Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0228(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0409/2018

Predložena besedila :

A8-0409/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 21
CRE 11/12/2018 - 21

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 19.2
CRE 12/12/2018 - 19.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2019 - 16.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0517
P8_TA(2019)0420

Sprejeta besedila
PDF 357kWORD 123k
Sreda, 12. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope ***I
P8_TA(2018)0517A8-0409/2018
Besedilo
 Prečiščeno besedilo

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 (COM(2018)0438 – C8-0255/2018 – 2018/0228(COD))(1)
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače navedeno]

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0409/2018).
(2)* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.


Predlog
UREDBA (EU) .../... EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 172 in 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Če želi Unija doseči pametno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati ustvarjanje novih delovnih mest ter spoštovati dolgoročne zaveze glede razogljičenja, potrebuje sodobno, multimodalno in visokozmogljivo infrastrukturo v prometnem, digitalnem in energetskem sektorju, ki bo prispevala k povezovanju in združevanju Unije in vseh njenih regij, vključno z odročnimi, najbolj oddaljenimi, otoškimi, obrobnimi in gorskimi regijami. Te povezave bi morale prispevati k izboljšanju prostega pretoka oseb, vključno z osebami z zmanjšano mobilnostjo, blaga, kapitala in storitev. Vseevropska omrežja bi morala olajšati čezmejne povezave, spodbujati večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevati k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

(2)  Namen vzpostavitve instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program) je spodbuditi naložbe na področju vseevropskih omrežij ter krepiti financiranje iz javnega in zasebnega sektorja, hkrati pa povečati pravno varnost in spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti. Program mora omogočiti, da se v celoti izkoristijo sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem, kar bo povečalo učinkovitost ukrepanja Unije in omogočilo optimizacijo stroškov izvajanja.

(2a)  Program bi moral prispevati k spodbujanju teritorialne dostopnosti in povezljivosti vseh regij Unije, vključno z odročnimi, najbolj oddaljenimi, otoškimi, obrobnimi, gorskimi in čezmejnimi regijami ter neposeljenimi in redko poseljenimi območji.

(3)  Program bi moral prispevati tudi k ukrepanju EU proti podnebnim spremembam, podpreti okoljsko in družbeno trajnostne projekte ter po potrebi ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Zlasti bi bilo treba okrepiti prispevek programa k doseganju ciljev Pariškega sporazuma, predlaganih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 ter dolgoročnega cilja razogljičenja.

(3a)   Program bi moral zagotavljati visoko raven preglednosti z zagotavljanjem dostopa do ustreznih dokumentov, zlasti v primerih, ko projekti vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Pri postopku ocenjevanja projektov bi bilo treba upoštevati tudi socialna in kohezijska merila ter zlasti mnenje lokalnih skupnosti. [Sprememba 82]

(4)  Ob upoštevanju pomena boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma ter zavezanosti 17 ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba vključevati podnebne ukrepe in pripeljati do izpolnitve skupnega cilja, tj. da se 25 % proračunskih odhodkov nameni za podporo podnebnim ciljem(3). Ukrepi v okviru tega programa naj bi 60 % skupnih finančnih sredstev programa prispevali k podnebnim ciljem, med drugim na podlagi ▌označevalcev Rio. Odhodki, ki se nanašajo na železniško in vodno infrastrukturo, polnilno infrastrukturo alternativna in trajnostna goriva za vse načine prevoza, energijsko učinkovitost, čisti mestni promet, prenos električne energije, shranjevanje električne energije, pametna omrežja, prevoz CO2, energijo iz obnovljivih virov, celinske plovne poti, multimodalni prevoz in plinsko infrastrukturo, bi morali biti skladni s podnebnimi cilji. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda. Da bi preprečili občutljivost infrastrukture za morebitne dolgoročne učinke podnebnih sprememb in zagotovili, da so stroški emisij toplogrednih plinov iz projekta vključeni v ekonomsko oceno projekta, bi bilo treba pri projektih, ki jih podpira program, upoštevati prilagajanje na podnebne spremembe v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija, po potrebi skladno s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. Program v skladu s cilji in zavezami Unije glede prilagajanja na podnebne spremembe spodbuja prehod na bolj trajnostne oblike prevoza, kot so železnica, čisti mestni promet, pomorski promet in celinske plovne poti.

(5)  Za izpolnjevanje obveznosti poročanja iz člena 11(c) Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES glede črpanja sredstev Unije za podporo ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se uresničijo cilji navedene direktive, se odhodki v zvezi z zmanjšanjem emisij ali onesnaževal zraka na podlagi navedene direktive spremljajo.

(6)  Eden pomembnih ciljev tega programa je zagotavljanje okrepljenih sinergij in dopolnjevanja med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem. V ta namen bi lahko delovni programi učinkovito obravnavali posamezna področja posredovanja, na primer glede povezane in avtomatizirane mobilnosti ali alternativnih goriv, vključno z ustrezno infrastrukturo za vse načine prevoza ali skupno čezmejno infrastrukturo, ter bi morali zagotoviti večjo prožnost za združitev finančne podpore v teh sektorjih. Omogočanje digitalne komunikacije bi lahko bilo sestavni del projekta skupnega interesa na področju energije in prometa. Program bi moral v vsakem sektorju omogočati, da se kot upravičeni upoštevajo nekateri sinergijski sestavni deli v zvezi z drugim sektorjem, če tak pristop prinaša večjo socialno-ekonomsko korist naložbe. Sinergije med sektorji bi bilo treba spodbujati z merili za dodelitev za izbor ukrepov, pa tudi z večjim sofinanciranjem.

(7)  Smernice vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) (v nadaljnjem besedilu: smernice TEN-T) opredeljujejo infrastrukturo TEN-T ter določajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati, in ukrepe za njihovo izvedbo. Te smernice predvidevajo zlasti dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030 z vzpostavitvijo nove infrastrukture ter precejšnjo nadgradnjo in obnovo obstoječe.

(7a)   Ukrepi, ki prispevajo k razvoju projektov skupnega interesa v prometnem sektorju, financirani s programom, bi morali temeljiti na dopolnjevanju vseh načinov prevoza za zagotovitev učinkovitih, medsebojno povezanih in multimodalnih omrežij, da se zagotovi povezljivost v celotni Uniji.

(8)  Da bi dosegli cilje, določene v smernicah TEN-T, je treba v prvi vrsti podpreti tekoče projekte TEN-T ter čezmejne povezave, ozka grla, horizontalne prednostne naloge, manjkajoče povezave in urbana vozlišča ter zagotoviti, kjer je primerno, da so podprti ukrepi skladni z delovnimi načrti za koridor, oblikovanimi v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013, in skupnim razvojem omrežja z vidika smotrnosti in interoperabilnosti.

(8a)   V nekaterih primerih imajo projekti, izvedeni na ozemlju ene države članice, velik čezmejni učinek in ustvarijo vrednost, ki presega nacionalne meje, in sicer s krepitvijo čezmejne povezljivosti na obali ali povezljivosti s širšim zalednim gospodarstvom, ki presega nacionalne meje. Projekte, ki izkazujejo takšen učinek, bi bilo zato treba šteti za čezmejne.

(8b)   Upoštevati je treba izjemne okoliščine, ki so posledica izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, in zagotoviti povezavo Irske s celinsko Evropo s spremembo trase in sestave koridorjev TEN-T, da se vključijo pomorske povezave med irskimi in celinskimi pristanišči jedrnega omrežja in celovitega omrežja.

(9)  Uskladitev koridorjev jedrnega omrežja, njihovih predhodno določenih odsekov in njihove zmogljivosti bi bilo treba prilagoditi, da bodo odražali naraščajoče prometne tokove in razvoj omrežja. Te prilagoditve jedrnega omrežja ne bi smele vplivati na njegovo dokončanje do leta 2030, z njimi bi bilo treba izboljšati pokritost ozemlja EU s koridorji in morale bi biti sorazmerne, da se ohrani doslednost in učinkovitost razvoja in usklajevanja koridorjev. Zato se dolžina koridorjev jedrnega omrežja ne bi smela povečati za več kot 15 %. Razvoj celovitega omrežja je treba spremljati in ocenjevati, da se zagotovi ustreznost odsekov.

(10)  Treba je spodbujati javne in zasebne naložbe v korist pametne, interoperabilne, trajnostne, multimodalne, vključujoče, varne in zanesljive mobilnosti, dostopne osebam z zmanjšano mobilnostjo, v celotni Uniji za vse načine prevoza. Komisija je leta 2017 predstavila „Evropo v gibanju“(5), obsežen sveženj pobud za varnejši promet, spodbujanje pametnega zaračunavanja cestnih pristojbin, zmanjšanje emisij CO2, onesnaževanja zraka in zastojev, spodbujanje povezane in avtonomne mobilnosti ter zagotavljanje ustreznih pogojev in počitka za delavce. Te pobude bi morala spremljati finančna podpora Unije, po potrebi v okviru tega programa, na primer za pospešeno uvajanje pametnih tahografov in naknadno opremljanje vozil z njimi.

(11)  V smernicah TEN-T je glede novih tehnologij in inovacij določeno, da TEN-T omogoča razogljičenje vseh načinov prevoza s spodbujanjem energijske učinkovitosti in uvajanjem alternativnih goriv, hkrati pa spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti. Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva za vse načine prevoza v Uniji, da bi, kolikor je mogoče, zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in ublažili negativen vpliv prometa na okolje in podnebje, ter od držav članic zahteva, da zagotovijo javno dostopna polnilna ali oskrbovalna mesta do 31. decembra 2025. Kot je navedeno v predlogih Komisije(7) iz novembra 2017, je potreben celovit sklop ukrepov za spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami, vključno s finančno podporo, kadar tržni pogoji ne zagotavljajo zadostne spodbude.

(12)  Komisija je v okviru sporočila „Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“(8) poudarila, da bodo z avtomatiziranimi vozili in naprednimi sistemi povezljivosti vozila varnejša, lažja za skupno uporabo in dostopnejša za vse državljane, tudi tiste, ki so danes morda izključeni iz storitev mobilnosti, kot so starejši in osebe z zmanjšano mobilnostjo. Komisija je glede tega predlagala tudi „strateški akcijski načrt EU za varnost v cestnem prometu“ in revizijo Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. V skladu s tem je treba novim standardom varnosti in digitalizacije v prometnem sektorju prilagoditi tudi drugo zakonodajo, kot je Direktiva 2004/54/ES o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju. Izboljšanje varnosti mora biti prednostna naloga tudi v železniškem sektorju. Zlasti je pomembno vlaganje v varnost prehodov čez progo (npr. signalizacija, boljša infrastruktura). Leta 2012 se je na 114 000 nivojskih prehodih čez progo, kolikor jih je v EU, zgodilo 573 hudih prometnih nesreč, v katerih je 369 oseb umrlo, 339 pa je bilo huje poškodovanih (poročilo Agencije Evropske unije za železnice 2014). Zato je treba na ravni EU opredeliti nivojske prehode čez progo, ki močno ogrožajo varnost, da bi vlagali v izboljšanje navedene infrastrukture, ki bi jo bilo treba dolgoročno nadomestiti z mostovi in podvozi/podhodi.

(13)  Da bi izboljšali dokončanje prometnih projektov v manj razvitih delih omrežja, bi bilo treba dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada prerazporediti programu za financiranje prometnih projektov v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada. V začetni fazi bi bilo treba pri izbiri projektov, upravičenih do financiranja, upoštevati nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada ▌. Ob koncu začetne faze bi bilo treba sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, na konkurenčni osnovi dodeliti projektom v državah članicah, ki so upravičeni do financiranja iz Kohezijskega sklada, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Komisija bi državam članicam, upravičenim do financiranja iz Kohezijskega sklada, morala pomagati pri njihovem prizadevanju, da vzpostavijo ustrezno bazo projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevnih javnih uprav.

(14)  Na podlagi skupnega sporočila o izboljšanju dvojne mobilnosti v Evropski uniji iz novembra 2017(9) je bilo v akcijskem načrtu o vojaški mobilnosti, ki sta ga 28. marca 2018 sprejela Komisija in visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko(10), poudarjeno, da politika prometne infrastrukture ponuja neizpodbitno priložnost za povečanje sinergij med obrambnimi potrebami in TEN-T ter izboljšanje mobilnosti v vsej Uniji na splošno. V akcijskem načrtu je navedeno, da je Svet pozvan, naj do sredine leta 2018 preuči in potrdi vojaške zahteve glede prometne infrastrukture, in da bodo službe Komisije do leta 2019 opredelile dele vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni tudi za uporabo infrastrukture v dvojne namene (civilne in obrambne), vključno s posodobitvami obstoječe infrastrukture, kjer je to mogoče. Infrastruktura bo vedno namenjena dvojni rabi. Financiranje Unije za izvajanje projektov z dvojno rabo bi bilo treba izvajati v okviru programa na podlagi ▌delovnih programov prek merljivih ukrepov v skladu z veljavnimi zahtevami, opredeljenimi v akcijskem načrtu.

(14a)   Oblikovanje akcijskega načrta o dvojni (civilni in obrambni) mobilnosti v Uniji je del glavnega cilja izboljšanja mobilnosti EU in obenem odzivanja na izzive logistike in mobilnosti, opredeljene v skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) Evropske unije. Za ta namen je treba uskladiti čezmejne in carinske standarde in predpise ter upravne in zakonodajne postopke. Bistvena vloga skupnih podjetij EU je med drugim prispevati k harmonizaciji upravnih in zakonodajnih postopkov, tako za IPE kot tudi za akcijski načrt o dvojni (civilni in obrambni) mobilnosti. Dvojna (civilna in obrambna) mobilnost bo prispevala k razvoju IPE zlasti v proračunskih zadevah ter z reševanjem novih in prihodnjih potreb.

(15)  V sporočilu „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“(11) je Komisija poudarila posebne prometne, energetske in digitalne potrebe najbolj oddaljenih regij in nujnost zadostnega financiranja Unije za zadovoljitev teh potreb, vključno v okviru programa, z uporabo največ 85-odstotne stopnje sofinanciranja.

(16)  Glede na znatne potrebe po naložbah za napredek v smeri dokončanja jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 (ocenjene so na 350 milijard EUR v obdobju 2021–2027) in celovitega omrežja TEN-T do leta 2050 ter naložbe v razogljičenje, digitalizacijo in urbana območja (ocenjene so na 700 milijard EUR v obdobju 2021–2027) je primerno ohraniti ustrezen proračun za prometni sektor v skladu s proračunom, predvidenim na začetku programskega obdobja 2014–2020, in kar najučinkoviteje izkoristiti razne programe in instrumente Unije za financiranje ter s tem čim bolj povečati dodano vrednost naložb, ki jih podpira Unija. To bi se doseglo z racionaliziranim naložbenim procesom, ki bi omogočil prepoznavnost prometne komponente in usklajenost ustreznih programov Unije, zlasti v okviru IPE, ESRR, Kohezijskega sklada in InvestEU. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba upoštevati zlasti omogočitvene pogoje, podrobno navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) XXX [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu Plus, Kohezijskem skladu ter Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizume (uredba o skupnih določbah)].

(17)  Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(12) določa prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, da bi izpolnili cilje energetske in podnebne politike Unije, opredeljuje projekte v skupnem interesu, ki so potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, in določa ukrepe na področju izdaje dovoljenj, vključevanja javnosti ter regulacije za hitrejšo in/ali lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije. Revidirati bi bilo treba seznam projektov skupnega interesa in smernice za TEN-E, da bi upoštevali cilje Pariškega sporazuma ter podnebne in energetske cilje Unije za leto 2030 in naprej.

(18)  V direktivi [prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov] je poudarjeno, da je treba vzpostaviti okvir, ki bo omogočil okrepljeno uporabo sredstev Unije, hkrati pa je izrecno omenjeno zagotavljanje ukrepov za podporo čezmejnemu sodelovanju na področju energije iz obnovljivih virov.

(19)  Medtem ko dokončanje infrastrukture omrežja ostaja prednostna naloga, da bi dosegli razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, pa vključevanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ter razvoj pametnega in učinkovitega energetskega sistema, vključno z rešitvami za shranjevanje in odzivanje na povpraševanje, ki pomagajo vzdrževati ravnotežje v omrežju, odražata pristop, sprejet v okviru pobude Čista energija za vse Evropejce, ki predvideva skupno odgovornost za doseganje ambicioznega cilja za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030 in spremenjen okvir politike z ambicioznimi dolgoročnimi cilji na področju razogljičenja, ki bo zagotovil pravičen in ustrezen družbeni prehod.

(20)  Inovativne infrastrukturne tehnologije, ki omogočajo prehod na ▌energetske sisteme in sisteme mobilnosti z nizkimi emisijami ter izboljšujejo zanesljivost oskrbe z usmerjenostjo v večjo energetsko neodvisnost Unije, so ključne z vidika programa Unije za razogljičenje. V sporočilu o krepitvi energetskih omrežij v Evropi z dne 23. novembra 2017(13) je Komisija poudarila, da bo vloga električne energije, pri čemer se bo polovica te do leta 2030 proizvajala iz obnovljivih virov, vse bolj spodbujati razogljičenje sektorjev, v katerih so doslej prevladovala fosilna goriva, kot so promet, industrija ter ogrevanje in hlajenje, in da se mora v skladu s tem infrastrukturna politika vseevropskega energetskega omrežja osredotočiti na elektroenergetske povezave, shranjevanje električne energije, projekte pametnih omrežij in naložbe v plinsko infrastrukturo. Da bi podprli cilje Unije na področju razogljičenja, integracijo notranjega trga in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba ustrezno upoštevati tehnologije in projekte, ki prispevajo k prehodu na nizkoemisijsko gospodarstvo, in jim dati prednost. Komisija si bo prizadevala za povečanje števila projektov čezmejnih pametnih omrežij, inovativnega shranjevanja in prevoza ogljikovega dioksida, ki jih bo podprl program.

(20a)   Zagotoviti je treba podporo za projekte pametnih omrežij, kadar taki projekti vključujejo proizvodnjo, distribucijo ali porabo električne energije z upravljanjem sistema v realnem času in vplivanjem na čezmejni pretok energije. Energetski projekti bi morali v večji meri odražati osrednjo vlogo, ki jo imajo pametna omrežja pri energetskem prehodu, podpora IPE pa bi morala prispevati k zapolnitvi vrzeli financiranja, ki trenutno ovirajo naložbe v obsežnejšo uporabo tehnologije pametnih omrežij.

(20b)  Kar zadeva elektroenergetsko povezanost, Uredba (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije] določa cilj 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti med državami članicami za leto 2030. Program bi moral prispevati k uresničevanju tega cilja.

(21)  Vzpostavitev enotnega digitalnega trga je odvisna od osnovne infrastrukture za digitalno povezljivost. Digitalizacija evropske industrije in modernizacija sektorjev, kot so prometni, energetski, zdravstveni sektor in sektor javne uprave, sta odvisni od univerzalnega dostopa do zanesljivih, cenovno dostopnih, visokozmogljivih in zelo visokozmogljivih omrežij. Digitalna povezljivost je postala eden odločilnih dejavnikov za zmanjšanje gospodarske, družbene in ozemeljske razdeljenosti s podpiranjem modernizacije lokalnih gospodarstev in diverzifikacije gospodarskih dejavnosti. Obseg poseganja programa na področju infrastrukture za digitalno povezljivost bi bilo treba prilagoditi glede na njen vse večji pomen za gospodarstvo in družbo kot celoto. Zato je treba opredeliti projekte v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, ki so potrebni za izpolnitev ciljev enotnega digitalnega trga Unije, in razveljaviti Uredbo (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

(22)  Sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“(15) (strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/XXX [Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah] je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo ▌vzpostavitev omrežij nujno zahtevala več pozornosti zaradi svoje omejene donosnosti po vsej Uniji, kar je posledica raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti, majhna gostota prebivalstva in razni družbeno-gospodarski dejavniki. Zato bi moral biti cilj programa tudi prispevati k uravnoteženosti med podeželskimi in mestnimi območji, da bi prispeval k doseganju teh strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, z dopolnjevanjem podpore, ki jo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in sklad InvestEU.

(23)  Vsa omrežja za digitalno povezljivost, ki so povezana z internetom, so sama po sebi vseevropska, predvsem zaradi delovanja aplikacij in storitev, ki jih te omogočajo, vendar bi bilo treba ob upoštevanju nedelovanja trga in ugotovljenih ovir pri izvajanju prednost pri podpori iz programa dati ukrepom, od katerih se pričakuje največji vpliv na enotni digitalni trg, med drugim tako, da se uskladijo s cilji iz sporočila o strategiji za gigabitno družbo, ter na digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe.

(24)  Šole, univerze, knjižnice, lokalne, regionalne ali nacionalne uprave, glavni izvajalci javnih storitev, bolnišnice in zdravstveni domovi, prometna vozlišča in digitalno intenzivna podjetja so subjekti in kraji, ki lahko pomembno vplivajo na družbeno-gospodarski razvoj svojega območja, tudi na podeželju in redko poseljenih območjih. Ti spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja morajo imeti najsodobnejšo gigabitno povezljivost, da evropskim državljanom, podjetjem in lokalnim skupnostim zagotovijo dostop do najboljših storitev in aplikacij. Program bi moral podpirati dostop teh spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do gigabitne povezljivosti in povezljivosti visoke hitrosti, vključno z najsodobnejšo mobilno povezljivostjo, da se dosežejo čim večji pozitivni učinki prelivanja na širše gospodarstvo in družbo, vključno z ustvarjanjem večjega povpraševanja po povezljivosti in storitvah.

(25)  Poleg tega bi moral na podlagi uspeha pobude WiFi4EU program še naprej podpirati zagotavljanje brezplačne, varne, visokokakovostne, lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, vključno s subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in ponudniki javnih storitev, ter na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, da bi se digitalna vizija Unije spodbujala v lokalnih skupnostih.

(25a)  Digitalna infrastruktura je pomembna podlaga za inovacije. Da bi program dosegel kar največji učinek, bi se moral osredotočiti na financiranje infrastrukture. Individualne digitalne storitve in aplikacije, na primer tiste, ki vključujejo različne tehnologije distribuirane knjige transakcij ali uporabljajo umetno inteligenco, bi zato morale biti zunaj področja uporabe programa; namesto tega, če je to primerno, bi morale biti obravnavane v okviru drugih instrumentov, kot je digitalna Evropa. Pomembno je tudi doseči kar največje sinergije med različnimi programi.

(26)  Za donosnost predvidenih digitalnih storitev nove generacije, kakršne so storitve in aplikacije interneta stvari, ki naj bi prinesle znatne koristi raznim sektorjem in družbi kot celoti, bo potrebna neprekinjena čezmejna pokritost z omrežji 5G, zlasti da se uporabnikom in napravam omogoči, da ostanejo povezani tudi na poti. Vendar pa scenariji delitve stroškov za vzpostavitev 5G v teh sektorjih še vedno niso jasni, zaznana tveganja komercialne uporabe na nekaterih ključnih področjih pa so zelo visoka. V prvi fazi novih aplikacij na področju povezane mobilnosti naj bi bili cestni koridorji in železniške povezave ključni ter bi torej pomenili bistvene čezmejne projekte za financiranje na podlagi tega programa.

(27)  Nepovezana ozemlja na vseh območjih Unije, vključno z osrednjimi, so ozka grla in neraziskani potencial enotnega digitalnega trga. Pri večini podeželskih in odročnih območij ima lahko visokokakovostna internetna povezljivost ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in zagotavljanja storitev ter delno z nadomestili za oddaljenost. Visokokakovostna internetna povezljivost je potrebna za nove gospodarske priložnosti, kot je precizno kmetovanje ali razvoj biogospodarstva na podeželskih območjih. Program bi moral prispevati k zagotavljanju zelo visokozmogljive fiksne ali brezžične povezljivosti vsem evropskim gospodinjstvom, na podeželju ali v mestih, s poudarkom na vzpostavljanju v tistih primerih, kjer je bilo zaznano delno nedelovanje trga, kar se lahko obravnava z nizkointenzivnimi nepovratnimi sredstvi. Pri tem bi moral biti cilj programa doseganje celovitega pokritja gospodinjstev in ozemelj, saj je poznejše odpravljanje vrzeli na že pokritem območju negospodarno.

(28)  Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali evropske otoke ali čezmorska ozemlja s celino, je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije. Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni.

(29)  Ukrepi, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, uporabljajo najboljšo razpoložljivo in najprimernejšo tehnologijo ▌, hkrati pa ponujajo najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja, kibernetske varnosti in stroškovne učinkovitosti ter jim je treba dati prednost v delovnih programih, upoštevajoč merila, določena v tej uredbi. Uvedba zelo visokozmogljivih omrežij lahko vključuje pasivno infrastrukturo zaradi doseganja čim večjih družbeno-gospodarskih in okoljskih koristi. Pri prednostnem razvrščanju ukrepov se upoštevajo morebitni pozitivni učinki prelivanja v smislu povezljivosti, na primer, uveden projekt lahko izboljša gospodarsko upravičenost za prihodnje uvajanje, ki bo povzročilo nadaljnje pokritje ozemelj in prebivalstva na območjih, ki so bila dotlej nepokrita.

(30)  Unija je razvila svojo satelitsko tehnologijo za navigacijo ter določanje položaja in časa (v nadaljnjem besedilu: PNT) (EGNOS/Galileo) ter svoj sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus). EGNOS/Galileo in Copernicus ponujata napredne storitve, ki omogočajo pomembne gospodarske koristi za javne in zasebne uporabnike. Zato bi morala biti vsaka prometna, energetska ali digitalna infrastruktura, ki se financira iz programa in uporablja storitve PNT ali opazovanja Zemlje, tehnično združljiva s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

(31)  Pozitivni rezultati prvega razpisa za zbiranje predlogov za kombiniranje financiranja, ki je bil objavljen leta 2017 v okviru sedanjega programa, so potrdili ustreznost in dodano vrednost uporabe nepovratnih sredstev EU za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev. Kombiniranje financiranja naj bi privabljalo zasebne naložbe in zagotavljalo finančni vzvod skupnega prispevka javnega sektorja v skladu s cilji programa InvestEU. Program bi zato moral še naprej podpirati ukrepe, ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev EU in drugih virov financiranja. Operacije kombiniranega financiranja na področju prometa ne presegajo 10 % dodeljenih sredstev.

(31a)  V prometnem sektorju bi morale biti te operacije namenjene predvsem projektom, katerih cilj je digitalizacija sektorja, zlasti sistemoma SESAR in ERTMS, za katera se pričakuje, da bosta finančno donosna.

(32)  Cilji politike tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru političnega področja [...] sklada InvestEU. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za spodbujanje naložb s sorazmernim in ustreznim odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, pri tem pa ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja, poleg tega bi morali zagotavljati jasno evropsko dodano vrednost.

(33)  V korist celostnega razvoja inovacijskega cikla je treba zagotoviti dopolnjevanje med inovativnimi rešitvami, razvitimi v sklopu okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, in inovativnimi rešitvami, uvedenimi s podporo IPE. V ta namen bodo sinergije s programom Obzorje Evropa zagotovile, da: so potrebe na področju raziskav in inovacij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju v EU opredeljene in določene med strateškim načrtovanjem programa Obzorje Evropa; (b)IPE tesno sodeluje s programom Obzorje Evropa pri vzpostavitvi in uvedbi inovativnih tehnologij in rešitev na področju prometne, energetske in digitalne infrastrukture in v sinergijah med temi področji, zlasti tistimi, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa; (c) se spodbuja izmenjava informacij in podatkov med programom Obzorje Evropa in IPE, na primer s poudarjanjem tržno najzrelejših tehnologij iz programa Obzorje Evropa, ki bi se lahko nadalje uvajale prek IPE.

(34)  Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje 2021–2027, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju31 za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku]. Ta finančna sredstva bi bilo treba ohraniti ves čas trajanja programa in se ne bi smela zmanjševati ali prerazporejati v druge programe, da se ohrani začetno ravnotežje, pa tudi kompromisi ter tematske in teritorialne razdelitve med trajanjem tega programa.

(35)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namen teh strategij bi morala biti tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz ESRR, Kohezijskega sklada, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe, InvestEU in po potrebi IPE. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati tudi na način, ki je skladen z evropskimi in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, kadar je to ustrezno.

.▌[posamezno glasovanje]

(37)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati obravnavo uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(38)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(39)  Finančna uredba določa pravila o dodeljevanju nepovratnih sredstev. Da bi upoštevali specifičnost ukrepov, ki jih podpira program, in zagotovili dosledno izvajanje v sektorjih, ki jih program zajema, so potrebne dodatne navedbe o merilih za upravičenost in dodelitev. Poleg tega Komisija in/ali izvajalske agencije, odgovorne za izvajanje programa, ne smejo ustvarjati dodatnih obveznosti v zvezi z izbiro operacij in njihovim financiranjem, ki niso določene v tej uredbi. Brez odstopanja od finančne uredbe lahko delovni programi v nekaterih primerih, ko cilji razpisov za zbiranje predlogov nimajo strateških posledic, zagotavljajo poenostavljene postopke.

(39a)  Merila za izbor in dodelitev se v skladu s finančno uredbo določijo v delovnih programih. V prometnem sektorju bi bilo treba kakovost in pomembnost projekta oceniti tudi ob upoštevanju njegovega pričakovanega vpliva na povezljivost EU, njegove skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in njegove strategije, kar zadeva prihodnje potrebe glede vzdrževanja.

(40)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(16), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(18) in Uredbo Sveta (EU) 2017/193(19) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko OLAF v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(40a)   Uspešno izvajanje programa je zelo odvisno od ravni sodelovanja med subjekti, udeleženimi v skupnem projektu. Zato bi bilo treba spodbujati vzpostavitev strukture skupnih podjetij, tudi z višjo stopnjo sofinanciranja.

(41)  V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(21)] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana..

(42)  Unija bi si morala prizadevati za skladnost in sinergije s programi Unije za zunanje politike, vključno s predpristopno pomočjo po zavezah, sprejetih v okviru sporočila „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“(22).

(43)  Če tretje države ali subjekti, ustanovljeni v tretjih državah, sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu ali čezmejnim projektom na področju energije iz obnovljivih virov, bi morala biti finančna pomoč na voljo samo, če je nujna za doseganje ciljev teh projektov.

(43a)   V skladu s členom 85 Direktive 2014/25/EU in v primeru tretjih držav, s katerimi Unija ni sklenila enostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in učinkovit dostop podjetij Unije do trga javnih naročil teh tretjih držav, se lahko vsaka ponudba, ki se predloži za oddajo javnega naročila blaga za projekt, ki ga sofinancira IPE, zavrne, če vrednost izdelkov s poreklom iz tretjih držav presega 50 % skupne vrednosti izdelkov, ki sestavljajo to ponudbo.

(44)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(23) je treba ta program oceniti na podlagi podatkov, zbranih ob upoštevanju posebnih zahtev glede spremljanja, kot je prilagajanje na podnebne spremembe, pri tem pa se izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Komisija bi morala opraviti ocene uspešnosti in učinkovitosti financiranja ter njegovega učinka na splošne cilje programa in o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter po potrebi uvesti prilagoditve.

(45)  Izvesti bi bilo treba ukrepe preglednega, odgovornega in ustreznega spremljanja in poročanja, vključno z merljivimi kazalniki, za ocenjevanje in poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz te uredbe ter za spodbujanje njegovih dosežkov. Ta sistem poročanja o smotrnosti bi moral zagotoviti, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, s katerimi se srečujejo na koridorjih jedrnega omrežja, ter da se ti podatki in rezultati zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. Prejemnikom finančnih sredstev Unije je treba naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja, da se zberejo ustrezni podatki za program.

(45a)  Program bi se moral izvajati na podlagi delovnih programov. Komisija bi morala do konca marca 2021 pripraviti okvirni program, ki bo vključeval predvideni časovni razpored delovnih programov, razpise za zbiranje predlogov, njihove teme in dodeljena finančna sredstva ter druge podrobnosti, potrebne za zagotavljanje preglednosti in predvidljivosti za celotno obdobje programa ter za povečanje kakovosti projektov.

(45b)  Opraviti bi bilo treba celovito oceno programa, da se zagotovi usklajenost njegovih naložbenih prednostnih nalog z zavezami Unije na področju podnebnih sprememb.

(46)  Za dopolnitev te uredbe ▌bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s sprejetjem delovnih programov in okvirnega programa. ▌

(47)  Da bi po potrebi prilagodili kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje programa, ▌ in opredelitev koridorjev jedrnega prometnega omrežja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami delov I, II in III Priloge k tej uredbi in vojaških zahtev, v zvezi z oblikovanjem ali spremembo seznama delov vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za vojaški prevoz, oblikovanjem ali spremembo seznama prednostnih projektov infrastrukture z dvojno rabo in postopkom ocenjevanja glede upravičenosti ukrepov, povezanih z vojaško mobilnostjo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)  Zaradi jasnosti bi bilo treba uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 razveljaviti. Vendar bi bilo treba ohraniti učinke člena 29 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki spreminja Prilogo k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(24) glede seznama tovornih koridorjev.

(49)  Zaradi pravočasnega sprejetja izvedbenih aktov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „ukrep“ pomeni vsako dejavnost, ki velja za finančno in tehnično neodvisno, je časovno omejena in potrebna za izvajanje projekta;

(b)  „alternativna goriva“ pomenijo alternativna goriva za vse načine prevoza, kot so opredeljena v členu 2(1) Direktive 2014/94/EU;

(c)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica sporazuma z Unijo, ki ji omogoča sodelovanje v programu v skladu s členom 5;

(ca)   „upravičenec“ pomeni vsak subjekt, ki je bil na podlagi meril za upravičenost iz člena 11 te uredbe in v skladu s členom [197] finančne uredbe izbran za prejemanje finančne pomoči Unije;

(d)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena [2(6)] Uredbe (EU, Euratom) 2018/XXX (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente in/ali proračunska jamstva iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij pa tudi s strani komercialnih finančnih institucij in vlagateljev;

(da)  „ozko grlo“ pomeni fizično, tehnično ali funkcionalno oviro, ki hromi sistem in s tem vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje ali čezmejnih tokov, odpraviti pa jo je mogoče z izgradnjo nove infrastrukture ali bistveno nadgradnjo obstoječe infrastrukture, s čimer bi se lahko stanje bistveno izboljšalo, kar bi odpravilo omejitve ozkega grla;

(e)  „celovito omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(f)  „jedrno omrežje“ pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(g)  „koridorji jedrnega omrežja“ pomenijo instrument za spodbujanje usklajenega izvajanja jedrnega omrežja, kot je določeno v poglavju IV Uredbe (EU) št. 1315/2013 in navedeno v delu III Priloge k tej uredbi;

(ga)   „čezmejna povezava“ na področju prometne infrastrukture pomeni projekte, ki zajemajo železniški, cestni, celinski plovni ali pomorski odsek med državama članicama ali državo članico in tretjo državo, ali projekt za katero koli vrsto prevoza, izveden v eni državi članici, ki izkazuje znaten čezmejni učinek z izboljševanjem čezmejnih prometnih tokov med državama članicama;

(h)  „čezmejni projekt na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni projekt, izbran ali upravičen do tega, da je izbran na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugega dogovora med državami članicami ali dogovora med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v [členu 8, 9, 11 oziroma 13] Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta 1](25)., pri načrtovanju ali uvedbi energije iz obnovljivih virov v skladu z merili, določenimi v delu IV Priloge k tej uredbi;

(ha)  „energijska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri energetskih načrtih in vseh odločitvah glede politik in naložb čim bolj upošteva alternativne ukrepe za stroškovno učinkovito energijo, da bi dosegli učinkovitejše povpraševanje in ponudbo energije, in sicer s stroškovno učinkovitimi prihranki porabe končne energije, pobudami za prilagajanje odjema ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije, pri čemer pa bi se vseeno dosegli cilji teh odločitev;

(i)  „infrastruktura za digitalno povezljivost“ pomeni zelo visokozmogljiva omrežja, sisteme 5G, zelo visokokakovostno lokalno brezžično povezljivost, hrbtenična omrežja ter delujoče digitalne platforme, neposredno povezane s prometno in energetsko infrastrukturo;

(j)  „sistemi 5G“ pomenijo sklop elementov digitalne infrastrukture, ki se na podlagi globalno sprejetih standardov za mobilno in brezžično komunikacijsko tehnologijo uporabljajo za povezljivost in storitve dodane vrednosti, z značilnostmi naprednega delovanja, kot so zelo velika hitrost prenosa podatkov in zmogljivost, nizka stopnja zakasnitve, visoka stopnja zanesljivosti ali podpiranje številnih povezanih naprav;

(k)  „koridor 5G“ pomeni prometno pot, cesto, železnico ali celinsko plovno pot, ki je v celoti pokrita z infrastrukturo za digitalno povezljivost in zlasti sistemi 5G ter omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, kot so povezana in avtomatizirana mobilnost, podobne storitve pametne mobilnosti za železnice ali digitalna povezljivost na celinskih plovnih poteh;

(ka)   „manjkajoča povezava“ je odsek za vse načine prevoza v okviru koridorja ali prometnega odseka TEN-T, ki zagotavlja povezanost jedrnih ali celovitih omrežij s koridorji TEN-T, ki manjka ali ki vsebuje eno ali več ozkih grl, ki vplivajo na neprekinjenost koridorja TEN-T;

(l)  „delujoče digitalne platforme, neposredno povezane s prometno in energetsko infrastrukturo“ pomenijo fizične in virtualne vire informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT), ki delujejo na komunikacijski infrastrukturi ter podpirajo pretok, shranjevanje, obdelavo in analizo podatkov o prometni in/ali energetski infrastrukturi;

(m)  „projekt v skupnem interesu“ pomeni projekt, opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013 ali Uredbi (EU) št. 347/2013 ali členu 8 te uredbe,

(n)  „študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije kartiranja in izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in potrjevanjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločitev o njegovem financiranju, kot so izvidniške dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(o)  „spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja“ pomenijo subjekte, ki lahko zaradi svojega poslanstva, narave ali lokacije neposredno ali posredno ustvarjajo pomembne socialno-ekonomske koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti na okoliškem ali vplivnem območju;

(p)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;

(q)  „zelo visokozmogljiva omrežja“ pomenijo zelo visokozmogljiva omrežja, kot so opredeljena v členu [2(2)] Direktive (EU) 2018/XXX [Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah];

(r)  „dela“ pomenijo nakup, dobavo in uporabo sestavnih delov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, izvedbo dejavnosti načrtovanja, gradnje in montaže, povezanih s projektom, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta.

(ra)   „infrastruktura za civilno-obrambno dvojno rabo“ pomeni infrastrukturo, ki se uporablja predvsem za civilne namene, vendar je strateškega pomena tudi za namene obrambe in kriznega upravljanja ter bi se lahko prilagodila civilno-vojaškim potrebam z dvojno rabo.

Člen 3

Cilji

1.  Splošni cilj programa je izgradnja, razvoj in posodobitev vseevropskih omrežij na prometnem, energetskem in digitalnem področju ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov, da bi prispevali k večji evropski konkurenčnosti in dostopu do notranjega trga, k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter k utrjevanju ozemeljske, družbene in gospodarske kohezije ob znatnem prispevanju k dolgoročnim zavezam glede razogljičenja s poudarkom na sinergijah med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem.

2.  Specifični cilji programa so:

(a)  v prometnem sektorju:

(i)  prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita, medsebojno povezana, interoperabilna in večmodalna omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zanesljivo mobilnost in evropski prometni prostor;

(ii)  prilagoditi dele vseevropskega prometnega omrežja, primernega za vojaške prevoze, potrebam po dvojni (civilni in obrambni) mobilnosti;

(b)  v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje učinkovitega in konkurenčnega notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij, pospešujejo razogljičenje gospodarstva in zagotavljajo zanesljivost oskrbe in energetsko neodvisnost EU, ▌spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije, vključno z energijo iz obnovljivih virov, ter spodbujati energijsko učinkovitost;

(c)  v digitalnem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu v zvezi z uvedbo varnih in zanesljivih zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, večji odpornosti in zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji kot tudi k digitalizaciji prometnega in energetskega omrežja.

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 se določijo na 43 850 768 000 EUR v stalnih cenah (XXX EUR v tekočih cenah). ▌.

2.  Ta znesek se razdeli, kot sledi:

(a)  33 513 524 000 v stalnih cenah (XXX EUR v tekočih cenah) za specifične cilje iz člena 3(2)(a), od tega:

(i)  17 746 000 000 EUR v stalnih cenah (XXX EUR v tekočih cenah) iz grozda evropskih strateških naložb;

(ii)  10 000 000 000 EUR v stalnih cenah (11 285 493 000 EUR v tekočih cenah) se prerazporedi iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi samo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(iii)  5 767 524 000 EUR v stalnih cenah (6 500 000 000 EUR v tekočih cenah) iz razdelka Varnost in obramba za specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii);

(b)  do 8 650 000 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(b), od tega 20 % za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov; [Sprememba 9]

(c)  2 662 000 000 EUR v stalnih cenah (3 000 000 000 EUR v tekočih cenah) za specifične cilje iz člena 3(2)(c).

3.  Komisija ne odstopa od zneska iz pododstavka 2(a)(ii).

4.  Do 3 % zneska iz odstavka 1 se lahko uporabi tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa in sektorskih smernic, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ta znesek se lahko uporabi tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov v podporo pripravi projektov.

5.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

5a.  V velikih projektih se zagotovita preglednost in sodelovanje državljanov. [Sprememba 27]

6.  Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi delovni program, upravičeni od 1. januarja 2021.

7.  Znesek, prerazporejen iz Kohezijskega sklada, se uporabi v skladu s to uredbo, ob upoštevanju odstavka 8 in brez poseganja v člen 14(2)(b).

8.  Kar zadeva zneske, prerazporejene iz Kohezijskega sklada, se ▌pri izboru projektov, upravičenih do financiranja, ▌do 31. decembra 2022 upoštevajo nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada ▌. Od 1. januarja 2023 se sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, na konkurenčni osnovi dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.

9.  Sredstva, dodeljena državi članici v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njeno zahtevo in v skladu z zadevnim organom upravljanja prerazporedijo programu, da se lahko uporabijo kot del operacije mešanega financiranja ali sinergije z drugimi programi Unije, ki je vključena v predlog, ki ga predloži zadevna država članica in ga Komisija razglasi za upravičenega v okviru postopka delovnega programa. Komisija ta sredstva uporablja neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. ▌

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

1.  V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: EFTA), ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:

–  zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;

–  določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe;

–  tretji državi ne podeljuje pravice odločanja o programu;

–  zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

–  zagotavlja vzajemnost pri dostopu do podobnih programov v tretji državi, zlasti javnih razpisov.

2.  Tretje države iz odstavka 1 in subjekti s sedežem v teh državah ne smejo prejeti finančne pomoči na podlagi te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev danega projekta v skupnem interesu, pod pogoji, ki so določeni v delovnih programih iz člena 19, in v skladu s določbami iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1315/2013.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.

2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v ▌obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil, kot je določeno v finančni uredbi. Financiranje, ki ga zagotavlja program, se lahko uporablja v okviru operacij mešanega financiranja, vključno s sredstvi iz člena 3(2)(a) uredbe o InvestEU. V prometnem sektorju operacije mešanega financiranja ne presegajo 10 % dodeljenih sredstev in so namenjene predvsem za horizontalne prednostne naloge, navedene v Prilogi – del III – točka -1 (novo). Operacije mešanega financiranja na podlagi tega programa se izvajajo v skladu z uredbo o InvestEU in naslovom X finančne uredbe.

3.  Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastilo za izvajanje dela programa v skladu s členom [69] finančne uredbe, da se izvajanje prilagodi zahtevam po optimalnem upravljanju in učinkovitosti programa v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju.

4.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o Jamstvenem skladu].

Člen 6a

Prilagoditev omrežij TEN-T za civilno-obrambno dvojno rabo

1.  Projekti v skupnem interesu prispevajo k prilagajanju omrežij TEN-T, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013, z namenom, da se omogoči dvojna, civilno-obrambna uporaba infrastrukture v skladu z zahtevami dvojne (civilne in obrambne) mobilnosti (v nadaljnjem besedilu: zahteve dvojne mobilnosti) in prednostnimi projekti infrastrukture za dvojno rabo iz odstavka 2 tega člena.

2.  Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 24 te uredbe, da bi podrobneje opredelila zahteve dvojne mobilnosti, seznam delov vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za vojaški prevoz, seznam prednostnih projektov infrastrukture za dvojno rabo in postopek ocenjevanja v zvezi z upravičenostjo ukrepov, povezanih s civilno-obrambno dvojno rabo infrastrukture. V opredelitvi prednostnih projektov se upoštevajo razmere v državah članicah na vzhodu in jugu Unije.

3.  Študije za razvoj in opredelitev projektov skupnega interesa na delih vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za vojaški prevoz, ki bodo vedno temeljili na obstoječih študijah izvedljivosti, projektih in izvajanju TEN-T, vključujejo tudi ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev dvojne mobilnosti, ki jih je potrdil Svet, in prednostnih projektov infrastrukture za civilno-obrambno dvojno rabo.

Vsi predlagani projekti vključujejo merljive ukrepe za vključitev zahtev dvojne mobilnosti, ki jih je potrdil Svet.

Predlogi, ki vključujejo samo ukrepe v zvezi z vojaško mobilnostjo, so upravičeni le v primeru, da prispevajo k obstoječi civilni infrastrukturi.

Vsi ukrepi, povezani z izpolnjevanjem zahtev dvojne mobilnosti, se financirajo iz sredstev, predvidenih v členu 4(2)(a)(iii) in omogočajo civilno-obrambno dvojno rabo infrastrukture.

4.  Komisija do 31. decembra 2025 opravi ocenjevanje že porabljenih sredstev in perspektive porabe zneska, določenega v členu 4(2)(a)(iii). Glede na rezultat tega ocenjevanja se Komisija odloči prenesti nedodeljeni denar iz člena 4(2)(a)(iii) v člen 4(2)(a)(i).

Člen 6b

Čezmejni projekti na področju prometa

1.  Države članice, regionalni organi ali drugi subjekti, ki sodelujejo v čezmejnem projektu na področju prometa, lahko ustanovijo skupni organ („vse na enem mestu“) za upravljanje projektov. Ti skupni organi imajo široka usklajevalna pooblastila, pri čemer prevladajo pravila EU, kar olajša upravljanje vseh ocen učinka, dovoljenj na področju prostorskega načrtovanja in gradbenih dovoljenj.

2.  Da se odpravijo težave z usklajevanjem postopkov za izdajo dovoljenj za čezmejne infrastrukturne projekte TEN-T, evropski koordinatorji spremljajo usklajevanje projektov in predlagajo postopke za lažje časovno usklajevanje in dokončanje.

3.  Ker je treba usklajevanje in sodelovanje med državami članicami zagotoviti prek imenovanega enotnega pristojnega organa in določiti skupne roke za izdajo čezmejnih dovoljenj in začetek javnega naročanja za skupne čezmejne projekte, so potrebni ukrepi skladni z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (COM(2018)0277).

Člen 7

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov

1.  Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov prispevajo k razogljičenju, dokončanju notranjega trga z energijo in izboljšanju zanesljivosti oskrbe, vključujejo najmanj dve državi članici in so vključeni v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drug dogovor med državami članicami, tudi na regionalni ravni, če je to ustrezno, ali dogovor med državami članicami in tretjimi državami, kot je določeno v členu 8, 9, 11 oziroma 13 Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta1](26). Ti projekti se opredelijo v skladu s splošnimi merili in postopkom iz dela IV Priloge k tej uredbi.

2.  Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt v skladu s členom 23(d) te uredbe, da dodatno in brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 opredeli posebna merila za izbor in določi podrobnosti postopka izbora projektov, ter objavi metodologijo za ocenjevanje prispevka projektov k splošnim merilom ter analize stroškov in koristi iz dela IV Priloge.

3.  Študije, namenjene razvoju in opredelitvi čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.

4.  Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov so upravičeni do financiranja Unije za dela, če izpolnjujejo ti dodatni merili:

(a)  analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko 3 dela IV Priloge je obvezna za vse podprte projekte, opravi se na pregleden, izčrpen in celosten način ter dokazuje obstoj znatnih prihrankov stroškov in/ali koristi v smislu trajnosti, povezovanja sistemov, zanesljivosti oskrbe ali inovacij in

(b)  vložnik dokaže, da se brez nepovratnih sredstev projekt ne bi uresničil ali da brez nepovratnih sredstev projekt ne more biti donosen. Pri tej analizi se upoštevajo vsi prihodki iz shem podpore.

5.  Znesek nepovratnih sredstev za dela je sorazmeren s prihranki stroškov in/ali koristmi iz točke 2(b) dela IV Priloge, ne presega zneska, potrebnega za uresničitev ali donosnost projekta in upošteva določbe iz člena 14(3).

Člen 8

Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost

1.  Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost so tisti projekti, ki pomembno prispevajo k:

(a)  dokončanju evropskega enotnega digitalnega trga ter

(b)  ciljem Unije na področju strateške povezljivosti in

(c)  zagotavljajo osnovno omrežno infrastrukturo za podporo digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe.

1a.  Projekti skupnega interesa na področju infrastrukture za digitalno povezljivost so v skladu z naslednjimi merili:

(a)  prispevajo k posebnemu cilju iz točke (c) člena 3(2);

(b)  uporabljajo najboljšo dostopno tehnologijo, obenem pa predstavljajo najboljše ravnotežje v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnostjo prenosa, odpornostjo omrežja, kibernetsko varnostjo in stroškovno učinkovitostjo.

2.  Študije, namenjene razvoju in opredelitvi projektov v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.

3.  Brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 se prednost pri financiranju določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)  ukrepi, ki prispevajo k dostopu do zelo visokozmogljivih omrežij, ki lahko omogočijo gigabitno povezljivost, vključno s 5G ali drugo najsodobnejšo mobilno povezljivostjo, za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, se razvrstijo prednostno. Poleg globalne konkurenčnosti Unije in njene zmogljivosti za absorpcijo naložb se upoštevajo funkcije spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, pomembnost digitalnih storitev in aplikacij, ki jih omogoča zadevna povezljivost, ter potencialne socialno-ekonomske koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti, vključno z morebitnimi pozitivnimi učinki prelivanja v smislu povezljivosti, v skladu z delom V Priloge;

(b)  ukrepi, ki prispevajo k zagotavljanju zelo visokokakovostne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih, v skladu z delom V Priloge;

(c)  pri ukrepih, ki prispevajo k uvedbi sistemov 5G, imajo prednost vzpostavitev koridorjev 5G ob glavnih kopenskih prometnih poteh, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, in družbenoekonomska središča. Upošteva se tudi, koliko ukrep prispeva k zagotavljanju pokritja ob glavnih prometnih poteh, kar omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, ter hkrati čim bolj povečuje morebitne pozitivne učinke prelivanja za ozemlja in prebivalstvo v bližini območja uvedbe projekta. Okvirni seznam projektov, ki bi jim podpora lahko koristila, je vključen v del V Priloge;

(d)  projekti, namenjeni vzpostavitvi čezmejnih zelo visokozmogljivostnih in hrbteničnih omrežij, ki povezujejo Unijo s tretjimi državami in krepijo povezave znotraj ozemlja Unije, vključno s podmorskimi kabli, se prednostno razvrstijo glede na to, kako pomembno prispevajo k večji odpornosti in zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij na ozemlju Unije;

(e)  glede pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji imajo prednost ukrepi, ki prispevajo k pokritju ozemelj in prebivalstva, v obratnem sorazmerju z intenzivnostjo nepovratnih sredstev, ki bi bila potrebna za izvedbo projekta glede na veljavne najvišje stopnje sofinanciranja, določene v členu 14. Upošteva se tudi, koliko ukrep prispeva k zagotavljanju celovitega pokritja ozemlja in prebivalstva na območju uvedbe projekta ter hkrati čim bolj povečuje morebitne pozitivne učinke prelivanja za ozemlja in prebivalstvo v bližini območja uvedbe projekta;

(f)  pri projektih za uvedbo delujočih digitalnih platform imajo prednost ukrepi, ki temeljijo na najnaprednejših tehnologijah, ob upoštevanju vidikov, kot so interoperabilnost, kibernetska varnost, zasebnost podatkov in ponovna uporaba;

▌.

Člen 8a

Oddaja javnih naročil in/ali naročil blaga

1.  Pri dodelitvi naročil s podporo programa upravičenci teh naročil ne bi smeli dodeliti izključno na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ampak bi morali upoštevati tudi pristop stroškovne učinkovitosti ter se pri tem osredotočiti na podatke v zvezi s kakovostjo ter socialnimi in okoljskimi vidiki.

2.  Ponudba, predložena za oddajo javnega naročila in/ali naročila blaga, ki ima ugodnosti na podlagi programa, se šteje za dopustno, če delež proizvodov s poreklom iz tretjih držav, s katerimi Unija nima sklenjenega sporazuma, ki bi podjetjem Unije zagotavljal primerljiv in učinkovit dostop do trgov v teh tretjih državah, ne presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. [Sprememba 35]

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 9

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3 in upoštevajo prilagajanje na podnebne spremembe. Ti ukrepi vključujejo zlasti študije, dela in druge spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa in sektorskih smernic. Študije so upravičene samo pri pripravi projektov, ki so upravičeni na podlagi tega programa in so na podlagi delovnih programov vključeni v razpis za zbiranje predlogov. Za izbor operacij in njihovega financiranja na podlagi te uredbe ne more veljati nobena dopolnilna obveznost, ki ni določena v tej uredbi.

2.  V prometnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)  ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita, ▌medsebojno povezana, interoperabilna in multimodalna omrežja:

(i)  ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na urbana vozlišča, interoperabilnost železniškega sistema, multimodalne logistične platforme, letališča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh, pogoje za plovbo po celinskih plovnih poteh, zaledna pristanišča in železniško-cestne terminale jedrnega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013, predvsem ukrepi, navedeni v razdelku 1 dela III Priloge k tej uredbi, ter medsebojne povezave med omrežji. Ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja lahko zajemajo povezane elemente v celovitem omrežju, če je to potrebno za optimizacijo naložbe, v skladu z načini, določenimi v delovnih programih iz člena 19 te uredbe;

(ii)  ukrepi za vzpostavitev in spodbujanje čezmejnih povezav celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, zlasti na odsekih, naštetih v delu III (2) Priloge k tej uredbi;

(iia)  ukrepi za harmonizacijo čezmejnih in carinskih predpisov ter upravnih in zakonodajnih postopkov za razvoj regulativnega okvira na ravni EU za dvojno mobilnost (civilno in obrambno);

(iib)  ukrepi za ponovno vzpostavitev manjkajočih regionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile opuščene ali odstranjene,

(iii)  ukrepi za vzpostavitev odsekov celovitega omrežja v najbolj oddaljenih regijah v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na zadevna urbana vozlišča, letališča, multimodalne logistične platforme pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniško-cestne terminale celovitega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(iiia)   ukrepi za odstranjevanje ovir na področju interoperabilnosti, zlasti pri zagotavljanju učinkov koridorja/omrežja, predvsem v zvezi s spodbujanjem povečanja železniškega tovornega prometa; [Sprememba 33]

(iv)  ukrepi, ki podpirajo projekte v skupnem interesu za povezavo vseevropskega omrežja z infrastrukturnimi omrežji sosednjih držav, kot so opredeljeni v členu 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(b)  ukrepi, ki se nanašajo na pametno, interoperabilno, trajnostno, multimodalno, vključujočo, dostopno, varno in zanesljivo mobilnost:

(i)  ukrepi za podporo pomorskih avtocest, kot je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1315/2013 s poudarkom na čezmejnem pomorskem prevozu na kratkih razdaljah;

(ii)  ukrepi za podporo sistemov telematskih aplikacij, med drugim projektov ERTMS in SESAR, vključno za varnostne namene, v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(iii)  ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(iv)  ukrepi za podporo novih tehnologij in inovacij, vključno z avtomatizacijo, izboljšanimi prometnimi storitvami, povezovanjem različnih načinov prevoza in infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza ter z razogljičenjem prometnega sektorja, v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(v)  ukrepi za odstranjevanje ovir na področju interoperabilnosti, predvsem v urbanih vozliščih, opredeljenih v členu 30 Uredbe (EU) št. 1315/2013, in zlasti pri zagotavljanju učinkov koridorja/omrežja;

(vi)  ukrepi za vzpostavljanje varne in zanesljive infrastrukture in mobilnosti, vključno z varnostjo v cestnem prometu, v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(vii)  ukrepi za izboljšanje odpornosti prometne infrastrukture proti podnebnim spremembam in naravnim nesrečam;

(viii)  ukrepi za izboljšanje dostopnosti prometne infrastrukture za vsa prevozna sredstva in vse uporabnike, zlasti za uporabnike z zmanjšano mobilnostjo, v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(ix)  ukrepi za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti prometne infrastrukture za varnostne namene in namene civilne zaščite;

(ix a)  ukrepi za zmanjšanje hrupa v železniškem tovornem prometu.

(c)  v okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(a)(ii) in v skladu s členom 6a:

(i)  ▌posebne dejavnosti v okviru ukrepa, ki podpirajo nove ali obstoječe dele vseevropskega prometnega▌ omrežja, primerne za vojaški prevoz, da bi ga prilagodili zahtevam glede dvojne mobilnosti in s tem omogočili dvojno, civilno-vojaško uporabo infrastrukture;

(ia)  ukrepi za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti prometne infrastrukture za varnostne namene in namene civilne zaščite;

(ib)  ukrepi, za povečanje odpornosti na grožnje na področju kibernetske varnosti.

3.  V energetskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)  ukrepi v zvezi s projekti v skupnem interesu, kot so določeni v členu 14 Uredbe (EU) št. 347/2013;

(b)  ukrepi za podporo čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z njihovo zasnovo, kot so opredeljeni v delu IV Priloge k tej uredbi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7 te uredbe.

4.  V digitalnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)  ukrepi za podporo gigabitne povezljivosti in povezljivosti 5G pri spodbujevalcih socialno-ekonomskega razvoja;

(b)  ukrepi za podporo zagotavljanja zelo visokokakovostne brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih brez diskriminatornih pogojev;

(c)  ukrepi za neprekinjeno pokritje vseh glavnih kopenskih prometnih poti, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, s sistemi 5G;

(d)  ukrepi za podporo vzpostavitve in vključitve novih ali obstoječih hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, v državah članicah ter med Unijo in tretjimi državami;

(e)  ukrepi za podporo dostopa evropskih gospodinjstev do zelo visokozmogljivih omrežij in za izvajanje strateških ciljev EU na področju povezljivosti;

(f)  ukrepi za izvajanje zahtev infrastrukture za digitalno povezljivost v zvezi s čezmejnimi projekti na področju prometa ali energetike in/ali za podporo delujočih digitalnih platform, ki so neposredno povezane s prometnimi ali energetskimi infrastrukturami.

Okvirni seznam upravičenih projektov v digitalnem sektorju je vključen v del V Priloge.

Člen 10

Sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem

1.  Ukrepi, ki hkrati prispevajo k doseganju enega ali več ciljev najmanj dveh sektorjev, kot je določeno v členu 3(2)(a), (b) in (c), so upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe in do višje stopnje sofinanciranja v skladu s členom 14. Takšni ukrepi se izvajajo prek ▌delovnih programov, ki se nanašajo na najmanj dva sektorja, vključno s posebnimi merili za dodelitev, in se financirajo iz proračunskih prispevkov zadevnih sektorjev.

2.  V prometnem, energetskem ali digitalnem sektorju lahko ukrepi, ki so upravičeni v skladu s členom 9, vključujejo sinergijske elemente, povezane s katerim koli drugim sektorjem, ki se ne nanašajo na upravičene ukrepe iz člena 9(2), (3) ali (4), če izpolnjujejo te zahteve:

(a)  strošek teh sinergijskih elementov ne presega 20% skupnih upravičenih stroškov ukrepa in

(b)  ti sinergijski elementi se nanašajo na prometni, energetski ali digitalni sektor in

(c)  ti sinergijski elementi omogočajo znatno izboljšanje socialno-ekonomskih, podnebnih ali okoljskih koristi ukrepa.

Člen 11 

Upravičeni subjekti

1.  Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz tega člena.

2.  Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)  pravni subjekti s sedežem v državi članici, vključno s skupnimi podjetji;

(b)  pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je pridružena programu;

(c)  pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in mednarodne organizacije, kadar je to določeno v delovnih programih.

3.  Fizične osebe niso upravičene.

4.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do podpore v okviru programa, če je to nujno za doseganje ciljev zadevnega projekta v skupnem interesu na področju prometa in energije in digitalnem področju ali čezmejnega projekta na področju energije iz obnovljivih virov.

5.  Delovni programi iz člena 19 lahko določajo, da so upravičeni samo predlogi, ki jih predloži ena ali več držav članic ali skupna podjetja ali, po posvetovanju z zadevnimi državami članicami, regionalni ali lokalni organi ali mednarodne organizacije ▌ ali javna ali zasebna podjetja ali organi.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 12

Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom [VIII] finančne uredbe.

Člen 13

Merila za dodelitev

1.  Merila za dodelitev se opredelijo v delovnih programih iz člena 19 in razpisih za zbiranje predlogov in vključujejo, kadar je to ustrezno, naslednje elemente:

(a)  gospodarski, družbeni in okoljski vpliv (koristi in stroški), skupaj s tehtnostjo, celovitostjo in preglednostjo analize;

(aa)  skladnost z določbami členov 82 in 85 Direktive 2014/25/EU;

(b)  vidiki inovacij, varnosti, digitalizacije, interoperabilnosti in dostopnosti;

(c)  čezmejna razsežnost in razsežnost medsebojnih povezav;

(ca)  povezljivost in teritorialna dostopnost, tudi za najbolj oddaljene regije in otoke;

(cb)  evropska dodana vrednost;

(d)  sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem;

(e)  zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(ea)  življenjski ciklus projektov in smotrnost strategije vzdrževanja, predlagane za zaključeni projekt;

(f)  smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;

(g)  spodbujevalni učinek finančne pomoči Unije na naložbe;

(h)  potreba po premostitvi finančnih ovir, kakršna je nezadostna donosnost, visoki začetni stroški ali pomanjkljivo financiranje trga;

(ha)  prispevanje k vključevanju zahtev glede dvojne (civilne in obrambne) mobilnosti;

(hb)  dostop za osebe z zmanjšano mobilnostjo;

(i)  prispevek k energetskim in podnebnim načrtom Unije ter nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

(ia)  Razogljičenje, doseženo s projekti;

(ib)  prispevek k prvemu načelu energijske učinkovitosti.

2.  Kjer je primerno, se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev upošteva odpornost proti negativnim učinkom podnebnih sprememb na podlagi ocene občutljivosti za podnebne spremembe in tveganj, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi.

3.  Pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev se zagotovi, da so ukrepi – kadar je to ustrezno in kakor je določeno v delovnih programih – ki jih podpira program in vključujejo tehnologijo PNT, tehnično združljivi s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.

4.  V prometnem sektorju se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno, zagotovi, da so predlagani ukrepi usklajeni z delovnimi načrti za koridor in izvedbenimi akti na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ter da upoštevajo mnenje odgovornega evropskega koordinatorja na podlagi člena 45(8) navedene uredbe. Oceni se tudi, ali lahko zaradi izvajanja ukrepov, ki se financirajo iz IPE, pride do motenj pri tokovih tovora in potnikov na odseku, ki ga zadeva projekt, in se tudi ponudijo rešitve.

5.  Glede ukrepov, ki se nanašajo na čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 4 člena 7.

6.  Glede ukrepov, ki se nanašajo na projekte v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 3 člena 8.

Člen 14

Stopnja sofinanciranja

1.  Za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov. Za študije, ki se financirajo z zneski, prerazporejenimi iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je določeno v odstavku 2(b).

2.  Za dela v prometnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:

(a)  za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(a), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 50 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave s katerim koli načinom prevoza, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka, za ukrepe za podporo sistemov telematskih aplikacij, za ukrepe za podporo celinskih plovnih poti, železnice ali pomorskih avtocest, za ukrepe za podporo novih tehnologij in inovacij, za ukrepe za podporo izboljšanja varnosti infrastrukture v skladu z zadevno zakonodajo Unije, za ukrepe v najbolj oddaljenih regijah in za ukrepe za podporo izboljšanju teritorialne dostopnosti in povezljivosti. Za dela v najbolj oddaljenih regijah so stopnje sofinanciranja največ 85 %;

(b)  pri zneskih, prerazporejenih iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je navedeno v Uredbi (EU) XXX [uredba o skupnih določbah]. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 85 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne in manjkajoče povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka, in za ukrepe za izboljšanje teritorialne povezljivosti in dostopnosti;

(c)  pri ukrepih, ki se nanašajo na čezmejne povezave, se lahko najvišje stopnje sofinanciranja iz točk (a) in (b) uporabljajo samo za ukrepe, ki izkazujejo zelo visoko stopnjo vključitve v načrtovanje in izvajanje ukrepa za namen merila za dodelitev iz člena 13(1)(c) ali 13(1)(ca), zlasti z vzpostavitvijo družbe za en sam projekt, prek strukture skupnega upravljanja in dvostranskega pravnega okvira ali izvedbenega akta v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ali s pisnim sporazumom med zadevnimi državami članicami ali regionalnimi organi; poleg tega se lahko stopnja sofinanciranja za projekte, ki jih izvaja skupno podjetje, v skladu s točko (a) člena 11(2) poveča za 10%; stopnja sofinanciranja ne presega 90% skupnih upravičenih stroškov;

(ca)  pri ukrepih, ki se nanašajo na specifični cilj iz člena 3(2)(a) (ii), se lahko stopnje sofinanciranja povečajo na največ 85 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji iz točke (c) tega odstavka;

3.  Za dela v energetskem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:

(a)  za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(b), znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov, za dela v najbolj oddaljenih regijah pa so stopnje sofinanciranja največ 85 %;

(b)  pri ukrepih, ki prispevajo k razvoju projektov v skupnem interesu, ki imajo znaten vpliv na zmanjšanje emisij CO2 ali za katere je v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 347/2013 dokazano, da zagotavljajo visoko stopnjo zanesljive oskrbe na ravni regije ali celotne Unije ali krepijo solidarnost Unije ali ponujajo zelo inovativne rešitve, se lahko stopnje sofinanciranja povečajo na največ 75 %.

4.  Za dela v digitalnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja: za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(c), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Za dela v najbolj oddaljenih regijah so stopnje sofinanciranja največ 85 %. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo do največ 50 % za ukrepe z močno čezmejno razsežnostjo, kot je neprekinjeno pokritje glavnih prometnih poti s sistemi 5G ali vzpostavitev hrbteničnih omrežij med državami članicami ter med Unijo in tretjimi državami, in do največ 75 % za ukrepe izvajanja gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Ukrepi na področju zagotavljanja lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih se brez poseganja v načelo sofinanciranja financirajo s finančno pomočjo Unije, ki zajema do 100 % upravičenih stroškov.

5.  Najvišja stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za ukrepe ▌iz člena 10, je najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za zadevne sektorje. Poleg tega se lahko stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za te ukrepe, poveča za 10%; stopnja sofinanciranja ne presega 90% skupnih upravičenih stroškov.

5a.  Ko je sprejeta odločitev o stopnji sofinanciranja in se nepovratna sredstva dodelijo, Komisija nosilcem projekta zagotovi čim bolj izčrpen seznam vseh možnosti in načinov za pravočasno pridobitev preostale finančne podpore.

Člen 15

Upravičeni stroški

Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se uporabljajo naslednja merila za upravičenost stroškov:

(a)  upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če se projekt v skupnem interesu ali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov nanašajo na ozemlje ene ali več tretjih držav, kot je navedeno v členu 5 ali odstavku 4 člena 11 te uredbe, ali mednarodne vode in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta;

(b)  stroški opreme, objektov in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni;

(c)  odhodki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek;

(d)  upravičeni stroški ne vključujejo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV).

(da)  odhodki, povezani z vojaškimi zahtevami, so upravičeni od datuma začetka upravičenosti ukrepa ne glede na datum začetka veljavnosti delegiranih aktov iz člena 6a(2).

Člen 16

Kombiniranje nepovratnih sredstev z drugimi viri financiranja

1.  Nepovratna sredstva se lahko uporabljajo v kombinaciji s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev.

2.  Uporaba nepovratnih sredstev iz odstavka 1 se lahko izvaja prek namenskih razpisov za zbiranje predlogov.

Člen 17

Zmanjšanje ali ukinitev nepovratnih sredstev

1.  Poleg razlogov, določenih v [odstavku 4 člena 131] finančne uredbe, se lahko znesek nepovratnih sredstev razen v ustrezno utemeljenih primerih zmanjša iz naslednjih razlogov:

(a)  ukrep se ni začel izvajati v enem letu po datumu začetka, navedenem v sporazumu o nepovratnih sredstvih, v primeru študij oziroma v dveh letih po tem datumu, če gre za katere koli druge ukrepe, upravičene za pridobitev finančne pomoči na podlagi te uredbe;

(b)  po pregledu napredka ukrepa je ugotovljeno, da je pri izvajanju ukrepa prišlo do prekoračitve rokov v zaporednih fazah iz člena 6 [Uredbe št. XXX –Pametno TEN-T] ali do tako velikih zamud, da cilji ukrepa verjetno ne bodo doseženi.

2.  Sporazum o nepovratnih sredstvih se lahko odpove na podlagi razlogov iz odstavka 1.

(2a)  Znesek, dobljen z uporabo odstavka 1 ali 2, se razdeli drugim delovnim programom, predlaganim pri ustreznih finančnih sredstvih iz člena 4(2).

Člen 18

Sinergije z drugimi programi Unije

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme prispevek tudi iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Pri izvajanju se spoštujejo pravila iz člena [xxx] finančne uredbe. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.  Ukrepi, ki izpolnjujejo vse naslednje kumulativne pogoje:

(a)  ocenjeni so bili v okviru razpisa za zbiranje predlogov na podlagi programa;

(b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)  zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

lahko prejmejo podporo iz ESRR ali Kohezijskega sklada v skladu z [odstavkom 5 člena 67] Uredbe (EU) XXX [uredba o skupnih določbah] brez dodatnih ocen in če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

POGLAVJE IV

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 19

Delovni program

1.  Program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe. ▌.

1a.  Komisija do konca marca 2021 pripravi okvirni program, ki bo vseboval časovni razpored za delovne programe in razpise, njihove teme in dodeljeno financiranje ter druge podrobnosti, ki so potrebne za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti za celotno trajanje programa ter za povečanje kakovosti projektov. Okvirni program se sprejme z delegiranim aktom v skladu s členom 24.

1b.  Komisija po objavi delovnega programa objavi obvestilo o razpisih za zbiranje predlogov, predvidenih v skladu z delovnim programom; v tem obvestilu so v skladu s členom 194 finančne uredbe za vsak razpis navedene najmanj naslednje informacije:

(a)  prednostne naloge;

(b)  okvirni datum objave;

(c)  okvirni rok za prijavo;

(d)  ocena proračuna.

2.  Komisija delovne programe sprejme z delegiranim aktom v skladu s členom 24 te uredbe.

2a.  V skladu s členom 200(2) Uredbe (Euratom, EU) 2018/1046 vsi razpisi vključujejo dvostopenjski izbirni postopek in se izvajajo na naslednji način:

(a)  Vložniki predložijo poenostavljeno dokumentacijo, z razmeroma zgoščenimi informacijami za namene predizbora projektov na podlagi upravičenosti;

(b)  vložniki, izbrani na prvi stopnji, po zaključku prve stopnje predložijo popolno dokumentacijo.

(c)  Komisija razpise za zbiranje predlogov objavi najmanj tri mesece pred začetkom postopka.

Člen 20

Spremljanje in poročanje

-1.  Komisija opredeli metodologijo, v kateri določi kvalitativne kazalnike za natančno oceno napredka, ki je bil v okviru programa dosežen pri posameznem projektu vzdolž omrežja TEN-T in pri uresničevanju ciljev iz člena 3. Komisija na podlagi te metodologije najpozneje do 1. januarja 2021 z delegiranim aktom v skladu s členom 24 dopolni del I Priloge.

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v delu I Priloge.

2.  Da bi se zagotovila učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 za spremembo dela I Priloge, da se revidirajo ali dopolnijo kazalniki, če to velja za potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav na koridorjih osrednjega omrežja, ter da se podatki zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3a.  Komisija vzpostavi namensko spletno mesto, kjer se v realnem času objavlja zemljevid projektov, ki se izvajajo, ter ustrezni podatki (ocene učinka, vrednost, upravičenci, izvajalec, stanje).

Člen 21

Ocenjevanje in pregled

1.  Ocene se opravijo pravočasno, vendar vsaj vsaki dve leti, da prispevajo k postopku odločanja.

(1a)  Ocenjuje se izvajanje programa ob upoštevanju njegovih splošnih in sektorskih ciljev iz člena 3, pri čemer se ugotavlja, ali so različni sektorji na pravi poti, ali je skupna proračunska obveznost v skladu s skupnim dodeljenim zneskom, ali so projekti, ki potekajo, dovolj napredovali, ali so še vedno izvedljivi in ali je njihova izvedba še vedno smotrna.

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu s členom 20, vendar najpozneje v štirih letih po začetku izvajanja programa. Ocena vsebuje tudi celovito oceno ustreznosti postopkov, ciljev in meril upravičenosti za doseganje splošnih in sektorskih ciljev iz člena 3. Na podlagi rezultatov te vmesne ocene se predlagajo priporočila za pregled programa.

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po koncu obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4.  Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 22

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga usklajevalni odbor za IPE. Odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 te uredbe:

(a)  za spremembo dela I Priloge glede kazalnikov ter vzpostavitev okvira za spremljanje in ocenjevanje;

(c)  za spremembo dela III Priloge glede opredelitve koridorjev jedrnega omrežja in predhodno določenih odsekov ter predhodno določenih odsekov celovitega omrežja;

(d)  za spremembo dela IV Priloge glede opredelitve čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov;

(e)  za spremembo dela V Priloge glede opredelitve projektov v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti;

(ea)  za sprejetje delovnega programa;

(eb)  za sprejetje okvirnega programa;

(ec)  za določanje ali spreminjanje vojaških zahtev, vzpostavljanje ali spreminjanje seznama delov vseevropskega prometnega omrežja, ki so primerni za vojaški prevoz, vzpostavljanje ali spreminjanje seznama prednostnih projektov infrastrukture za dvojno uporabo in postopka ocenjevanja v zvezi z upravičenostjo ukrepov v zvezi z vojaško mobilnostjo iz člena 6a;

(ed)  za opredelitev metodologije, v kateri se določijo kvalitativni kazalniki za natančno oceno napredka, ki je bil v okviru programa dosežen pri posameznem projektu vzdolž omrežja TEN-T.

Člen 24

Izvajanje pooblastil

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25

Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem koherentnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe obveščanja in sporočanja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 26

Zaščita finančnih interesov Unije

Če tretja država v programu sodeluje na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta.

POGLAVJE VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Razveljavitev in prehodne določbe

1.  Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 se razveljavita.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013, ki se za zadevne ukrepe še naprej uporablja do njihovega zaključka.

2a.  Uredba (EU) št. 347/2013 se revidira pravočasno za naslednji večletni finančni okvir, da se smernice uskladijo z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 in dolgoročnimi zavezami EU za razogljičenje ter da se vključi načelo energetske učinkovitosti na prvem mestu. [Sprememba 10]

3.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa, instrumenta za povezovanje Evrope v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013.

4.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(5) te uredbe, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

DEL I – KAZALNIKI

Program se bo pozorno spremljal na podlagi niza kazalnikov za merjenje uspešnosti pri uresničevanju splošnih in specifičnih ciljev programa ter za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim nizom ključnih kazalnikov:

 

Sektorji

Specifični cilji

Kazalniki

 

Promet:

Učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastruktura za pametno, interoperabilno, trajnostno, večmodalno, vključujočo, varno in varovano mobilnost

Število čezmejnih in manjkajočih povezav, ki jih obravnava podpora IPE (vključno z ukrepi v zvezi z urbanimi vozlišči, regionalnimi čezmejnimi železniškimi povezavami, pomorskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči in železniško-cestnimi terminali jedrnih in celovitih omrežij TEN-T)

 

 

 

Število ukrepov, ki jih podpira IPE, ki prispevajo k digitalizaciji prometa (ERTMS, SESAR)

 

 

 

Število točk za oskrbo z alternativnimi gorivi za vozila, zgrajenih ali nadgrajenih s podporo IPE

 

 

 

Število ukrepov, ki jih podpira IPE, ki prispevajo k varnosti prometa

 

 

 

Število ukrepov IPE, ki prispevajo k dostopnosti prometa za invalide

 

 

 

Število ukrepov, ki jih podpira IPE in prispevajo k zmanjšanju hrupa železniškega tovornega prometa

 

 

Prilagajanje zahtevam za dvojno mobilnost (civilno in obrambno)

Število komponent prometne infrastrukture, prilagojenih za izpolnjevanje zahtev za dvojno mobilnost (civilno in obrambno)

 

Energetika

Prispevek k medsebojni povezljivosti in povezovanju trgov

Število ukrepov IPE, ki prispevajo k projektom za medsebojno povezavo omrežij držav članic in odpravljanju notranjih omejitev

 

 

Zanesljivost oskrbe z energijo

Število ukrepov IPE, ki prispevajo k projektom za zagotavljanje odpornega plinskega omrežja

 

 

 

Število ukrepov, ki jih podpira IPE in prispevajo k digitaliziranim in pametnejšim omrežjem ter večji zmogljivosti shranjevanja energije

 

 

Trajnostni razvoj z omogočanjem razogljičenja

Število ukrepov IPE, ki prispevajo k projektom za večji prodor obnovljivih virov energije v energetske sisteme

 

 

 

Število ukrepov IPE, ki prispevajo k čezmejnemu sodelovanju na področju obnovljivih virov energije

 

Digitalni sektor

Prispevek k vzpostavitvi infrastrukture za digitalno povezljivost v celotni Evropski uniji

Nove povezave z zelo visokozmogljivimi omrežji za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja in zelo visokokakovostne brezžične povezave za lokalne skupnosti

 

 

 

Število ukrepov IPE, ki omogočajo povezljivost 5G ob prometnih poteh

 

 

 

Število ukrepov IPE, ki omogočajo nove povezave z zelo visokozmogljivimi omrežji za gospodinjstva

 

 

 

Število ukrepov IPE, ki prispevajo k digitalizaciji energetskega in prometnega sektorja

DEL II: OKVIRNI DELEŽI ZA PROMETNI SEKTOR

Proračunska sredstva iz člena 4(2)(a)(i) in (ii) se razporedijo kot sledi:

—  60 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(a): „ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja“;

—  40 % za ukrepe, naštete v členu 9(2)(b): „ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in varovano mobilnost“.

Proračunska sredstva za financiranje ukrepov, naštetih v členu 9(2)(a), se razdelijo tako: 75 % proračunskih sredstev je treba dodeliti ukrepom za koridorje jedrnega omrežja, 10 % ukrepom za jedrno omrežje zunaj koridorjev jedrnega omrežja in 15 % ukrepom za celovito omrežje.

DEL III: HORIZONTALNE PREDNOSTNE NALOGE, KORIDORJI JEDRNEGA PROMETNEGA OMREŽJA IN PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI; PREDHODNO DOLOČENI ODSEKI CELOVITEGA OMREŽJA

-1a.  Horizontalne prednostne naloge

SESAR, ERTMS, ITS, RIS, VTMISpametne tehnološke naprave

1.  Koridorji jedrnega prometnega omrežja in predhodno določeni odseki

Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“

Trasa

Gijón–León–Valladolid

 

A Coruña–Vigo–Orense–León–

 

Zaragoza–Pamplona/Logroño–Bilbao

 

BordeauxToulouse

 

Tenerife/Gran Canaria–Huelva/Sanlúcar de Barrameda–Sevilla–Córdoba

 

Algeciras–Bobadilla–Madrid

 

Madeira/Sines –Ermidas/Lisboa–Madrid–Valladolid

 

Lisboa–Aveiro–Leixões/Porto–reka Douro/Vigo

 

Aveiro–Valladolid–Vitoria-Gasteiz–Bergara–Bilbao/Bordeaux–La Rochelle–Tours–Paris–Le Havre/Metz–Mannheim/Strasbourg

 

Shannon Foynes–Dublin–Rosslare–Waterford–Cork–Brest–Roscoff–Cherbourg–Caen–Le Havre–Rouen–Paris

 

Dublin/Cork–Brest–Roscoff–Saint Nazaire–Nantes–Tours–Dijon

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Evora–Merida

Železnica

 

 

Vitoria-Gasteiz–San Sebastián–Bayonne–Bordeaux

 

 

 

Aveiro–Salamanca

 

 

 

Reka Douro (Via Navegável do Douro)

Celinske plovne poti

 

Manjkajoča povezava

Paris (povezava Orly-Versailles in Orly-letališče Ch. De Gaulle)

Večmodalni

Koridor jedrnega omrežja „Baltik–Jadran“

Trasa

Gdynia–Gdańsk–Katowice/Sławków

 

Gdańsk–Warszawa–Katowice

 

Katowice–Ostrava–Brno–Wien

 

Szczecin/Świnoujście–Poznań–Wrocław–Ostrava

 

Katowice–Žilina–Bratislava–Wien

 

Wien–Graz–Villach–Udine–Trieste

 

Udine–Venezia–Padova–Bologna–Ravenna–Ancona–Foggia

 

Graz–Maribor–Ljubljana–Koper/Trieste

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Katowice–Ostrava

Železnica

 

Katowice–Žilina

 

 

Opole–Ostrava

 

 

Bratislava–Wien

 

 

Graz–Maribor

 

 

Trieste–Divača

 

 

Katowice–Žilina

Cesta

 

Brno–Wien

 

 

Manjkajoča povezava

Gloggnitz–Mürzzuschlag:

Železnica

 

bazni predor Semmering

 

 

Graz–Klagenfurt: Železniška proga in predor Koralm

 

 

Koper–Divača

 

Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“

Trasa

Algeciras–Bobadilla–Madrid–Zaragoza–Tarragona

 

Zaragoza–Teruel–Valencia/Sagunto

 

Sagunto–Valencia–Madrid

 

Sevilla–Bobadilla–Murcia

 

Cartagena–Murcia–Valencia–Tarragona/Palma de Mallorca–Barcelona

 

Tarragona–Barcelona–Perpignan–Marseille–Genova/Lyon–La Spezia–Torino–Novara–Milano–Bologna/Verona–Padova–Venezia–Ravenna/Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest

 

Toulouse–Narbonne

 

Ljubljana/Rijeka–Zagreb–Budapest–ukrajinska meja

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Lyon–Torino: bazni predor in dovozne poti

Železnica

 

 

Barcelona–Perpignan

 

 

 

Nice–Ventimiglia

 

 

 

Trieste–Divača

 

 

 

Ljubljana–Zagreb

 

 

 

Zagreb–Budapest

 

 

 

Budapest–Miskolc–ukrajinska meja

 

 

 

Lendava–Letenye

Cesta

 

 

Vásárosnamény–ukrajinska meja

 

 

Manjkajoča povezava

Perpignan–Montpellier

Železnica

 

 

Madrid–Zaragoza–Barcelona

 

 

 

Koper–Divača

 

 

 

Rijeka–Zagreb

 

 

 

Milano–Cremona–Mantova–Ferrara–Porto Levante/Venezia–Trieste/Ravenna–Porto Garibaldi

Celinske plovne poti

Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Baltik“

Trasa

Luleå–Helsinki–Tallinn–Rīga

 

Ventspils–Rīga

 

Rīga–Kaunas

 

Klaipeda–Kaunas–Vilnius

 

Kaunas–Warszawa

 

Beloruska meja–Warszawa–Łódź/Poznań–Frankfurt/Oder–Berlin–Hamburg–Kiel

 

Łódź–Katowice/Wrocław

 

Ukranijsko-poljska meja–Rzeszów–Katowice–Wrocław–Falkenberg–Magdeburg

 

Szczecin/Świnoujście–Berlin–Magdeburg–Braunschweig–Hannover

 

Hannover–Bremen–Bremerhaven/Wilhelmshaven

 

Hannover–Osnabrück–/Kleve–Nijmegen/–Hengelo–Almelo–Deventer–Utrecht

 

Utrecht–Amsterdam

 

Utrecht–Rotterdam–Antwerpen

 

Hannover–Köln–Antwerpen

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Tallinn–Rīga–Kaunas/Vilnius–Warszawa: nova popolnoma interoperabilna proga s tirno širino UIC na baltskem železniškem koridorju

Železnica

 

 

Antwerpen–Duisburg

Železnica

 

 

Świnoujście/Szczecin/most Karniner–Berlin

Železnica/Celinske plovne poti

 

 

Koridor Via Baltica EE-LV-LT-PL

Cesta

 

Manjkajoča povezava

Železnica

 

 

Warszawa/Idzikowice–Poznań/Wrocław, vključno s povezavami z načrtovanim osrednjim prometnim vozliščem

 

 

 

Kanal Kiel

Celinske plovne poti

 

 

Berlin–Magdeburg–Hannover; Mittellandkanal; zahodnonemški kanali

 

 

 

Ren, Waal

 

 

 

Noordzeekanaal, IJssel, Twentekanaal

 

 

Nadgradnja (dvotirna proga)

Porurje–Münster–Osnabrück–Hamburg

Železnica

Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“

Trasa

 

DerrySligoGalway–Shannon Foynes/Cork

 

 

 

Baile Átha Cliath/Dublin/Corcaigh/Cork–Zeebrugge/Antwerpen/Rotterdam

 

Dublin–Cork–Calais–Dunkerque–Zeebrugge–Anvers–Rotterdam

 

Meja Združenega kraljestva–Lille–Brussel/Bruxelles

 

London–Lille–čezmejna železniška povezava Bruxelles-Quiévrain-Valenciennes–Brussel/Bruxelles

 

Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Brussel/Bruxelles–Luxembourg

 

Luxembourg–Metz–Dijon–Macon–Lyon–Marseille

 

Luxembourg–Metz–Strasbourg–Basel

 

Antwerpen/Zeebrugge–Gent–Dunkerque/Lille–Paris

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Brussel/Bruxelles–Luxembourg–Strasbourg

Železnica

 

 

Terneuzen–Gent

Celinske plovne poti

 

 

Omrežje Sena–Šelda in povezana porečja Sene, Šelde in Meuse

 

 

 

Koridor Ren-Šelda

 

 

Manjkajoča povezava

Albertkanaal/Kanal Bocholt-Herentals

Celinske plovne poti

 

Dunkerque–Lille

Koridor jedrnega omrežja „Orient/Vzhodno Sredozemlje“

Trasa

Hamburg–Berlin

 

Rostock–Berlin–Dresden

 

Bremerhaven/Wilhelmshaven–Magdeburg–Dresden

 

Dresden–Ústí nad Labem–Melnik/Praha–Lysá nad Labem/Poříčany–Kolin

 

Kolin–Pardubice–Brno–Wien/Bratislava–Budapest–Arad–Timișoara–Craiova–Calafat–Vidin–Sofia

 

Sofia–Plovdiv–Burgas

 

Plovdiv–turška meja–Alexandropouli–Kavala–Thessaloniki–Ioannina–Kakavia/Igoumenitsa

 

Meja z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo–Thessaloniki

 

Sofia–Thessaloniki–Athina–Piraeus/Ikonio–Heraklion–Lemesos (Vasiliko)–Lefkosia

 

Athina–Patras/Igoumenitsa

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Dresden–Praha

Železnica

 

 

Wien/Bratislava–Budapest

 

 

 

Békéscsaba–Arad

 

 

 

Calafat–Vidin–Sofia–Thessaloniki

 

 

 

Turška meja–Alexandropouli

 

 

 

Meja z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo–Thessaloniki

 

 

 

Ioannina–Kakavia (albanska meja)

Cesta

 

 

Craiova–Vidin

 

 

 

Hamburg–Dresden–Praha–Pardubice

Celinske plovne poti

 

Manjkajoča povezava

Thessaloniki–Kavala

Železnica

 

 

Budapest KelenföldFerencváros

 

 

 

Železniška postaja Szolnok

 

Koridor jedrnega omrežja „Ren–Alpe“

Trasa

Genova–Milano–Lugano–Basel

 

Genova–Novara–Brig–Bern–Basel–ponovna postavitev čezmejnega železniškega mostu Freiburg (Breisgau)–Colmarčezmejna povezava Rastatt-Haguenau–Karlsruhe–Mannheim–Mainz–Koblenz–Köln

 

Milano–Verona–Trento–Bozen–Innsbruck–München, vključno s koridorjem Brenner

 

Köln–Düsseldorf–Duisburg–Nijmegen/Arnhem–Utrecht–Amsterdam

 

Nijmegen–Rotterdam–Vlissingen

 

Köln–Liège–Bruxelles/Brussel–Gent

 

Liège–Antwerpen–Gent–Zeebrugge

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Zevenaar–Emmerich–Oberhausen

Železnica

 

 

Karlsruhe–Basel

 

 

 

Milano/Novara–švicarska meja

 

 

 

Antwerpen–Duisburg

 

 

 

Basel–Antwerpen/Rotterdam–Amsterdam

Celinske plovne poti

 

Manjkajoča povezava

Genova–Tortona/Novi Ligure

Železnica

Koridor jedrnega omrežja „Ren–Donava“

Trasa

Paris–Strasbourg–Stuttgart–Augsburg–München–Salzburg–Wels/Linz

 

Strasbourg–Mannheim–Frankfurt–Würzburg–Nürnberg–Regensburg–Passau–Wels/Linz

 

München/Nürnberg–Praha–Ostrava/Přerov–Žilina–Košice–ukrajinska meja

 

Wels/Linz–Wien–Bratislava–Budapest–Vukovar

 

Wien/Bratislava–Budapest–Arad–Brašov/Craiova–București–FocșaniAlbita (moldavska meja)/Constanta–Sulina

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

München–Praha

Železnica

 

 

Nürnberg–Plzen

 

 

 

München–Mühldorf–Freilassing–Salzburg

 

 

 

Strasbourg–Kehl Appenweier

 

 

 

Hranice–Žilina

 

 

 

Wien–Bratislava/Budapest

 

 

 

Bratislava–Budapest

 

 

 

Békéscsaba–Arad

 

 

 

Donava (Kehlheim–Constanța/Midia/Sulina) in povezani porečji Save in Tise

Celinske plovne poti

 

 

Zlín–Žilina

Cesta

 

Manjkajoča povezava

Stuttgart–Ulm

Železnica

 

 

Salzburg–Linz

 

 

 

Arad–Craiova

 

 

 

București–Constanța

 

 

 

Arad–Brasov

Železnica

 

 

Brasov–Predeal

Železnica

 

 

București–Craiova

Železnica

Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“

Trasa

Ruska meja–Hamina/Kotka–Helsinki–Turku/Naantali–Stockholm–Örebro–Malmö

 

Narvik/Oulu–Luleå–Umeå–Stockholm

 

Oslo–Göteborg–Malmö–Trelleborg

 

Malmö–København–Fredericia–Aarhus–Aalborg–Hirtshals/Frederikshavn

 

København–Kolding/Lübeck–Hamburg–Hannover

 

Bremerhaven–Bremen–Hannover–Nürnberg

 

Rostock–Berlin–Halle/Leipzig–Erfurt/Weimar–München

 

Nürnberg–München–Innsbruck–Verona–Bologna–Ancona/Firenze

 

Livorno/La Spezia–Firenze–Roma–Napoli–Bari–Taranto–Valletta

 

Napoli–Cagliari/Gioia Tauro–Palermo/Augusta–Valletta–Marsaxlokk

Predhodno določeni odseki

Čezmejni

Ruska meja–Helsinki

Železnica

 

 

København–Hamburg: dostopne poti fiksne povezave pasu Fehmarn

 

 

 

München–Wörgl–Innsbruck–Fortezza–Bolzano–Trento–Verona: bazni predor Brenner in njegove dovozne poti

 

 

 

Trelleborg–Malmö–Göteborg–norveška meja (čezmejna, železnica)

 

 

 

Göteborg–Oslo

 

 

 

Helsingborg–Helsingør

 

 

 

Copenhagen–Malmö

 

 

 

København–Hamburg: Fiksna povezava pas Fehmarn

Železnica/cesta

2.  Predhodno določeni odseki v celovitem omrežju

Povezani elementi v celovitem omrežju iz člena 9(2)(a)(i) in čezmejne povezave celovitega omrežja iz člena 9(2)(a)(ii) te uredbe vključujejo zlasti naslednje odseke:

Dublin–Strabane–Letterkenny

Cesta

DerrySligoGalway

Železnica

Pau–Huesca

Železnica

Lyon–švicarska meja

Železnica

Athus–Mont-Saint-Martin

Železnica

Železnica

Mons–Valenciennes

Železnica

Gent–Terneuzen

Železnica

Heerlen–Aachen

Železnica

Groningen–Bremen

Železnica

Stuttgart–švicarska meja

Železnica

Berlin–Rzepin/Horka–Wrocław

Železnica

Praga–Linz

Železnica

Villach–Ljubljana

Železnica

Ancona–Foggia

Železnica/cesta

Pivka–Rijeka

Železnica

Plzeň–České Budějovice–Wien

Železnica

Wien–Gyor

Železnica

Graz–Celldömölk–Gyor

Železnica

Neumarkt–Kalham–Mühldorf

Železnica

Jantarni koridor PL-SK-HU

Železnica

Koridor Via Carpathia belorusko-ukrajinska meja–PL-SK-HU-RO

Cesta

Budapest–Osijek–Svilaj (meja Bosne in Hercegovine)

Cesta

TimișoaraMoravița

Cesta

Faro–Huelva

Železnica

Porto–Vigo

Železnica

București–Giurgiu–Varna/Bourgas

Železnica

Svilengrad–Pithio

Železnica

SiretSuceava

Cesta

FocșaniAlbița

Cesta

München–Salzburg–Laibach

Železnica

Gallarate/Sesto C.–Laveno/Luino

Železnica

PRILOGA – DEL IV: Opredelitev čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije

1.  Cilj čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije

Čezmejni projekti na področju obnovljivih virov energije spodbujajo čezmejno sodelovanje med državami članicami na področju načrtovanja, razvoja in stroškovno učinkovitega izkoriščanja obnovljivih virov energije, da bi prispevali k dolgoročnim ciljem Unije glede razogljičenja.

2.  Splošna merila

Da bi se projekt štel za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije, mora izpolnjevati vsa spodaj navedena splošna merila:

(a)  vključen je v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drugačen dogovor med državami članicami in/ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES;

(b)  omogoča prihranek stroškov pri uvajanju obnovljivih virov energije in/ali koristi za povezovanje sistema, zanesljivost oskrbe ali inovacije v primerjavi z alternativnim čezmejnim energetskim projektom ali projektom na področju energije iz obnovljivih virov, ki ga je izvedla ena od sodelujočih držav članic sama;

(c)  na podlagi analize stroškov in koristi iz točke 3 in ob uporabi metodologije iz člena [7] potencialne skupne koristi sodelovanja prevladajo nad stroški projekta, tudi dolgoročno.

3.  Analiza stroškov in koristi

Pri analizi stroškov in koristi iz točke 2(c) se za vsako udeleženo državo članico ali tretjo državo med drugim upošteva vpliv na naslednje vidike:

(a)  stroški pridobivanja električne energije;

(b)  stroški povezovanja sistemov;

(c)  stroški podpore;

(d)  emisije toplogrednih plinov;

(e)  zanesljivost oskrbe;

(f)  onesnaženje zraka in drugo lokalno onesnaženje ali vplivi na lokalno naravo in okolje

(g)  inovacije.

4.  Proces

Nosilci projektov, vključno z državami članicami, ki potencialno izpolnjujejo pogoje za izbiro za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugačnega dogovora na področju energije iz obnovljivih virov med državami članicami in/ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 9 ali 11 Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta1](27) in ki si prizadevajo dobiti status čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije, predložijo Komisiji vlogo za izbiro čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije Vloga vključuje ustrezne informacije, ki Komisiji omogočajo, da projekt oceni glede na merila iz točk 2 in 3 v skladu z metodologijo iz člena 7.

Komisija zagotovi, da imajo nosilci najmanj enkrat na leto priložnost zaprositi za status čezmejnega projekta na področju obnovljivih virov energije.

Komisija opravi ustrezna posvetovanja o seznamu projektov, za katere so bile predložene vloge za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije.

Komisija vloge oceni glede na merila iz točk 2 in 3.

Komisija si pri izbiri čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije prizadeva za obvladljivo skupno število. Komisija si pri opredelitvi čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije prizadeva zagotoviti ustrezno geografsko uravnoteženost. Za opredelitev projektov se lahko uporabljajo regionalne skupine.

Projekt se ne izbere za čezmejni projekt na področju obnovljivih virov energije ali pa se mu status odvzame, če je ocena temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile odločilen dejavnik pri oceni, ali če projekt ni skladen s pravom Unije.

Komisija na svojem spletišču objavi seznam izbranih čezmejnih projektov na področju obnovljivih virov energije.

DEL V – PROJEKTI V SKUPNEM INTERESU NA PODROČJU INFRASTRUKTURE ZA DIGITALNO POVEZLJIVOST

1.  Gigabitna in 5G ter druga najnovejša mobilna povezljivost za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja

Ukrepi se prednostno razvrstijo ob upoštevanju funkcije spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, pomembnosti digitalnih storitev in aplikacij, ki jih omogoča zadevna povezljivost, ter potencialnih socialno-ekonomskih koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti, vključno z morebitnimi učinki prelivanja v smislu povezljivosti. Razpoložljiva sredstva se po državah članicah dodelijo geografsko uravnoteženo.

Prednost imajo projekti, ki prispevajo k:

—  gigabitni povezljivosti za bolnišnice in zdravstvene domove, v skladu s prizadevanji za digitalizacijo zdravstvenega sistema, da se okrepi blaginja državljanov EU ter spremeni način zagotavljanja storitev zdravstvenega varstva in nege bolnikom(28);

—  gigabitni povezljivosti za izobraževalna in raziskovalna središča v okviru prizadevanj za lažjo uporabo med drugim visokozmogljivih računalnikov, aplikacij v oblaku ter velepodatkov in za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter za inovacije na področju izobraževalnih sistemov, izboljšanje učnih rezultatov, okrepitev enakosti in večjo učinkovitost.(29)

—  povezljivosti 5G ali zelo visokozmogljivi brezžični širokopasovni povezljivosti za izobraževalna in raziskovalna središča, bolnišnice in zdravstvene domove v okviru prizadevanj za zagotovitev nemotene brezžične širokopasovne pokritosti 5G za vsa mestna središča do leta 2025.

2.  Brezžična povezljivost v lokalnih skupnostih

Ukrepi, namenjeni zagotavljanju brezplačne lokalne brezžične povezljivosti brez diskriminatornih pogojev v središčih lokalnega javnega življenja, tudi na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, ki imajo pomembno vlogo v javnem življenju lokalnih skupnosti, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da prejmejo sredstva:

—  izvaja jih organ javnega sektorja iz spodnjega odstavka, ki lahko načrtuje in nadzoruje namestitev lokalnih brezžičnih dostopovnih točk na javnih mestih v zaprtih prostorih in na prostem ter lahko zagotovi vsaj tri leta financiranja operativnih stroškov;

—  temeljijo na zelo visokozmogljivih digitalnih omrežjih, ki uporabnikom omogočajo internetno izkušnjo zelo visoke kakovosti, ki:

—  je brezplačna in brez diskriminatornih pogojev, lahko dostopna, zaščitena ter uporablja najnovejšo in najdostopnejšo opremo, ki lahko uporabnikom zagotovi povezljivost visoke hitrosti; in

—  podpira enak dostop do inovativnih digitalnih storitev;

—  uporabljajo skupno vizualno podobo, ki je na voljo v več jezikih in ki jo da na razpolago Komisija, ter povezavo na povezana spletna orodja;

—  spoštujejo zavezo, da bodo potrebna oprema in/ali povezane namestitvene storitve zagotovljene v skladu z veljavnim pravom, s čimer se zagotovi, da projekti ne bodo povzročali neupravičenega izkrivljanja konkurence.

Finančna pomoč je na voljo organom javnega sektorja, kot so opredeljeni v točki (1) člena 3 Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta(30), da v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo brezplačno lokalno brezžično povezljivost brez diskriminatornih pogojev z namestitvijo lokalnih brezžičnih dostopovnih točk.

Financirani ukrepi ne podvajajo obstoječe brezplačne zasebne ali javne ponudbe s podobnimi značilnostmi, vključno s kakovostjo, na istem javnem mestu.

Razpoložljiva sredstva se po državah članicah dodelijo geografsko uravnoteženo.

3.   Okvirni seznam koridorjev 5G in čezmejnih povezav, ki so upravičeni do financiranja

V skladu s cilji glede gigabitne družbe, ki jih je določila Komisija, da bi zagotovila neprekinjeno pokritje glavnih kopenskih prometnih poti s 5G do leta 2025(31), ukrepi, ki se izvajajo za neprekinjeno pokritje s sistemi 5G v skladu s členom 9(4)(c), kot prvi korak vključujejo ukrepe za čezmejne odseke za preskušanje CAM(32) in kot drugi korak ukrepe za širše odseke zaradi obsežnejše uvedbe CAM ob koridorjih, kakor je navedeno v preglednici spodaj (okvirni seznam). Koridorji TEN-T se uporabljajo kot podlaga za ta namen, toda uvedba 5G ni nujno omejena na te koridorje(33).

Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Porto-Vigo in Merida-Evora

 

Azori/Madeira–Lisbon–Paris–Amsterdam–Frankfurt

 

Aveiro–Salamanca

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Metz–Paris–Bordeaux–Bilbao–Vigo–Porto–Lisboa

 

—  Bilbao–Madrid–Lisboa

Koridor jedrnega omrežja „Baltik–Jadran“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

-

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Gdańsk–Warszawa–Brno–Wien–Graz–Ljubljana–Trieste

Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Podmorska kabelska omrežja Lisbon–Marseille–Milan

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Budapest–Zagreb–Ljubljana/Rijeka/Split

Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Baltik“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Baltski koridor (bo naknadno opredeljeno)

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Tallinn–Kaunas

Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Metz–Merzig–Luxembourg

 

Rotterdam–Antwerpen–Eindhoven

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Amsterdam–Rotterdam–Breda–Lille–Paris

 

Brussels–Metz–Basel

 

Mulhouse–Lyon–Marseille

Koridor jedrnega omrežja „Orient/Vzhodno Sredozemlje“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Sofia–Thessaloniki–Beograd

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Berlin–Praha–Brno–Bratislava

 

Timisoara–Sofia–turška meja

 

–Sofia–Thessaloniki–Athens

Koridor jedrnega omrežja „Ren–Alpe“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Bologna–Innsbrück–München (Brennerski koridor)

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Rotterdam–Oberhausen–Frankfurt (M)

 

Basel–Milano–Genova

Koridor jedrnega omrežja „Ren–Donava“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

München–Salzburg

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Frankfurt (M)–Passau–Wien–Budapest–București–Iasi/Constanța

 

Karlsruhe–München–Salzburg–Wels

 

Frankfurt (M)–Strasbourg

Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“

Čezmejni odseki za preskušanje CAM

Oulu-Tromsø

 

Oslo–Stockholm–Helsinki

Širši odsek za obsežnejšo uvedbo CAM

Turku–Helsinki–ruska meja

 

Stockholm/Oslo–Malmö

 

Malmö–København–Hamburg–Würzburg

 

Nürnberg–München–Verona

 

Rosenheim–Bologna–Napoli–Catania–Palermo

 

Napoli–Bari–Taranto

(1) UL C , , str. .
(2) UL C , , str. .
(3) COM(2018)0321, str. 13.
(4) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(5) Sporočilo Komisije „Evropa v gibanju – Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“, COM(2017)0283.
(6) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).
(7) Sporočilo Komisije „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“, COM(2017)0675.
(8) COM(2018)0293.
(9) JOIN(2017)0041.
(10) JOIN(2018)0005.
(11) COM(2017)0623.
(12) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).
(13) COM(2017)0718.
(14) Uredba (EU) št. 283/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture in razveljavitvi Odločbe št. 1336/97/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 14).
(15) COM(2016)0587.
(16) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(17) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(18) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(19) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(20) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(21) UL L 344, 19.12.2013, str. 1.
(22) COM(2018)0065.
(23) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(24) Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22).
(25)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 55/18 (2016/0375(COD)) in v opombo vstavite številko, datum, naslov in sklic na UL navedene uredbe.1 UL ...+ UL: prosimo, vstavite naslov, številko in sklic na UL za dokument COD 2016/0382 (energija iz obnovljivih virov).
(26)+ UL: prosimo, vstavite naslov, številko in sklic na UL za dokument COD 2016/0382 (energija iz obnovljivih virov).
(27)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 55/18 (2016/0375(COD)) in v opombo vstavite številko, datum, naslov in sklic na UL navedene uredbe.[1] UL ...+ UL: prosimo, vstavite naslov, številko in sklicevanje na UL za dokument COD 2016/0382 (energija iz obnovljivih virov).
(28) Glej tudi COM(2018)0233 final – Sporočilo Komisije o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitvi vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe.
(29) Glej tudi COM(2018)0022 final – Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje.
(30) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
(31) Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti – COM(2016)0587.
(32) Povezana in avtomatizirana mobilnost.
(33) Odseki v poševnem tisku so zunaj jedrnih koridorjev TEN-T, vendar so vključeni v koridorje 5G.

Zadnja posodobitev: 21. november 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov