Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2969(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0570/2018

Razprave :

PV 13/12/2018 - 7.3
CRE 13/12/2018 - 7.3

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0527

Sprejeta besedila
PDF 123kWORD 52k
Četrtek, 13. december 2018 - Strasbourg
Tanzanija
P8_TA(2018)0527RC-B8-0570/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o Tanzaniji (2018/2969(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tanzaniji, vključno z resolucijo z dne 12. marca 2015(1),

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Federice Mogherini z dne 15. novembra 2018 o odnosih med EU in Tanzanijo,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 23. februarja 2018 o porastu političnega nasilja in ustrahovanja v Tanzaniji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti oseb LGBTI,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 2. novembra 2018 o sodnem pregonu in aretacijah oseb LGBTI v Tanzaniji,

–  ob upoštevanju priročnika Sveta EU za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP–ES („Sporazum iz Cotonuja“),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker vse od izvolitve tanzanijskega predsednika Johna Pombeja Magufulija leta 2015 temeljne pravice v državi ogrožajo represivnimi zakoni in odloki; ker se kritični novinarji, opozicijski politiki in odkriti aktivisti civilne družbe soočajo z grožnjami, samovoljnim pridržanjem in nadlegovanjem;

B.  ker je v zadnjih dveh letih v državi vse več stigmatizacije, nasilja in aretacij oseb LGBTI; ker so istospolni odnosi v skladu s tanzanijskimi zakoni kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen od 30 let zapora do dosmrtne zaporne kazni; ker je tanzanijski zakon proti homoseksualnosti med najstrožjimi na svetu;

C.  ker so domnevno homoseksualni moški v Tanzaniji podvrženi prisilnim analnim preiskavam, kar je diskreditirana metoda „dokazovanja“ homoseksualnega vedenja, ki so jo Združeni narodi in Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev označili kot mučenje;

D.  ker je regionalni komisar za Dar es Salaam Paul Makonda velik zagovornik represije; ker je na tiskovni konferenci 31. oktobra 2018 napovedal ustanovitev delovne skupine za izsleditev homoseksualnih moških, prostitutk in oseb, ki v družbenih medijih goljufivo zbirajo sredstva; ker je javnost pozval, naj domnevno homoseksualne osebe prijavi oblastem;

E.  ker je tanzanijsko ministrstvo za zdravstvo začasno ustavilo zagotavljanje storitev v zvezi z virusom HIV in aidsom na ravni lokalnih skupnosti in zaprlo krizne centre za ključne skupine prebivalstva, vključno s homoseksualnimi moškimi; ker je 17. februarja 2017 zaprlo 40 zdravstvenih centrov, ker naj bi spodbujali homoseksualnost; ker več organizacij poroča, da HIV-pozitivni moški zaradi zatiranja skupnosti LGBTI nimajo dostopa do protiretrovirusnega zdravljenja, drugi pa so se prenehali testirati in uporabljati preventivne storitve;

F.  ker je bilo novembra 2018 na Zanzibarju aretiranih deset moških, ker naj bi izvajali poročni obred istospolnih partnerjev; ker je bilo 17. oktobra 2018 aretiranih 13 aktivistov za zdravje in človekove pravice, ki so se udeležili srečanja in razpravljali o zakonu, ki osebam LGBTI omejuje dostop do nekaterih zdravstvenih storitev;

G.  ker so številni otroci in mladostniki, zlasti dekleta, žrtve zlorab človekovih pravic in škodljivih praks, vključno z razširjenim spolnim nasiljem, telesnim kaznovanjem, porokami otrok in najstniškimi nosečnostmi, zaradi česar je njihovo šolanje zahtevno ali nemogoče; ker tanzanijska vlada preprečuje dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter ustrahuje organizacije, ki zagotavljajo informacije o teh storitvah;

H.  ker je predsednik Magufuli 22. junija 2018 z uradno izjavo nosečnicam prepovedal obiskovanje šole; ker oblasti ustrahujejo organizacije civilne družbe, ki zagovarjajo pravico nosečih deklet do vrnitve v šolo;

I.  ker tanzanijska komisija za človekove pravice in dobro upravljanje že nekaj časa ne deluje več; ker predsednik Magufuli ni imenoval komisarjev ali drugega osebja komisije;

J.  ker je vlada onemogočila radijske postaje in časopise v zasebni lasti ali jim grozila ter ukinila neposredne prenose parlamentarnih razprav; ker so bili lokalni kanali in oddajniki, prek katerih se oddajajo, ukinjeni;

K.  ker je tanzanijski državni zbor leta 2015 sprejel zakon o kibernetski kriminaliteti, septembra 2018 pa uredbe o spletnih vsebinah s ciljem nadzorovanja vsebine na družbenih medijih; ker zakon o statistiki, sprejet leta 2015, navaja, da ni dovoljeno razpravljati o nekaterih statističnih podatkih, ki jih je posredovala vlada, ali dvomiti o njih;

L.  ker so vodilni člani opozicije redno žrtve aretacij na podlagi obtožb, ki segajo od domnevnih razžalitev predsednika do lažnih informacij in upora; ker je bilo julija 2018 aretiranih 20 pripadnikov glavne opozicijske stranke v Tanzaniji, češ da so razpihovali nemire; ker je bilo od začetka leta 2018 več članov politične opozicije in poslancev žrtev nasilnega napada ali so jih celo ubili; ker je bil 22. februarja 2018 Godfrey Luena, poslanec glavne opozicijske stranke Chama Cha Demokrasia (CHADEMA) in goreč zagovornik pravice do zemlje, pri svojem domu ubit z mačetami; ker sta bili novembra 2018 aretirani koordinatorka programa Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) Africa Angela Quintal in njena kolegica Muthoki Mumo, po pritisku mednarodnih institucij pa sta bili izpuščeni;

M.  ker se je obseg gospodarske dejavnosti zaradi razvoja turizma v zadnjih letih povečal, zlasti v regiji Serengeti, kjer živijo Masaji; ker je zaradi špekulacij z lastništvom redkih ornih zemljišč prišlo do velikih napetosti na tem območju;

N.  ker je moral vodja delegacije EU Roeland van de Geer zapustiti državo, potem ko so tanzanijski organi nanj vse bolj pritiskali; ker so bili od izvolitve predsednika Magufulija iz Tanzanije izgnani vodja Agencije OZN za ženske, vodja Programa Združenih narodov za razvoj in vodja Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo;

O.  ker je visoka predstavnica EU Federica Mogherini napovedala celovit pregled odnosov Unije s Tanzanijo;

1.  izraža zaskrbljenost zaradi vse slabših političnih razmer v Tanzaniji, za katere je značilno krčenje javnega prostora z vse večjim omejevanjem dejavnosti organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, medijev in številnih političnih strank; zlasti je zaskrbljen zaradi vse slabšega položaja oseb LGBTI;

2.  obsoja vsakršno spodbujanje sovraštva in nasilja zaradi spolne usmerjenosti; poziva tanzanijske oblasti, naj zagotovijo, da bo Paul Makonda prenehal izzivati skupnost LGBTI in da bo priveden pred sodišče zaradi spodbujanja k nasilju;

3.  poziva k izvedbi neodvisnih preiskav napadov na novinarje, osebe LGBTI, zagovornike človekovih pravic in člane opozicijskih strank ter nasilja nad njimi, da bi se domnevni storilci privedli pred sodišče;

4.  opozarja tanzanijsko vlado, da je dolžna v vseh okoliščinah zaščititi pravice, dostojanstvo in telesno nedotakljivost svojih državljanov, ter na zaveze iz sporazuma iz Cotonouja;

5.  poziva Tanzanijo, naj razveljavi zakone, ki kriminalizirajo homoseksualnost;

6.  poziva EU in njene države članice, naj popolnoma izkoristijo priročnik o pravicah oseb LGBTI ter naj spodbujajo tretje države, naj dekriminalizirajo homoseksualnost, pomagajo zmanjšati nasilje in diskriminacijo ter zaščitijo zagovornike človekovih pravic oseb LGBTI;

7.  poziva tanzanijske oblasti, naj spremenijo vse omejevalne določbe iz zakona o kibernetskih kaznivih dejanjih, uredb o elektronskih in poštnih komunikacijah (spletna vsebina) ter zakona o medijskih storitvah in jih nadomestijo z določbami, ki bodo zagotavljale svobodo izražanja in medijev v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

8.  poziva tanzanijske oblasti, naj razveljavijo vse zakone, politike ali druge ovire za storitve in informacije, ki jih za zdravo življenje potrebujejo ženske, dekleta in mlade matere, zlasti izjavo predsednika Magufulija, da se deklice, ki rodijo, ne bi smele vrniti v šolo, ter naj razveljavijo tudi predpise, ki omogočajo, da je prepoved šolanja za noseča dekleta zakonita;

9.  poziva predsednika Tanzanije, naj omogoči čim prejšnje delovanje komisije za človekove pravice, naj imenuje komisarje za spremljanje kršitev človekovih pravic in sprejme ukrepe v podporo delavcem v tujini;

10.  poziva tanzanijske oblasti, naj izpustijo vse politične zapornike;

11.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi pritiska tanzanijske vlade na vodjo delegacije EU Roelanda van de Geera; pozdravlja odločitev Evropske unije in njenih držav članic, da bodo celovito pregledale politiko EU do Tanzanije; vztraja, da je politični dialog pomemben, da bi se od tanzanijskih oblasti dosegle oprijemljive zaveze za vzpostavitev spodbudnega okolja za delovanje civilne družbe, političnih strank in medijev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v prihodnjem sporazumu o partnerstvu med AKP in EU za obdobje po letu 2020 izrecno navede nediskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi položaja Masajev; obsoja silo, ki jo uporabljajo javni organi in varnostne sile;

13.  poziva tanzanijske oblasti, naj odločno zaščitijo pravice organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, zdravstvenih delavcev in političnih aktivistov v skladu s tanzanijsko ustavo, Afriško listino človekovih pravic in pravic ljudstev ter mednarodnimi in regionalnimi obveznostmi in zavezami države;

14.  poziva EU, naj še naprej pozorno spremlja razmere na področju človekovih pravic v Tanzaniji, zlasti z rednim poročanjem njene delegacije; poziva delegacijo Evropske unije in držav članic, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovile nujno zaščito in podporo zagovornikom človekovih pravic, ki so v nevarnosti;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, Svetu AKP-EU, institucijam Afriške unije, institucijam Vzhodnoafriške skupnosti ter predsedniku, vladi in parlamentu Tanzanije.

(1) UL C 316, 30.8.2016, str. 122.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov