij v EU. Komunikacijski kanali vključujejo udeležbo na ključnih dogodkih s področja inovacij, družbene medije, ustanovitev skupnosti inovatorjev EIC, sodelovanje s ključnimi mediji s poudarkom na inovacijah, skupne dogodke z inkubatorji in pospeševalnimi vozlišči.
 Svetovalni odbor EIC na visoki ravni (odbor EIC) bo pomagal Komisiji pri izvajanju dejavnosti EIC. Na podlagi člena 9 tega sklepa ga bodo sestavljali predstavniki, med njimi akademski strokovnjaki za politiko na področju inovacij, raziskovalne in tehnološke organizacije, podjetniki in vlagatelji tveganega kapitala.
Za izvajanje EIC bo Komisija ob podpori odbora EIC poskrbela za:
–  jasno razlikovanje med obravnavanimi ciljnimi skupinami in njihovimi specifičnimi potrebami;
–  podrobnosti o načinu izvajanja mešane podpore (nepovratna sredstva, lastniški kapital, posojilo in poroštvo);
–  trden mehanizem za sistematično oceno instrumentov v realnem času, da se zagotovi hitro učenje o politiki in razvijejo inovacijski vzorci, vključno z izbiro in izvajanjem kazalnikov;
–  sodelovanje med EIC in EIT za zagotavljanje dopolnjevanja in preprečevanje podvajanja;
–  nadaljnja opredelitev vloge in odgovornosti upraviteljev programa;
–  opis orodij za pritegnitev vlagateljev tveganega kapitala v primeru projektov z visokim tveganjem;
–  opredelitev ciljev inovacije v smislu proizvoda, postopka, trženja in storitev;
–  merjenje gonilne sile upravičencev.
Odbor bo tudi svetoval glede programov dela EIC, upravljanja in nadaljnjih ukrepov. Opravljal bo funkcijo obveščanja, in sicer s člani, ki imajo vlogo ambasadorjev in prispevajo k spodbujanju inovacij v EU. Komunikacijski kanali vključujejo udeležbo na ključnih dogodkih s področja inovacij, družbene medije, ustanovitev skupnosti inovatorjev EIC, sodelovanje s ključnimi mediji s poudarkom na inovacijah, skupne dogodke z inkubatorji in pospeševalnimi vozlišči. Upravni odbor EIT in odbor EIC bosta sodelovala, da se izkoristijo sinergije in poveča dodana vrednost za inovatorje in podjetnike v Uniji.
Sprememba 239
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.1 – odstavek 2
Odbor EIC bo zagotavljal priporočila Komisiji glede inovacijskih trendov ali pobud, ki so potrebne za krepitev in spodbujanje inovacijskega ekosistema EU, tudi glede morebitnih regulativnih ovir. Odbor bi moral v okviru svetovanja opredeliti tudi nova področja inovacij, ki bi jih bilo treba upoštevati pri dejavnostih v okviru stebra in nalog Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost. Na ta način bo odbor predvidoma prispeval k splošni skladnosti programa Obzorje Evropa.
 Odbor EIC bo skupaj z upravnim odborom EIT zagotavljal priporočila Komisiji glede inovacijskih trendov ali pobud, ki so potrebne za krepitev in spodbujanje inovacijskega ekosistema EU, tudi glede morebitnih tehničnih in regulativnih ovir. Odbor bi moral v okviru svetovanja opredeliti tudi nova področja inovacij, ki bi jih bilo treba upoštevati pri dejavnostih v okviru stebra in nalog Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost. Na ta način bo odbor predvidoma prispeval k splošni skladnosti programa Obzorje Evropa.
Sprememba 240
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.2 – odstavek 5
Vodje programov bodo zlasti nadzorovali izvajanje razpisov Iskalca ter predlagali razvrstitev na podlagi skladnih strateških portfeljev projektov, ki naj bi bistveno prispevali k nastanku inovacij s potencialom ustvarjanja socialnega ali gospodarskega trga.
 Vodje programov bodo zlasti nadzorovali izvajanje razpisov Iskalca ter predlagali razvrstitev na podlagi jasnih in preglednih meril, kot so določena v uredbi, skladnih s strateškimi portfelji projektov, ki naj bi bistveno prispevali k nastanku inovacij s potencialom ustvarjanja znanstvenega, socialnega ali gospodarskega trga ali radikalno novih bodočih tehnologij.
Sprememba 241
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 1
Da bi v celoti izkoristila ves potencial inovacije, ki vključuje raziskovalce, podjetnike, industrijo in širšo družbo, mora EU izboljšati okolje, v katerem lahko inovacije uspevajo na vseh ravneh. To bo pomembno prispevalo k razvoju učinkovitega inovacijskega ekosistema na ravni EU ter spodbujanju sodelovanja, mreženja in izmenjave idej, finančnih sredstev in znanj med nacionalnimi in lokalnimi inovacijskimi ekosistemi.
 Da bi v celoti izkoristila ves potencial inovacije, ki vključuje raziskovalce, podjetnike, industrijo in širšo družbo, mora EU izboljšati okolje, v katerem lahko inovacije uspevajo na vseh ravneh. To bo pomembno prispevalo k razvoju učinkovitega inovacijskega ekosistema na ravni EU ter spodbujanju sodelovanja, mreženja in izmenjave idej, razvoju odprtih inovativnih procesov, finančnih sredstev in znanj med nacionalnimi in lokalnimi inovacijskimi ekosistemi.
Sprememba 242
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.1 – odstavek 2
EU si mora prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije in inovacije v javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Vladni sektor mora inovirati tudi sam in se obnoviti, da bi lahko podprl spremembe predpisov in upravljanje, ki so potrebni za podpiranje obsežnega uvajanja novih tehnologij in naraščajočih zahtev javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb.
 EU si mora prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije ter spodbujajo prenos znanja in inovacije v javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Vladni sektor mora inovirati tudi sam in se obnoviti, da bi lahko podprl spremembe predpisov in upravljanje, ki so potrebni za podpiranje obsežnega uvajanja novih inovacij, vključno s tehnologijami in naraščajočimi zahtevami javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb. Skupnosti znanja in inovacij EIT bodo kot največja evropska mreža za inovacije imele pomembno vlogo pri razvijanju takšnih ekosistemov in izvajanju te prednostne naloge. Te govorijo v prid želenemu medregijskemu sodelovanju s povezovanjem inovacijskih ekosistemov na vseevropski ravni.
Sprememba 243
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 1 – uvodni del
Kot prvi korak bo Komisija v okviru EIC organizirala forum javnih organov in organov, ki so odgovorni za nacionalne politike in programe na področju inovacij držav članic in pridruženih držav, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. V tem forumu EIC bo Komisija:
 Kot prvi korak bo Komisija organizirala inovacijski forum javnih organov in organov, ki so odgovorni za nacionalne politike in programe na področju inovacij držav članic in pridruženih držav, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. V tem inovacijskem forumu bodo sodelujoči deležniki in organi EU, vključno z EIT, odborom EIC in Komisijo:
Sprememba 244
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 1 – alinea 3
–  okrepila usklajevanje med nacionalnimi programi inovacij in EIC, da bi tako spodbudili sinergije in se izognili prekrivanju, z izmenjavo podatkov o programih in njihovem izvajanju, virov in strokovnega znanja, analize in spremljanja trendov na področju tehnologije in inovacij, in s povezovanjem zadevnih skupnosti inovatorjev;
 –  okrepila usklajevanje med nacionalnimi programi, EIT in EIC, da bi tako spodbudili sinergije in se izognili prekrivanju, z izmenjavo podatkov o programih in njihovem izvajanju, virov in strokovnega znanja, analize in spremljanja trendov na področju tehnologije in inovacij, in s povezovanjem zadevnih skupnosti inovatorjev;
Sprememba 245
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 2
Dejavnosti se bodo izvajale tako, da se zagotovi učinkovito dopolnjevanje med vrstami ukrepov EIC in njihovim posebnim poudarkom na prodornih inovacijah z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice in pridružene države, pa tudi zasebnimi pobudami, da se podprejo vse vrste inovacij, dosežejo vsi inovatorji po vsej EU, in se jim zagotovi večja in ustrezna podpora.
 Dejavnosti se bodo izvajale tako, da se zagotovi učinkovito dopolnjevanje in sodelovanje med vrstami ukrepov EIT in EIC in njihovim posebnim poudarkom na inovacijah z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice in pridružene države, pa tudi zasebnimi pobudami, da se podprejo vse vrste inovacij, dosežejo vsi inovatorji po vsej EU, in se jim zagotovi večja in ustrezna podpora.
Sprememba 246
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 3 – uvodni del
V ta namen bo EU:
 V ta namen bodo sodelujoči organi EU:
Sprememba 247
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 3 – alinea 1
–  spodbujala in skupno financirala skupne inovacijske programe, ki jih upravljajo organi, pristojni za javne nacionalne, regionalne ali lokalne politike in programe na področju inovacij, katerim se lahko pridružijo zasebni subjekti, ki podpirajo inovacije, in inovatorji. Takšni skupni programi, ki temeljijo na povpraševanju, so lahko med drugim usmerjeni v zgodnje faze in podpiranje študij izvedljivosti, sodelovanje med akademskim svetom in podjetji, podporo visokotehnološkim MSP za skupne raziskave, prenos tehnologije in znanja, internacionalizacijo MSP, analizo in razvoj trga, digitalizacijo nizkotehnoloških MSP, finančne instrumente za dejavnosti blizu trga ali uvajanje inovacij na trg, družbene inovacije. Vključujejo lahko tudi pobude za skupno javno naročanje, ki inovacijam omogočajo komercializacijo v javnem sektorju, zlasti za podporo razvoju nove politike. To je lahko zlasti učinkovito za spodbujanje inovacij na področju javnih storitev in ustvarjanje tržnih priložnosti za evropske inovatorje;
 –  spodbujala in skupno financirala skupne inovacijske programe, ki jih upravljajo organi, pristojni za javne nacionalne, regionalne ali lokalne politike in programe na področju inovacij, katerim bi se morali pridružiti zasebni subjekti, ki podpirajo inovacije, in inovatorji. Takšni skupni programi, ki temeljijo na povpraševanju in dobavljanju, so lahko med drugim usmerjeni v zgodnje faze in podpiranje študij izvedljivosti, sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi organizacijami in podjetji, podporo visokotehnološkim MSP za skupne raziskave, prenos tehnologije in znanja, internacionalizacijo MSP, analizo in razvoj trga, digitalizacijo nizkotehnoloških MSP, finančne instrumente za dejavnosti blizu trga ali uvajanje inovacij na trg, družbene inovacije. Vključujejo lahko tudi pobude za skupno javno naročanje, ki inovacijam omogočajo komercializacijo v javnem sektorju, zlasti za podporo razvoju nove politike. To je lahko zlasti učinkovito za spodbujanje inovacij na področju javnih storitev in ustvarjanje tržnih priložnosti za evropske inovatorje; Programi, ki se upravljajo na lokalni ravni, bi morali omogočati nadnacionalna partnerstva in biti skladni s strategijami pametne specializacije ter podpirati sinergije z ESRR v sodelujočih regijah.
Sprememba 248
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 2 – točka 2.2 – odstavek 3 – alinea 2
–  podpirala tudi skupne programe za mentorstvo, usmerjanje, tehnično pomoč in druge storitve, ki se izvajajo blizu inovatorjev, z mrežami, kot je Evropska podjetniška mreža (EEN), grozdi, vseevropskimi platformami, kot je Startup Europe, lokalnimi inovacijskimi akterji, javnimi in zasebnimi, zlasti inkubatorji ter inovacijskimi vozlišči, ki bi se lahko tudi medsebojno povezala, da bi podprla partnerstva med inovatorji. Podpora se lahko dodeli tudi za spodbujanje mehkih veščin za inovacije, vključno z omrežjem poklicnih ustanov, ter v tesni povezavi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo;
 –  podpirala tudi skupne programe za mentorstvo, usmerjanje, tehnično pomoč in druge storitve, ki se izvajajo blizu inovatorjev, z mrežami, kot je Evropska podjetniška mreža (EEN), grozdi, vseevropskimi platformami, kot je Startup Europe, lokalnimi inovacijskimi akterji, javnimi in zasebnimi, zlasti inkubatorji ter inovacijskimi vozlišči, ki bi se lahko tudi medsebojno povezala, da bi podprla partnerstva med inovatorji. Podpora bi se morala dodeliti tudi za spodbujanje mehkih veščin za inovacije, vključno z omrežjem poklicnih ustanov, ter v tesnem sodelovanju z EIT;
Sprememba 249
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.1 – odstavek 1
Kot je jasno navedeno v poročilu skupine na visoki o vplivu raziskav in inovacij v EU (Lamyjeva skupina na visoki ravni), je pot naprej „izobraziti se za prihodnost in vlagati v ljudi, ki bodo pomenili razliko.“ Zlasti se pozivajo evropske univerze, naj spodbujajo podjetništvo, odstranijo meje disciplin in institucionalizirajo močno sodelovanje med akademskim svetom in industrijo, ki ne bo temeljilo na disciplinah. Najnovejše raziskave kažejo, da je dostop do nadarjenih ljudi daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro lokacije pri ustanoviteljih zagonskih podjetij. Priložnosti za podjetniško izobraževanje in usposabljanje imajo ključno vlogo pri kultiviranju bodočih inovatorjev in pri razvoju sposobnosti obstoječih inovatorjev za širitev poslovanja na višje ravni uspešnosti. Dostop do podjetniškega talenta, skupaj z dostopom do strokovnih storitev, kapitala in trgov na ravni EU, ter povezovanje ključnih inovacijskih akterjev okrog skupnega cilja so ključni elementi za spodbujanje inovacijskega ekosistema. Zato je treba usklajevati prizadevanja po vsej EU, da se ustvari kritična masa medsebojno povezanih podjetniških grozdov in ekosistemov po vsej EU.
 Kot je jasno navedeno v poročilu skupine na visoki o vplivu raziskav in inovacij v EU (Lamyjeva skupina na visoki ravni), je pot naprej „izobraziti se za prihodnost in vlagati v ljudi, ki bodo pomenili razliko.“ Zlasti se pozivajo evropske univerze, naj spodbujajo podjetništvo, odstranijo meje disciplin in institucionalizirajo močno sodelovanje med akademskim svetom in industrijo, ki ne bo temeljilo na disciplinah. Najnovejše raziskave kažejo, da je dostop do nadarjenih ljudi daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro lokacije pri ustanoviteljih zagonskih podjetij. Priložnosti za podjetniško izobraževanje in usposabljanje imajo ključno vlogo pri kultiviranju bodočih inovatorjev in pri razvoju sposobnosti obstoječih inovatorjev za širitev poslovanja na višje ravni uspešnosti. Dostop do podjetniškega talenta, skupaj z dostopom do strokovnih storitev, kapitala in trgov na ravni EU, ter povezovanje ključnih inovacijskih akterjev okrog skupnega cilja so ključni elementi za spodbujanje inovacijskega ekosistema in ustvarjanje uspešnih inovativnih modelov in najboljših praks na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Zato je treba usklajevati prizadevanja po vsej EU, da se ustvari kritična masa medsebojno povezanih podjetniških grozdov in ekosistemov po vsej EU.
Sprememba 250
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.1 – odstavek 1 a (novo)
Z več kot 1 000 odličnimi partnerji iz poslovnega, raziskovalnega in izobraževalnega sveta ter drugih področij je danes EIT največji integrirani ekosistem za inovacije v Evropi. Inovacijski model EIT deluje in je zlasti pomemben pri odpravljanju ovir za inovacije na ravni držav članic in na regionalni ravni. EIT bo ta vprašanja obravnaval s spodbujanjem strukturnih sprememb na evropskem področju inovacij. To bo dosegel s spodbujanjem povezovanja izobraževanja, raziskav in inovacij na najvišji ravni, zlasti prek svojih skupnosti znanja in inovacij, s čimer bo ustvaril nova okolja, ugodna za inovacije, ter s spodbujanjem in podpiranjem nove generacije podjetnikov, pa tudi s spodbujanjem ustanavljanja inovativnih odcepljenih in zagonskih podjetij.
Sprememba 251
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.1 – odstavek 2 – uvodni del
Še vedno so potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja in vlade sodelujejo na enostaven način. Inovacijski ekosistemi dejansko še vedno ne delujejo optimalno zaradi različnih razlogov, kot so:
 Še vedno so potrebna prizadevanja za razvoj in spodbujanje ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja in vlade sodelujejo na enostaven način. Inovacijski ekosistemi dejansko še vedno ne delujejo optimalno zaradi različnih razlogov, kot so:
Sprememba 252
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.1 – odstavek 3
Za reševanje prihodnjih izzivov, sprejemanje priložnosti novih tehnologij ter prispevanje k trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in blaginji evropskih državljanov je treba nadalje okrepiti zmogljivost Evrope za inovacije, in sicer s: spodbujanjem ustvarjanja novih okolij, ki bodo ugodna za sodelovanje in inovacije; krepitvijo inovacijskih zmogljivosti v akademskem in raziskovalnem sektorju; podpiranjem nove generacije podjetnikov; spodbujanjem ustanavljanja in razvoja inovativnih podjetij.
 Za reševanje prihodnjih izzivov, sprejemanje priložnosti novih tehnologij ter prispevanje k trajnostni gospodarski rasti, zaposlovanju, konkurenčnosti in blaginji evropskih državljanov je treba nadalje okrepiti zmogljivost Evrope za inovacije, in sicer s: spodbujanjem ustvarjanja novih okolij, ki bodo ugodna za sodelovanje in inovacije; krepitvijo inovacijskih zmogljivosti v akademskem in raziskovalnem sektorju; podpiranjem nove generacije podjetnikov in raziskovalcev; spodbujanjem ustanavljanja in razvijanja inovativnih podjetij ter spodbujanjem in zagotavljanjem prepoznavnosti dosežkov na področju raziskav in inovacij iz financiranja EU širši javnosti.
Sprememba 253
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.1 – odstavek 4 a (novo)
EIT se bo teh izzivov lotil v skladu s svojimi strateškimi cilji za obdobje 2021–2027, ki bodo določeni v zakonodajnem predlogu za strateški inovacijski program EIT.
Sprememba 254
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1 – odstavek 1
EIT bo imel okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. EIT si bo še naprej prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, s spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT prispeval k premoščanju obstoječih vrzeli v uspešnosti inovacij v Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije.
 EIT bo imel okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi, saj bo zagotavljal rešitve za najbolj pereče globalne izzive, s katerimi se soočajo naše družbe. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. Skupnosti znanja in inovacij si bodo še naprej prizadevale za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki jih obkrožajo, s spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT prispeval k premoščanju obstoječih vrzeli v uspešnosti inovacij v Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije.
Sprememba 255
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1 – odstavek 2 – alinea 1
–  Okrepitev učinkovitosti obstoječih skupnosti znanj in inovacij ter ustanavljanje novih na omejenem številu tematskih področij;
 –  Okrepitev učinkovitosti obstoječih skupnosti znanj in inovacij ter ustanavljanje novih za reševanje globalnih izzivov;
Sprememba 256
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1 – odstavek 2 – alinea 2
–  pospeševanje odličnosti regij v državah, ki so skromne ali zmerne inovatorke.
 –  pospeševanje odličnosti regij v državah, ki so skromne ali zmerne inovatorke, v tesnem sodelovanju z ustreznimi regionalnimi skladi.
Sprememba 257
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 1
Izobraževalne dejavnosti EIT bodo okrepljene, da se z boljšim izobraževanjem in usposabljanjem spodbudijo inovacije in podjetništvo. Večja osredotočenost na razvoj človeškega kapitala bo temeljila na razširitvi obstoječih izobraževalnih programov skupnosti znanja in inovacij EIT, da bi še naprej študentom in strokovnjakom zagotavljali visokokakovostne učne načrte, ki temeljijo na inovacijah in podjetništvu, v skladu z industrijsko strategijo EU in strategijo EU za znanja in spretnosti. To lahko vključuje raziskovalce in inovatorje, ki jih podpirajo drugi deli programa Obzorje Evropa, zlasti ukrepi MSCA. EIT bo podpiral tudi prenovo evropskih univerz in njihovo vključevanje v inovacijske ekosisteme, in sicer s spodbujanjem in povečevanjem njihovega podjetniškega potenciala in zmogljivosti ter s spodbujanjem, da bolje predvidijo nove zahteve po znanjih in spretnostih.
 Izobraževalne dejavnosti EIT bodo okrepljene, da se z boljšim izobraževanjem in usposabljanjem, tudi poklicnim, spodbudijo inovacije in podjetništvo. Večja osredotočenost na razvoj človeškega kapitala bo temeljila na razširitvi obstoječih izobraževalnih programov skupnosti znanja in inovacij EIT, da bi še naprej študentom in strokovnjakom zagotavljali visokokakovostne učne načrte, ki temeljijo na inovacijah in podjetništvu, v skladu z industrijsko strategijo EU in strategijo EU za znanja in spretnosti. To lahko vključuje raziskovalce in inovatorje, ki jih podpirajo drugi deli programa Obzorje Evropa, zlasti ukrepi MSCA. EIT bo podpiral tudi prenovo evropskih univerz in njihovo vključevanje v inovacijske ekosisteme, in sicer s spodbujanjem in povečevanjem njihovega podjetniškega potenciala in zmogljivosti ter s spodbujanjem, da bolje predvidijo nove zahteve po znanjih in spretnostih.
Sprememba 258
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 2 – alinea 1
–  Razvoj inovativnih učnih načrtov, ob upoštevanju prihodnjih potreb industrije, in medsektorskih programov, ki bodo ponujeni študentom, podjetnikom in strokovnjakom po vsej Evropi in zunaj nje in v katerih se strokovna in panožna znanja kombinirajo s podjetniškim in na inovacije usmerjenim znanjem in spretnostmi, kot so digitalna znanja in spretnosti ter visokotehnološka znanja in spretnosti ključnih omogočitvenih tehnologij;
 –  Razvoj inovativnih učnih načrtov, ob upoštevanju prihodnjih potreb industrije in družbe, in medsektorskih programov, ki bodo ponujeni študentom, podjetnikom in strokovnjakom po vsej Evropi in zunaj nje in v katerih se strokovna in panožna znanja kombinirajo s podjetniškim in na inovacije usmerjenim znanjem in spretnostmi, kot so digitalna znanja in spretnosti ter visokotehnološka znanja in spretnosti ključnih omogočitvenih tehnologij;
Sprememba 259
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 2 – alinea 3
–  razvoj zmogljivosti za inovacije in podjetništvo v sektorju visokošolskega izobraževanja z nadgrajevanjem strokovnega znanja skupnosti EIT pri povezovanju izobraževanja, raziskav in podjetja;
 –  razvoj in širjenje zmogljivosti za inovacije in podjetništvo v sektorju visokošolskega izobraževanja z nadgrajevanjem in spodbujanjem strokovnega znanja skupnosti EIT pri povezovanju izobraževanja, raziskav in podjetja;
Sprememba 260
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 2 – alinea 4 a (novo)
–   Nagrade EIT, tj. priznana nagrada EIT za razvoj novih rešitev za globalne izzive ter nagrajevanje mladih talentov in inovatorjev.
Sprememba 261
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – uvodni del
3.2.3.  Nove rešitve na trg
 3.2.3.  Nove rešitve za globalne izzive
Sprememba 262
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – odstavek 1
EIT bo spodbudila in okrepila vlogo podjetnikov, inovatorjev, učiteljev, študentov in drugih inovacijskih akterjev za sodelovanje v interdisciplinarnih skupinah, da se oblikujejo ideje in preoblikujejo v postopne in prelomne inovacije. Dejavnosti bodo označevale odprte inovacije in čezmejni pristop, s poudarkom na vključevanju dejavnosti iz trikotnika znanja, ki vplivajo na uspeh (npr. promotorji projektov lahko izboljšajo njihov dostop do: posebej usposobljenih diplomantov, zagonskih podjetij z inovativnimi zamislimi, tujih podjetij z ustreznimi dopolnilnimi sredstvi itd.).
 EIT bo spodbudila in okrepila vlogo podjetnikov, inovatorjev, oblikovalcev, učiteljev, študentov in drugih inovacijskih akterjev za sodelovanje v interdisciplinarnih skupinah, da se oblikujejo ideje in preoblikujejo v postopne in prelomne inovacije. Dejavnosti bodo označevale odprte inovacije in čezmejni pristop, s poudarkom na vključevanju dejavnosti iz trikotnika znanja, ki vplivajo na uspeh (npr. promotorji projektov lahko izboljšajo njihov dostop do: posebej usposobljenih diplomantov, zagonskih podjetij z inovativnimi zamislimi, tujih podjetij z ustreznimi dopolnilnimi sredstvi itd.).
Sprememba 263
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – odstavek 2 – alinea 1
–  Podpora za razvoj novih izdelkov in storitev, v kateri bodo sodelovali akterji iz trikotnika znanja, da se ustvarijo na trg pripravljene rešitve;
 –  Podpora pretvorbi raziskav v razvoj novih izdelkov, storitev in trgov, kjer bodo sodelovali akterji iz trikotnika znanja in našli rešitve za globalne izzive;
Sprememba 264
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.4 – odstavek 2 – alinea 2
–  načrtovanje in izvajanje dejavnosti EIT za doseganje največjih možnih sinergij z ukrepi v okviru stebra Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost in njihovo dopolnjevanje;
 –  načrtovanje in izvajanje dejavnosti EIT za doseganje največjih možnih sinergij z ukrepi v okviru stebrov Odprta in odlična znanost ter Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost in njihovo dopolnjevanje ter po potrebi prispevek k tem dejavnostim;
Sprememba 265
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.4 – odstavek 2 – alinea 3
–  sodelovanje z državami članicami EU na nacionalni in regionalni ravni, z vzpostavljanjem strukturiranega dialoga in usklajevanjem prizadevanj za omogočanje sinergij z obstoječimi nacionalnimi pobudami, da se opredelijo, izmenjujejo in razširjajo dobre prakse in spoznanja;
 –  sodelovanje z državami članicami EU na nacionalni in regionalni ravni, z vzpostavljanjem strukturiranega dialoga in usklajevanjem prizadevanj za omogočanje sinergij z obstoječimi in bodočimi nacionalnimi pobudami, da se opredelijo, izmenjujejo in razširjajo dobre prakse in spoznanja;
Sprememba 266
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.4 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)
–   izmenjava in razširjanje dobrih praks in spoznanj in prispevek k inovacijski politiki v Evropi, po potrebi v povezavi in tesnem sodelovanju z drugimi deli programa Obzorje Evropa.
Sprememba 267
Predlog sklepa
Priloga I – del III – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.4 – odstavek 2 – alinea 4
–  zagotavljanje prispevka k razpravi o inovacijski politiki in prispevka k izvajanju prioritet politik EU s stalnim sodelovanjem z vsemi ustreznimi službami Evropske komisije, drugimi programi EU in njihovimi deležniki, ter nadaljnje preučevanje priložnosti v pobudah za izvajanje politik;
 –  zagotavljanje prispevka k razpravi o inovacijski politiki in prispevka k oblikovanju in izvajanju prioritet politik EU s stalnim sodelovanjem z vsemi ustreznimi službami Evropske komisije, drugimi programi EU in njihovimi deležniki, ter nadaljnje preučevanje priložnosti v pobudah za izvajanje politik;
Sprememba 268
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – odstavek 5
EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen Evropski raziskovalni prostora (ERP)31, bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije. Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU32, skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni ravni (h katerim lahko prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj), ter institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami. Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih politik in se doseže večji vpliv.
 EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen Evropski raziskovalni prostora (ERP)31, bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije. Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU32, skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni ravni (h katerim lahko znatno prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, če so skladne z močnimi nacionalnimi raziskovalnimi strategijami in financiranjem), ter institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami. Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih politik in se doseže večji vpliv.
__________________
 __________________
31 Sklepi Sveta o načrtu za ERP z dne 19. maja 2015 [Posodobiti po potrebi].
 31 Sklepi Sveta o načrtu za ERP z dne 19. maja 2015 [Posodobiti po potrebi].
32 Člen 181(2) PDEU
 32 Člen 181(2) PDEU
Sprememba 269
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – točka 1 – uvodni del
1.  IZMENJAVA ODLIČNOSTI33
 1.  ŠIRJENJE ODLIČNOSTI IN POVEČEVANJE UDELEŽBE
__________________
 __________________
33Za opredelitev držav članic in pridruženih držav, v katerih bo treba ustanoviti pravne subjekte, da bodo upravičeni do vložitve predlogov kot koordinatorji v okviru izmenjave odličnosti, bo uporabljeno merilo na podlagi odličnosti raziskav in inovacij. To merilo bo upoštevalo razsežnosti splošne gospodarske uspešnosti (BDP) ter uspešnost raziskav in inovacij na kombiniran način, ki bosta normirani na velikost zadevne države. Države, opredeljene s tem merilo, se imenujejo države upravičenke v okviru izmenjave odličnosti. Na podlagi člena 349 PDEU bodo pravni subjekti iz najbolj oddaljenih regij prav tako v celoti upravičeni kot koordinatorji v okviru izmenjave odličnosti.
Sprememba 270
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – točka 1 – odstavek 1
Zmanjševanje razlik v uspešnosti raziskav in inovacij z izmenjavo znanja in strokovnega znanja po vsej EU bo pomagalo državam in regijam, ki zaostajajo v uspešnosti raziskav in inovacij, vključno z najbolj oddaljenimi regijami EU, doseči konkurenčni položaj v svetovnih vrednostnih verigah. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje kroženja znanja v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru in za boljši izkoristek obstoječih (in morebitnih programov EU, ki se upravljajo skupaj) raziskovalnih infrastruktur v ciljnih državah prek mobilnosti raziskovalcev in inovatorjev.
 Zmanjševanje razlik v uspešnosti raziskav in inovacij z izmenjavo znanja in strokovnega znanja po vsej EU in s širjenje sodelovanja v programu bo pomagalo državam in regijam, ki zaostajajo v uspešnosti raziskav in inovacij, vključno z najbolj oddaljenimi in manj razvitimi regijami EU, doseči konkurenčni položaj v svetovnih vrednostnih verigah in Uniji v celoti izkoristiti prednosti potenciala vseh držav članic na področju raziskav in inovacij. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje kroženja znanja v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru in za boljši izkoristek obstoječih (in morebitnih programov EU, ki se upravljajo skupaj) raziskovalnih infrastruktur v ciljnih državah prek mobilnosti in virtualnega sodelovanja raziskovalcev in inovatorjev ter krepitve in po potrebi vzpostavljanja novih omrežij in pobud na področju raziskav in inovacij na podlagi omenjenih infrastruktur.
Sprememba 271
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – točka 1 – odstavek 3
Splošne smernice
 Splošne smernice
–  Povezovanje v skupine za ustvarjanje novih ali nadgradnjo obstoječih centrov odličnosti v državah upravičenkah, in sicer na podlagi partnerstva med vodilnimi znanstvenimi institucijami in partnerskimi institucijami;
 –  Povezovanje v skupine za ustvarjanje novih ali nadgradnjo obstoječih centrov odličnosti v državah upravičenkah, vključno z malimi in srednjimi raziskovalnimi infrastrukturami in tistimi, ki se financirajo iz ESRR, z zagotavljanjem sodelovanja v vseh raziskovalnih fazah med vodilnimi znanstvenimi institucijami in partnerskimi institucijami; Da bi lahko zaprosili za financiranje v sklopu teh splošnih smernic, morajo prosilci jasno dokazati, da so projekti povezani z nacionalnimi in/ali regionalnimi strategijami za raziskave in inovacije.
–  tesno medinstitucionalno sodelovanje, da se občutno okrepi univerza ali raziskovalna organizacija iz države upravičenke na določenem področju, tako da se to področje poveže z raziskovalnimi institucijami, ki imajo vodilni položaj v mednarodnem merilu in so iz drugih držav članic ali pridruženih držav;
 –  tesno medinstitucionalno sodelovanje, da se občutno okrepi univerza ali raziskovalna organizacija iz države upravičenke na vseh raziskovalnih področjih, tako da se področja povežejo z raziskovalnimi institucijami, ki imajo vodilni položaj v mednarodnem merilu in so iz drugih držav članic ali pridruženih držav; Da bi lahko zaprosili za financiranje v sklopu teh splošnih smernic, morajo prosilci jasno dokazati, da so projekti povezani z nacionalnimi in/ali regionalnimi strategijami za raziskave in inovacije.
–  predsedniki ERP, da se podprejo univerze ali raziskovalne organizacije pri privabljanju in zadrževanju visokokakovostnih človeških virov pod vodstvom izjemnega raziskovalca in vodje raziskav („vodja katedre ERP“), in izvedejo strukturne spremembe, da se doseže odličnost na trajnostni podlagi;
 –  predsedniki ERP, da se podprejo univerze ali raziskovalne organizacije pri privabljanju in zadrževanju visokokakovostnih človeških virov pod vodstvom izjemnega raziskovalca in vodje raziskav („vodja katedre ERP“), in izvedejo strukturne spremembe, da se doseže odličnost na trajnostni podlagi;
–  evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji (COST), ki vključuje ambiciozne pogoje v zvezi z vključitvijo držav upravičenk, ter druge ukrepe za zagotavljanje znanstvenega mreženja, podporo raziskovalcem iz teh ciljnih držav za razvoj zmogljivosti in razvoj poklicne poti. 80 % celotnega proračuna COST bo namenjenih za ukrepe, ki so popolnoma usklajeni s cilji tega področja ukrepanja.
 –  evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji (COST), ki vključuje ambiciozne pogoje v zvezi z vključitvijo držav upravičenk, ter druge ukrepe za zagotavljanje znanstvenega mreženja, podporo raziskovalcem iz teh ciljnih držav za razvoj zmogljivosti in razvoj poklicne poti. 80 % celotnega proračuna COST bo namenjenih za ukrepe, ki so popolnoma usklajeni s cilji tega področja ukrepanja.
–   Pobude odličnosti za podporo inovativnim pobudam, namenjenim krepitvi odličnosti v raziskavah in inovacijah v upravičenih državah, vključno s podpiranjem usposabljanja za izboljšanje spretnosti in znanja na področju raziskav in inovacij, privlačnih nagrad, krepitvijo inovacijskih ekosistemov in oblikovanjem mrež za raziskave in inovacije, tudi na podlagi raziskovalnih infrastruktur, ki jih financira EU. Da bi lahko zaprosili za financiranje v sklopu teh splošnih smernic, morajo prosilci jasno dokazati, da so projekti povezani z nacionalnimi in/ali regionalnimi strategijami za raziskave in inovacije.
–   povečevanje štipendij in nagrad, da se privabijo odlični raziskovalci iz vseh držav ter se jim omogoči, da pridobijo in prenesejo novo znanje v države s povečano udeležbo. Nagrade se dodelijo zlasti projektom, ki privabljajo znanstvenike, ki se želijo sami naseliti v državah s povečano udeležbo. Ta shema bo dopolnjevala druge dele programa, zlasti v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie.
Sprememba 272
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – točka 1 – odstavek 5
To področje ukrepanja bo podprlo specifične cilje programa Obzorje Evropa: širjenje in povezovanje odličnosti po vsej EU; okrepitev ustvarjanja visokokakovostnega znanja; povečanje medsektorskega, interdisciplinarnega čezmejnega sodelovanja.
 Prednostna naloga širjenja odličnosti in sodelovanja bo podprla specifične cilje programa Obzorje Evropa: širjenje in povezovanje odličnosti po vsej EU in širjenje sodelovanja v programu; okrepitev ustvarjanja visokokakovostnega znanja; povečanje medsektorskega, interdisciplinarnega čezmejnega sodelovanja. Vsi ukrepi bodo spodbujali sinergije z drugimi nacionalnimi in EU skladi, zlasti z ESRR, skladom za kohezijsko politiko in ESS+, v skladu z regionalnimi strategijami pametne specializacije za raziskave in inovacije ter operativnimi programi.
Sprememba 273
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 5
–  zagotavljanje privlačnih poklicnih okolij, znanja in spretnosti ter kompetenc, ki so potrebne v modernem gospodarstvu znanja, za raziskovalce36. Povezovanje Evropskega raziskovalnega prostora in Evropskega visokošolskega prostora s podpiranjem posodobitev univerz in drugih raziskovalnih in inovacijskih organizacij, z mehanizmi za priznavanje in nagrajevanje, da se spodbudijo ukrepi na nacionalni ravni, ter s spodbudami za sprejetje praks odprte znanosti, podjetništva (in povezavami do inovacijskih ekosistemov), transdisciplinarnosti, vključevanja državljanov, mednarodne in medsektorske mobilnosti, načrti za enakost spolov in celovitimi pristopi za institucionalne spremembe. V tem okviru tudi dopolnjevanje podpore iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast;
 –  zagotavljanje privlačnih poklicnih okolij, znanja in spretnosti ter kompetenc, ki so potrebne v modernem gospodarstvu znanja, za raziskovalce36. Povezovanje Evropskega raziskovalnega prostora in Evropskega visokošolskega prostora s podpiranjem posodobitev univerz in drugih raziskovalnih in inovacijskih organizacij, z mehanizmi za priznavanje in nagrajevanje, da se spodbudijo ukrepi na nacionalni ravni, ter s spodbudami za sprejetje praks odprte znanosti, podjetništva (in povezavami do inovacijskih ekosistemov), transdisciplinarnosti, vključevanja državljanov in civilne družbe, mednarodne in čezsektorske mobilnosti, načrti za enakost spolov in celovitimi pristopi za institucionalne spremembe. V tem okviru tudi dopolnjevanje podpore iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti s financiranjem projektov na področju raziskav in inovacij v teh mrežah v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast.
__________________
 __________________
36 Vključno zlasti z Evropsko listino za raziskovalce ter kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, EURAXESS in pokojninskim skladom RESAVER.
 36 Vključno zlasti z Evropsko listino za raziskovalce ter kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, EURAXESS in pokojninskim skladom RESAVER.
Sprememba 274
Predlog sklepa
Priloga I – del 4 – točka 2 – odstavek 2 – alinea 6
–  znanost za državljane, ki podpira vse vrste formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja o znanosti, vključno z udeležbo državljanov pri sooblikovanju okvira programa ter politike na področju raziskav in inovacij, pri soustvarjanju znanstvenih vsebin in inovacij prek meddisciplinarnih dejavnosti;
 –  znanost za državljane, ki podpira vse vrste formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja o znanosti, vključno z ocenjevanjem ovir za udeležbo in spodbujanjem udeležbe državljanov pri sooblikovanju okvira programa ter politike na področju raziskav in inovacij, pri soustvarjanju znanstvenih vsebin in inovacij prek meddisciplinarnih dejavnosti.
Sprememba 275
Predlog sklepa
Priloga II – odstavek 1
Sestave odbora programa
 Sestave odbora programa
Seznam sestav odbora programa v skladu s členom 12(2):
 Seznam sestav odbora programa v skladu s členom 12(2):
1.  Strateška sestava: strateški pregled izvajanja celotnega programa, skladnost med različnimi deli programa, naloge in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora
 1.  Strateška sestava: strateški pregled izvajanja celotnega programa, skladnost med različnimi deli programa, naloge in krepitev Evropskega raziskovalnega prostora
2.  Evropski raziskovalni svet (ERC) in ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA)
 2.  Evropski raziskovalni svet (ERC) in ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA)
3.  Raziskovalne infrastrukture
 3.  Raziskovalne infrastrukture
4.  Zdravje
 4.  Zdravje
5.  Vključujoča in varna družba
 5.  Vključujoča in ustvarjalna družba
5a.  Varna družba
6.  Digitalno in industrija
 6.  Digitalno področje, industrija in vesolje
7.  Podnebje, energija in mobilnost
 7.  Podnebje, energija in mobilnost
8.  Hrana in naravni viri
 8.  Hrana, naravni viri in kmetijstvo
9.  Evropski svet za inovacije (EIC) in evropski inovacijski ekosistemi
 9.  Evropski svet za inovacije (EIC) in evropski inovacijski ekosistemi

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0410/2018).

Zadnja posodobitev: 21. november 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov