Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, še posebej z dne 8. februarja 2018 o usmrtitvah v Egiptu(1), z dne 10. marca 2016 o Egiptu, zlasti primeru Giulia Regenija(2), z dne 17. decembra 2015 o Ibrahimu Halavi, ki mu grozi smrtna kazen(3) in z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Egiptu(4),

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in ga je okrepil akcijski načrt iz leta 2007; tudi ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom za obdobje 2017-2020, sprejetih 25. julija 2017, skupne izjave s srečanja Pridružitvenega sveta EU–Egipt iz leta 2017 in skupne izjave, ki je sledila petemu srečanju pododbora EU in Egipta za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo januarja 2018,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 10. oktobra 2017 ob evropskem in svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni ter izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 2. novembra 2018 o napadu na koptske kristjane v Egiptu,

–  ob upoštevanju skupne izjave strokovnjakov OZN, med njimi posebnega poročevalca za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje Nilsa Melzerja z dne 26. januarja 2018, v kateri je egiptovske organe pozval, naj ne izvršijo skorajšnjih usmrtitev, izjave posebne poročevalke OZN za ustrezne nastanitve Leilani Farha in posebnega poročevalca OZN za položaj zagovornikov človekovih pravic Michela Forsta z dne 4. decembra 2018 in izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 9. septembra 2018, v kateri obsoja množično obsodbo 75 ljudi na smrt;

–  ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti členov 52 (o prepovedi vseh oblik in vrst mučenja), 73 (o svobodi zbiranja) in 93 (o zavezujočem značaju mednarodnega prava s področja človekovih pravic),

–  ob upoštevanju protokolov št. 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju afriških načel in smernic o pravici do poštenega sojenja in pravne pomoči, ki prepovedujejo vojaško sojenje civilistom v vseh okoliščinah,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice, s katerim bi varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi postavili v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in Arabske listine o človekovih pravicah, ki jih je Egipt vse ratificiral,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je podpisal tudi Egipt, zlasti 14. in 18. člena, ter drugega izbirnega protokola tega pakta o smrtni kazni,

–  ob upoštevanju odločitve spodnjega doma italijanskega parlamenta, poslanske zbornice, da prekine odnose z egiptovskim parlamentom, ker ni napredka v preiskavi o smrti italijanskega študenta Giulia Regenija,

–  ob upoštevanju kako sankcije, ki so jih Savdska Arabija, Egipt, Bahrajn in Združeni arabski emirati junija 2017 uvedli proti Katarju, vplivajo na človekove pravice znotraj teh držav in v širši regiji, in poročila o vplivu zalivske krize na človekove pravice, ki ga je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice objavil decembra 2017,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je egiptovska vlada poostrila zatiranje organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, miroljubnih aktivistov, odvetnikov, blogerjev, novinarjev, zagovornikov pravic delavcev in sindikalistov, tudi z aretacijami in izginotji, pri čemer vse bolj izkorišča boj proti terorizmu in zakone o izrednih razmerah; ker je bilo od konca oktobra 2018 aretiranih vsaj 40 delavcev na področju človekovih pravic, odvetnikov in političnih aktivistov, nekateri od njih pa so prisilno izginili; ker se zagovornice človekovih pravic in aktivisti, ki zagovarjajo pravice oseb LGBTQI, v Egiptu še naprej soočajo z različnimi oblikami vladnega nadlegovanja, zlasti z obrekovalnimi kampanjami in sodnim pregonom;

B.  ker je odvetnik za človekove pravice in vodja egiptovskega združenja za pravice in svoboščine Ezat Ghoneim od marca 2018 v priporu v predkazenskem postopku na podlagi obtožb o „terorizmu na področju človekovih pravic“; ker ni znano, kje se nahaja, saj je sodišče 4. septembra 2018 odredilo njegovo izpustitev; ker je odvetnik za človekove pravice in soustanovitelj združenja družin pogrešanih Ibrahim Metvali Hegazi prisilno izginil in je bil mučen, nato pa poslan v samovoljno preventivno pridržanje in je še vedno zaprt v samici; ker je bil leta 2017 prisilno zaprt center El Nadim;

C.  ker je bila zagovornica človekovih pravic Amal Fati septembra 2018 obsojena na dveletno zaporno kazen na podlagi obtožb o širjenju lažnih novic z namenom škodovati egiptovski državi in o javni nespodobnosti, ker je na družbenih medijih objavila videoposnetek, v katerem je kritizirala vlado, ker se ne bori proti spolnemu nasilju; ker je v priporu v predkazenskem postopku, kjer čaka na zaključek preiskave drugega niza obtožb, povezanih z nacionalno varnostjo;

D.  ker sta Ola Al Karadai, državljanka Katarja, in njen mož Hosam Khalaf, državljan Egipta, že od 30. junija 2017 pridržana v Egiptu v grozljivih razmerah, ne da bi bila zoper katerega od njiju vložena obtožnica; ker je junija 2018 delovna skupina OZN o samovoljnem pridržanju ugotovila, da z njima ravnajo kruto, nečloveško ali ponižujoče, kar bi lahko štelo za mučenje, in njuno pridržanje označila za samovoljno ter pozvala egiptovsko vlado, naj ju izpusti;

E.  ker je bilo 2. februarja 2016 najdeno truplo Giulia Regenija, ki je januarja 25 izginil v Kairu, na njem pa so bili znaki grozljivega mučenja in nasilne smrti; ker egiptovski organi še vedno niso razkrili resnice o njegovi smrti in vseh storilcev niso privedli pred sodišče; ker je Egipt znova zavrnil prošnjo urada italijanskega državnega tožilstva, naj razkrije identiteto storilcev, vpletenih v Regenijevo izginotje in smrt;

F.  ker so Novinarji brez meja zabeležili, da je v Egiptu zaradi svojega dela trenutno priprtih vsaj 38 medijskih delavcev na podlagi politično motiviranega pregona in več kršitev pravnega postopka; ker so tarče tudi tuji medijski delavci, saj je bilo več mednarodnih medijskih poročevalcev izgnanih ali jim je bil zavrnjen vstop v Egipt; ker je bil fotoreporter Mahmud “Šavkan” Abu Zejd v skupinskem sojenju obsojen na petletno kazen zaradi nezakonitega opravljanja poklicne dejavnosti in še vedno prestaja dodatno šestmesečno kazen, ker ni plačal znatne kazni; ker je bil Ismail Iskandarani, znan novinar in eden redkih, ki so poročali o kršitvah človekovih pravic na Sinajskem polotoku, novembra 2015 pridržan in maja 2018 pred vojaškim sodiščem obsojen na deset let zapora;

G.  ker je bil julija 2018 sprejet nov zakon o medijih, ki je razširil opredelitev tiska in vanjo vključil vsak račun na družbenih medijih z več kot 5000 sledilci, s čimer se ti računi lahko preganjajo zaradi objave „lažnih novic“ ali česarkoli, kar bi lahko štelo za spodbujanje h kršitvi zakona; ker je spoštovanje državljanskih svoboščin, vključno s svobodo izražanja in svobodo medijev, bistven del temeljev demokratične družbe, novinarji pa bi morali imeti možnost svobodno opravljati svoj poklic brez strahu pred pregonom ali zaporno kaznijo;

H.  ker podjetja s sedežem v več državah članicah EU v Egipt še naprej izvažajo tehnologijo za nadzor, ki omogoča vdore v računalniške sisteme in uporabo zlonamerne programske opreme ter druge oblike napadov na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe v družbenih medijih; ker je to privedlo do zatiranja svobode izražanja na spletu;

I.  ker Egipt lani začel pravni napad na nevladne organizacije, s tem ko je sprejel zakon, po katerem morajo njihovo tuje ali domače financiranje odobriti državne varnostne agencije, s čimer jih je praktično prepovedal; ker je predsednik Al Sisi 15. novembra 2018 pozval k pregledu zakona o nevladnih organizacijah, da bi ga „bolje uravnotežili“ in parlamentu naročil, naj ga pregleda; ker je ponovno sojenje 16 obtožencem v „zadevi o tujem financiranju“ št. 173/2011 predvideno za 20. december 2018, v katerem so obtoženci obtoženi ustanavljanja in vodenja podružnic mednarodnih organizacij brez vladnega dovoljenja;

J.  ker v Egiptu vlada izredno stanje, ki je bilo razglašeno aprila 2017 in nato 21. oktobra 2018 podaljšano še za tri mesece; ker je bilo po navedbah državnih medijev izredno stanje uvedeno, da bi lažje obvladovali nevarnosti in financiranje terorizma; ker imajo predsednik in tisti, ki ravnajo v njegovem imenu, pooblastila, da civiliste za obdobje treh mesecev napotijo na izredna sodišča za državno varnost; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet kritizirala poskuse, da bi članom varnostnih sil podelili imuniteto pred kazenskim pregonom zaradi kaznivih dejanj, kar spodkopava zaupanje Egipčanov v sposobnost vlade, da bi zagotavljala pravico za vse;

K.  ker egiptovski zakon o boju proti terorizmu iz leta 2015 uporablja široko opredelitev terorizma, ki vključuje „kršitev javnega reda, ogrožanje varovanja, interesov ali varnosti družbe, oviranje izvajanja določb ustave in zakonov ali škodovanje narodni enotnosti, socialnemu miru ali nacionalni varnosti“, s čimer dopušča, da se miroljubne protestnike ter zagovornike demokracije in človekovih pravic označi za teroriste in obsodi na smrt;

L.  ker so egiptovska sodišča pod Al Sisijevo vladavino priporočila vsaj 2443 predhodnih smrtnih kazni, od tega vsaj 12 za otroke, in potrdila vsaj 1451 smrtnih kazni; ker je vsaj 926 potrjenih smrtnih kazni rezultat skupinskih sojenj 15 ali več ljudem sočasno; ker je Egipt v istem obdobju izvršil vsaj 144 usmrtitev; ker je bila smrtna kazen, zlasti pri skupinskih sojenjih, pogosto uporabljena za osebe, ki so uveljavljale svoje temeljne pravice, vključno s svobodo zbiranja;

M.  ker je avgusta sodišče v Egiptu potrdilo kazni za več kot 739 ljudi v povezavi s protesti na trgu Raba po državnem udaru leta 2013; ker je sodišče ratificiralo 75 smrtnih kazni in potrdilo dosmrtno zaporno kazen za dodatnih 47 ljudi; ker so bile med sojenjem razkrite številne nepravilnosti, visoka komisarka OZN za človekove pravice pa ga je opisala kot grobo sodno zmoto;

N.  ker je Egipt konec novembra napovedal ustanovitev „visoke stalne komisije za človekove pravice“, ki naj bi se domnevno odzivala na trditve glede razmer na področju človekovih pravic v Egiptu in oblikovala enotno egiptovsko vizijo; ker so glavni člani te komisije predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in notranje zadeve, vojske in obveščevalnih služb;

O.  ker se kljub temu, da je bila koptska kultura ustavno priznana kot steber države, nasilje in diskriminacija zoper Egipčane koptskega porekla, ki tvorijo večino od devetih milijonov kristjanov v Egiptu, od leta 2011 le še povečujeta; ker so koptski kristjani, ki predstavljajo približno 10 % pretežno muslimanskega egiptovskega prebivalstva, najbolj prizadeti zaradi sektaškega nasilja; ker so bili 2. novembra 2018 v napadu islamskih skrajnežev na avtobus koptskih krščanskih romarjev v Minji ubitih sedem ljudi in 19 ranjenih, kar kaže, da se Egipt spopada z velikimi varnostnimi izzivi;

P.  ker se naj bi se 20. decembra 2018 sestal Pridružitveni svet EU-Egipt; ker je pred njegovim zasedanjem načrtovana misija pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice v Egiptu; ker Egipt te delegacije ni uradno povabil na obisk;

Q.  ker je Egipt od revolucije leta 2011 prestal več težkih obdobij in ga mednarodna skupnost podpira pri spopadanju z gospodarskimi, političnimi in varnostnimi izzivi; ker v Egiptu obstajajo resni varnostni izzivi, zlasti na Sinajskem polotoku, kjer teroristične skupine izvajajo napade na varnostne sile; ker so se v Egiptu zgodili številni uničujoči teroristični napadi;

R.  ker prednostne naloge partnerstva med EU in Egiptom, ki so bile sprejete julija 2017, v novem obdobju 2017–2020 usmerja skupna zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kar je nov okvir za politično ukrepanje in okrepljeno sodelovanje, tudi na področju varnosti, reforme pravosodja in boja proti terorizmu, na podlagi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker se je pododbor za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo pridružitvenega sporazuma med Egiptom in EU 10. in 11. januarja 2018 sestal v Kairu na svojem petem zasedanju, na katerem je obravnaval sodelovanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države; ker je 6. seja pridružitvenega parlamentarnega odbora Egipt-EU potekala 8. novembra 2018;

S.  ker je EU prva gospodarska partnerica Egipta in glavni vir tujih naložb v državi; ker dvostranska pomoč Evropske unije Egiptu v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2017–2020 znaša približno 500 milijonov EUR; ker je Svet za zunanje zadeve 21. avgusta 2013 zadolžil visoko predstavnico, naj pregleda pomoč Evropske unije Egiptu; ker se je Svet za zunanje zadeve odločil, da je treba sodelovanje EU z Egiptom prilagajati glede na razvoj razmer v državi;

T.  ker so bile v postopku predsedniških volitev leta 2018 izločene možnosti za miroljubne politično opozicijo, s čimer je bila egiptovskim volivcem množično odrečena pravica do politične udeležbe;

U.  ker je v ugotovitvah Sveta za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 zapisano, da so se države članice poleg tega dogovorile, da bodo začasno preklicale dovoljenja za izvoz vse opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Egipt, in ponovno preučile izvozna dovoljenja za opremo, zajeto v Skupnem stališču 2008/944/SZVP, preučile pa bodo tudi pomoč, ki jo Egiptu namenjajo na področju varnosti; ker je Svet za zunanje zadeve te ugotovitve ponovil februarja 2014; ker je visoka predstavnica/podpredsednica v pisnem odgovoru z dne 27. oktobra 2015 potrdila, da ti sklepi pomenijo politično zavezo proti vsakršni vojaški pomoči Egiptu;

1.  ostro obsoja, da v Egiptu nenehno omejujejo temeljne demokratične pravice, zlasti svobodo izražanja na spletu in drugje, svobodo združevanja in zbiranja, politično pluralnost in načelo pravne države; poziva, naj se nemudoma končajo vsa nasilna dejanja državnih organov, varnostnih sil in služb in drugih skupin v Egiptu, in sicer ščuvanje k nasilju, sovražni govor, nadlegovanje, ustrahovanje, prisilna izginotja in cenzura zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, demonstrantov, novinarjev, blogerjev, sindikalistov, študentov, zagovornikov pravic žensk, oseb LGBTI, organizacij civilne družbe in manjšin, tudi Nubijcev; obsoja prekomerno uporabo nasilja nad protestniki; poziva k verodostojni in pregledni preiskavi vseh kršitev človekovih pravic, storilci pa naj zanje tudi odgovarjajo;

2.  poziva egiptovsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti zagovornike človekovih pravic Ahmada Amašo, Hanan Badr El Din, Amal Fati, Ezata Ghoneima, Hodo Abdelmoneim, Ibrahima Metvalija Hegazija, Azuz Mahgub in medijske delavce Mahmuda “Šavkana” Abu Zejda, Hišama Gafarja, Mohameda “Oxygena” Ibraima, Ismaila Iskandaranija, Adela Sabrija, Ahmeda Tareka Ibrahima Ziado, Alo Abdelfataha, Šadija Abu Zajda, Mostafo Al Asarja, Hasana Al Bananda, Moataza Vadnana in druge, ki jih zaprli zgolj zaradi miroljubnega uveljavljanja pravice do izražanja, kar je v nasprotju z egiptovsko ustavo in mednarodnimi obveznostmi države; poziva Egipt naj jim, dokler so še vedno zaprti, omogoči dostop do domačih in odvetnika po lastni izbiri ter jim zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo, v zvezi s trditvami o slabem ravnanju in mučenju pa naj izvede verodostojno preiskavo; poziva EU, naj začne izvajati popoln nadzor nad izvozom v Egipt, zlasti kadar gre za blago, ki bi ga bilo mogoče uporabljati za mučenje ali izvrševanje smrtne kazni;

3.  želi egiptovsko vlado opomniti, da je dolgoročna blaginja države in prebivalstva tesno povezana z varstvom splošnih človekovih pravic ter vzpostavitvijo in utrditvijo demokratičnih in preglednih institucij, ki bodo sodelovale pri varovanju temeljnih pravic državljanov; zato poziva egiptovske oblasti, naj popolnoma izvajajo načela mednarodnih konvencij, h katerim je država pristopila;

4.  poziva egiptovske oblasti, naj opustijo vse neutemeljene kazenske preiskave nevladnih organizacij, vključno s primeri „tujega financiranja“, in naj razveljavijo nesorazmerno strogo zakonodajo o nevladnih organizacijah; oblasti tudi spodbuja, naj se te zakone zamenjajo z novim zakonodajnim okvirom, o katerem se bodo resnično posvetovale s civilnodružbenimi organizacijami in ki bo skladen z domačimi in mednarodnimi obveznostmi glede varstva pravice do združevanja;

5.  je resno zaskrbljen zaradi množičnih sojenj na egiptovskih sodiščih in številnih smrtnih in dolgih zapornih kazni, ki jih izrekajo; poziva egiptovske pravosodne organe, naj nehajo izrekati smrtno kazen zoper posameznike, predvsem tiste, ki so bili v času domnevnega kaznivega dejanja še mladoletni, ter naj podprejo in spoštujejo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je podpisal tudi Egipt, predvsem njegov 14. člen o pravici do pravičnega in pravočasnega sojenja na podlagi nedvoumnih dokazov ter o zajamčenem spoštovanju obtoženčevih pravic;

6.  poziva Egipt, naj podpiše in ratificira drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, s katerim naj bi odpravili smrtno kazen, in Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; spodbuja egiptovsko vlado, naj ustreznim posebnim poročevalcem OZN izda odprto povabilo za obisk države;

7.  poziva egiptovski parlament, naj pregleda državni kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, zakonodajo za boj proti terorizmu in vojaški zakonik; poziva egiptovske oblasti, naj prenehajo soditi civilistom pred vojaškimi sodišči;

8.  je močno zaskrbljen zaradi kaznovanja oseb, ki sodelujejo ali želijo sodelovati z mednarodnimi organizacijami s področja človekovih pravic ali organi Združenih narodov za človekove pravice, na primer nedavno s posebno poročevalko za ustrezna bivališča; želi opomniti egiptovske oblasti, da državo zavezuje članstvo v OZN in da se morajo takšnega ravnanja vzdržati;

9.  obsoja, da v Egiptu nenehno preganjajo manjšine; želi ponovno poudariti, da se zavzema za svobodo vesti in veroizpovedi v Egiptu, ter poziva k spodbujanju mednarodnega sodelovanja, vključno z neodvisno preiskavo OZN, s katero bi ocenili položaj koptskih kristjanov v državi; poziva Egipt, naj pregleda svojo zakonodajo o bogokletstvu in naj verskim manjšinam zajamči varstvo pred tem;

10.  poziva egiptovsko vlado, naj preneha z vsemi diskriminatornimi ukrepi, ki jih je po juniju 2017 uvedla zoper katarske državljane, to zadeva zlasti primer Ole Al Kadaravi in njenega moža Hosama Khalafa;

11.  podpira težnje večine Egipčanov, ki želijo sooblikovati svobodno, stabilno, cvetočo, vključujočo in demokratično državo, v kateri bodo spoštovane nacionalne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; želi opozoriti, da je pomembno, da se spoštuje miroljubno izražanje mnenja in kritike;

12.  izreka iskreno sožalje družinam žrtev terorizma; je solidaren z egiptovskim narodom in ponovno poudarja, da je zavezan boju proti širjenju skrajnih ideologij in terorističnih skupin;

13.  poziva egiptovsko vlado, naj zagotovi, da se bodo vse operacije na Sinaju izvajale v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, naj skrbno raziščejo vse zlorabe, naj severni Sinaj nemudoma odpre za neodvisne opazovalce in novinarje, naj tamkajšnjim prebivalcem pomaga pokriti osnovne potrebe in dovoli neodvisnim dobrodelnim organizacijam pomagati ljudem v stiski;

14.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj prednostno obravnava položaj zagovornikov človekovih pravic v Egiptu in naj obsodi zaskrbljujoče stanje človekovih pravic v Egiptu, tudi uporabo smrtne kazni; poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj se posveti nedavnemu razvoju dogodkov v Egiptu ter z vsemi sredstvi vplivanja, ki jih ima na razpolago, pritisne na egiptovske oblasti, da bodo popravile razmere na področju človekovih pravic in ustavile aktualne usmrtitve, naj pozove k takojšnji izpustitvi pridržanih in naj egiptovske oblasti spodbudi k spoštovanju njihovih obveznosti v okviru mednarodnih norm in zakonov;

15.  poudarja, da je za EU sodelovanje z Egiptom pomembno, saj gre za pomembno državo sosedstva in partnerico; zato odločno poziva Egipt, naj spoštuje zaveze, dane v sklopu prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom, ki so bile sprejete 27. julija 2017 z namenom spodbujanja demokracije, temeljnih svoboščin in človekovih pravic, kar je v skladu z egiptovsko ustavo in mednarodnimi standardi; poudarja, da so bile prednostne naloge partnerstva leta 2017 z Egiptom sklenjene kljub nenehnim zdrsom na področju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj z Egiptom še naprej sodelujejo samo pod pogojem, da bodo spoštovane človekove pravice in da bodo pomisleki glede človekovih pravic upoštevani v vseh pogovorih z egiptovskimi oblastmi, zlasti kar zadeva vse tri že opredeljene prednostne naloge; ponavlja, da ukrepi za obvladovanje migracij ali boj proti terorizmu ne bi smeli spodnašati človekovih pravic;

16.  želi spomniti egiptovske oblasti, da stopnja angažiranosti EU glede Egipta temelji na spodbudah, kar je v skladu z načelom evropske sosedske politike „več za več“, in je torej odvisna tudi od napredka reform na področju demokratičnih institucij, pravne države in človekovih pravic;

17.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj na srečanju Pridružitvenega sveta EU-Egipt, načrtovanem 20. decembra 2018, ostanejo pri odločnem in enotnem stališču EU do vprašanja človekovih pravic, podobno pa tudi pri vseh pogovorih o človekovih pravicah in dvo- in mnogostranskih srečanjih, ter naj jasno nakažejo posledice, če egiptovska vlada ne bo spremenila svojega neprimernega ravnanja, na primer ciljne sankcije zoper tiste, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic; poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice poda odločno izjavo, ki bo tudi v skladu s priporočili za splošni redni pregled OZN leta 2019;

18.  je še vedno ogorčen zaradi mučenja in uboja italijanskega raziskovalca Giulia Regenija; poudarja, da bo še naprej pritiskal na evropske organe, naj sodelujejo z egiptovskimi partnerji, dokler primer ne bo rešen in odgovorni privedeni pred sodišče; želi opomniti egiptovske oblasti, da so odgovorne za varnost italijanske in egiptovske skupine pravnikov, ki preiskuje primer Giulia Regenija;

19.  ponovno poziva države članice, naj ustavijo izvoz tehnologije za nadzor in varnostne opreme v Egipt, s katero bi mogel izvajati napade na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe ter na družbene medije;

20.  globoko obžaluje nepripravljenost egiptovskih oblasti, da bi organizirale misijo Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice v Kairu; pričakuje, da bo stran EU odprla tudi vprašanje, zakaj egiptovske oblasti vztrajno zavračajo ta obisk;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Egipta.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0035. (2) UL C 50, 9.2.2018, str. 42. (3) UL C 399, 24.11.2017, str. 130. (4) UL C 300, 18.8.2016, str. 34.