Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami,

–  ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovini z izdelki informacijske tehnologije,

–  ob upoštevanju delovnega programa Svetovne trgovinske organizacije o e-trgovini,

–  ob upoštevanju trgovinske reforme v okviru STO,

–  ob upoštevanju revidirane Kjotske konvencije Svetovne carinske organizacije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2017 o oceni zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(5),

–  ob upoštevanju skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk, sprejete na zasedanju ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(7),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o horizontalnih določbah za čezmejni pretok podatkov za varstvo osebnih podatkov (v trgovinskih in naložbenih sporazumih EU),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju poročila glavnega znanstvenega svetovalca urada za znanost britanske vlade o tehnologiji distribuirane knjige transakcij: več kot blokovna veriga(8) iz leta 2016,

–  ob upoštevanju bele knjige centra Združenih narodov za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje (UN/CEFACT) o tehnični uporabi blokovnih verig iz leta 2018,

–  ob upoštevanju izjave 22 držav članic EU in Norveške z dne 10. aprila 2018 o ustanovitvi evropskega partnerstva za blokovne verige(9), po katerem se je partnerstvu pridružilo še pet držav članic, kar pomeni sedaj 27 držav podpisnic,

–  ob upoštevanju, da je Komisija 1. februarja 2018 uvedla opazovalnico in forum EU za blokovne verige(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. oktobra 2017(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energijo ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0407/2018),

A.  ker blokovna veriga v tem poročilu pomeni, če ni drugače navedeno, zasebno tehnologijo distribuirane knjige transakcij (DLT) s pravicami za dostop, ki obsega podatkovno zbirko, sestavljeno iz zaporednih blokov podatkov, ki se dodajo s soglasjem obratovalca omrežja;

B.  ker bodo razne študije primerov in sektorjev različno izkoristile mešanico zasebnih/javnih blokovnih verig s pravicami za dostop in brez njih;

C.  ker vsak blok v blokovni verigi vsebuje kriptografski odtis (ang. hash), ki preverja podatke iz predhodnih blokov in s tem omogoča različnim stranem transakcije z večjim zaupanjem in odgovornostjo, saj podatkov, ki so shranjeni v knjigi transakcij, ni mogoče enostavno ponarediti;

D.  ker je tehnologija blokovne verige z odprto kodo temelj rasti zaprtih blokovnih verig na svetovni ravni in pomaga povečevati raven zaupanja udeležencev v zadevno poslovno mrežo;

E.  ker bi lahko blokovna veriga nekaterim upravljavcem omogočila jasno opredelitev vlog udeležencev, odgovornosti, ravni dostopa in pravic do potrjevanja;

F.  ker svetovna trgovina temelji na sektorju dobavne verige, katerega vrednost je ocenjena na 16 bilijonov EUR in v katerem se zaradi visokih transakcijskih stroškov in obremenjujoče papirologije uporablja skupek postopkov in sistemov, ki so dovzetni za napake;

G.  ker so se začele pilotne pobude z obetavnimi možnostmi za zmanjšanje stroškov prevoza, okolju prijaznejšo industrijo in večjo gospodarsko storilnostjo;

H.  ker obstaja vsaj 202 vladnih pobud za blokovne verige v 45 državah po svetu in gospodarstvih v regijah Azije in Tihega oceana, v Severni in Južni Ameriki ter na Bližnjem vzhodu, ki vlagajo v tehnologije blokovnih verig za trgovino;

I.  ker se lahko z blokovno verigo okrepijo in izboljšajo trgovinske politike EU, kot so prostotrgovinski sporazumi, sporazumi o vzajemnem priznavanju, zlasti pooblaščenih gospodarskih subjektov, sklepi o ustreznosti podatkov in ukrepi trgovinske zaščite;

J.  ker se lahko z blokovno verigo zelo izboljša preglednost in sledljivost v celotni dobavni verigi, poveča stopnja zaupanja udeležencev v dano mrežo, poenostavijo carinske kontrole in skladnost z zakonodajo, zmanjšajo stroški transakcij, izboljšata nespremenljivost in varnost podatkov ter delovanje kot orodje za boj porti korupciji; ker poleg morebitnih koristi obstajajo tudi nekateri izzivi, na primer kibernetska varnost;

K.  ker blokovna veriga lahko zagotovi okvir za preglednost v dobavni verigi, zmanjša korupcijo, zazna davčne utaje, omogoča sledenje nezakonitim plačilom ter preprečevanje pranja denarja s pomočjo trgovine; ker obstajajo tveganja, povezana z uporabo aplikacij blokovne verige brez dovoljenj za hudodelske dejavnosti, vključno z davčnimi utajami, izogibanjem davkom in preprečevanjem pranja denarja s pomočjo trgovine; ker morajo Komisija in države članice ta vprašanja nujno spremljati in jih obravnavati;

L.  ker se blokovna veriga še razvija na področju mednarodne trgovine in zato zahteva inovacijam prijazen, tvoren in spodbujajoč okvir, ki zagotavlja pravno jasnost, hkrati pa spodbuja potrošnika, vlagatelja in varstvo okolja, povečuje socialno vrednost te tehnologije, zmanjšuje digitalni razkorak ter izboljšuje digitalna znanja in spretnosti državljanov;

M.  ker lahko tehnologija blokovne verige vsem stranem, ki sodelujejo v trgovini, bodisi javnim bodisi zasebnim, omogoča stalen dostop v realnem času do nespremenljive, časovno ožigosane podatkovne zbirke, ki vsebuje dokumente, ki se nanašajo na transakcije, s čimer prispeva h krepitvi zaupanja, preprečevanju vprašanj skladnosti in odpravi uporabe ponarejenega blaga ali ponarejenih dokumentov;

N.  ker so nekatera regionalna in metropolitanska območja EU že začela razvijati to tehnologijo s posebnimi projekti in programi, ki temeljijo na njihovih lastnih značilnostih in ustvarjajo omrežja za širjenje najboljših praks;

Trgovinska politika Evropske unije

1.  priznava, da imajo sporazumi EU o prosti trgovini kljub uspehom v preteklosti velik neizkoriščen potencial in ga je treba še vedno v celoti izkoristiti, saj v povprečju samo 67 % izvoznikov v EU in 90 % uvoznikov EU uporablja preferencialne tarife tako v EU kot v partnerskih državah ali regijah, ter podpira analizo tehničnih rešitev, ki lahko povečajo uporabo in izvoz SPT; ugotavlja, da bi lahko izvozniki vse svoje dokumente prenesli na aplikacijo javnega organa, podprto s blokovno verigo, in dokazali skladnost s preferencialno obravnavo, ki jo predvideva sporazum o prosti trgovini, kot so kvalifikacije za preferencialna pravila o poreklu, sanitarna in fitosanitarna pravila ter določbe o trgovini in trajnostnem razvoju; meni, da bi blokovna veriga lahko okrepila določbe za kumulacijo v sporazumih o prosti trgovini;

2.  meni, da so postopki za pridobivanje potrdil za preferencialna in nepreferencialna pravila o poreklu dragi in okorni za podjetja; meni, da lahko blokovna veriga v primeru preferencialnih pravil pomaga pri ugotavljanju gospodarskega državljanstva blaga; poleg tega meni, da bi v primeru nepreferencialnih pravil blokovna veriga lahko pomagala Uniji pri sorazmerni uporabi instrumentov trgovinske zaščite, saj bi omogočala preglednost porekla blaga, ki prihaja na evropski trg, in pregled nad pritokom uvoženega blaga, da bi zagotovili bolj enake konkurenčne pogoje za podjetja;

3.  poudarja, da lahko veriga podatkovnih blokov podpira agendo o trgovini in trajnostnem razvoju z zagotavljanjem zaupanja v izvor surovin in blaga, preglednih proizvodnih postopkov in dobavnih verig ter v skladu z mednarodnimi pravili na področju delavskih, socialnih in okoljskih pravic, pri čemer se upošteva zlasti pomen za konfliktne minerale, nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, nadzor nad izvozom in korupcijo; poudarja, da bi lahko blokovna veriga prispevala k trajnostnemu delu podjetij in spodbujala odgovorno poslovanje;

4.  meni, da sporazumi o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov podjetjem omogočajo diverzifikacijo dobavnih verig z zmanjšanjem časa in stroškov, povezanih s čezmejno carino; ugotavlja, da obstajajo vprašanja v zvezi z izvajanjem, ki jih je treba obravnavati; meni, da se z blokovno verigo zmanjšuje negotovost glede izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov, saj je izmenjava podatkov neprekinjena;

Zunanji vidiki carin in olajševanja trgovine

5.  toplo pozdravlja sporazum o olajševanju trgovine; meni, da ta sporazum lahko članicam Svetovne trgovinske organizacije služi kot osnova pri odkrivanju novih načinov za spodbujanje trgovine, ki zajemajo tudi blokovno verigo; pozdravlja prizadevanja EU za ohranitev in okrepitev STO ter njeno zavezanost sistemu trgovanja, ki temelji na pravilih, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in okrepili pravila svetovne trgovine;

6.  meni, da bi blokovna veriga carinskim organom omogočila samodejno pridobivanje potrebnih informacij za carinsko deklaracijo, zmanjšala potrebo po ročnem preverjanju in papirnih sledeh, in sočasno vsem zadevnim stranem natančno posodabljala status in lastnosti blaga, ki vstopa v EU, ter tako izboljšala zmogljivosti za iskanje in sledenje ter preglednost;

7.  meni, da se bosta z digitalizacijo povečali učinkovitost in preglednost pri izmenjavi informacij; meni, da lahko blokovna veriga proizvajalcem, laboratorijem, logističnim izvajalcem, regulativnim organom in potrošnikom omogoči dostop do vseh potrebnih informacij, na primer glede izvora, testiranja, certificiranja in licenciranja, ter jih deli z njimi; ugotavlja, da bi blokovna veriga lahko pomagala tudi pri ustreznem izdajanju elektronskih potrdil; meni, da sta digitalizacija in uporaba aplikacij v dobavnih verigah predpogoj za popolno delovanje blokovnih verig in njihova dopolnitev; ugotavlja, da so med državami članicami velike razlike glede digitalizacije;

8.  meni, da lahko sprejetje tehnologij blokovne verige v vsej dobavni verigi poveča učinkovitost, hitrost in obseg svetovne trgovine, in sicer z omejevanjem stroškov, povezanih z mednarodnimi transakcijami, ter podporo poslovanju za opredelitev novih trgovskih partnerjev, in lahko privede do večjega varstva potrošnikov ter njihovega zaupanja v digitalno trgovino;

9.  poudarja uporabnost blokovnih verig iz naslednjih razlogov:

10.  ugotavlja, da lahko storilci kaznivih dejanj priredijo zakonito trgovino za prikrivanje svojih nezakonitih dejavnosti, kot je TBML, s ponarejanjem potrebne dokumentacije in uporabo lažnih dokumentov, kot so precenitev ali podcenitev blaga; meni, da lahko blokovne verige carinskim in drugim organom omogočijo pravočasno, hitro in usklajeno sprejemanje potrebnih ukrepov za razkrivanje nezakonitih finančnih tokov;

Čezmejni pretok podatkov in varstvo podatkov

11.  priznava, da so čezmejni tokovi podatkov sestavni del mednarodne trgovine blaga in storitev in pomembni za oblikovanje strukture blokovne verige;

12.  poudarja, da se blokovna veriga uporablja za potrjevanje transakcij v mednarodni dobavni verigi, s tem ko se opredelijo ravni dostopa in postopki preverjanja veljavnosti za udeležence;

13.  ugotavlja, da obstaja pri trgovanju povezava med tokovi podatkov v blokovni verigi in njihovimi čezmejnimi tokovi; ugotavlja, da bi lahko z zasebnim omrežjem s pravicami za dostop, ki povezuje več knjig transakcij, ustvarili zaupanje med platformami z vključevanjem podatkov iz več virov; priznava pomen čezmejnih tokov podatkov za rast in delovna mesta; poudarja razliko med osebnimi in neosebnimi podatki za blokovne verige;

14.  priznava, da je odnos med blokovno verigo in izvajanjem splošne uredbe o varstvu podatkov izziv; poudarja, da bi moralo biti izvajanje blokovnih verig v skladu z vso obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU o varstvu podatkov in predpisih o zasebnosti; poudarja, da tehnologija blokovne verige lahko zagotovi rešitve za določbe o „varstvu podatkov z zasnovo“ pri izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov na podlagi skupnih načel zagotavljanja varnih in avtonomnih podatkov; poudarja omejeni učinek splošne uredbe o varstvu podatkov na trgovinske posle, saj ni osebnih podatkov o zasebnih zaprtih blokovnih verigah; vendar priznava, da so potrebni zaščitni ukrepi in regulativni nadzor; poudarja, da se splošna uredba o varstvu podatkov uporablja le pri osebnih podatkih; poziva Komisijo, naj dodatno preuči to vprašanje;

15.  priznava potrebo po oblikovanju blokovnih verig v skladu s pravico do pozabe in ugotavlja, da bi morali preverjeni uporabniki blokovnih verig in aplikacij blokovnih verig vedno imeti dostop do vseh podatkov, povezanih s transakcijami, v katere so vključeni, v skladu z njihovimi pravicami do dostopa;

16.  ponavlja poziv k določbam, ki omogočajo polno delovanje digitalnega ekosistema in spodbujanje čezmejnega pretoka podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; v zvezi s tem ugotavlja, da sklepi o ustreznosti ne spodbujajo prostega pretoka neosebnih podatkov; zato poziva Komisijo, naj se pogaja o zavezujočih in izvršljivih zavezah glede prenosa podatkov v prostotrgovinskih sporazumih, tudi o neosebnih podatkih;

17.  poudarja, da je blokovna veriga nova paradigma zbiranja in upravljanja podatkov, ki lahko decentralizira oblike človeške interakcije ter trge, bančništvo in mednarodno trgovino; poudarja, da lahko porast uporabe blokovne verige pomeni tako priložnosti kot izzive v smislu varstva podatkov, preglednosti in finančnega kriminala, saj so podatki po vnosu nespremenljivi in se delijo z vsemi udeleženimi stranmi, kar omogoča tudi njihovo varnost in celovitost; terja, da se z vsemi možnimi ukrepi, tudi na nacionalni ravni, skrbi za neponaredljivost in nespremenljivost te tehnologije ter prepreči, da bi bila ogrožena temeljna pravica do varstva podatkov;

18.  priznava izziv, ki ga prinaša razmerje med tehnologijo blokovne verige in izvajanjem okvira EU za varstvo podatkov, namreč splošne uredbe o varstvu podatkov, in opominja, da bi se pri tem lahko pokazalo navzkrižje med varstvom temeljnih pravic na eni strani in spodbujanjem inovacij na drugi strani; predlaga, da je treba blokovno verigo povsem uskladiti z okvirom EU za varstvo podatkov in načeli iz prava EU, zlasti v povezavi z obdelavo osebnih podatkov, ki je temeljna pravica po členu 8(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in členu 16(1) PDEU;

19.  poleg tega poudarja, da blokovne verige tudi zaradi zgoraj opisanega navzkrižja ne podpirajo samodejno podatkovne suverenosti in morajo biti posebej tako zasnovane, saj lahko varstvo podatkov tudi ogrožajo;

20.  poudarja, da bi morala biti tehnologija blokovne verige skladna z načelom, da se podatki varujejo z zasnovo, s čimer bi imeli posamezniki, na katere se podatki nanašajo, v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov več nadzora nad njimi; poudarja tudi, da osebni podatki v blokovni verigi navadno niso anonimni, zato se zanje uporablja splošna uredba o varstvu podatkov; vztraja, da morajo biti blokovne verige v celoti skladne z zakonodajo EU, tudi če se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov; pri tem priporoča, da bi blokovne verige in aplikacije vključevale mehanizme, ki zagotavljajo popolno anonimnost podatkov, s tem pa jamčijo, da se shranjujejo le podatki, ki niso povezani z določeno ali določljivo fizično osebo;

21.  poudarja, da bi morale prihodnje aplikacije na osnovi blokovne verige vsebovati mehanizme, ki varujejo osebne podatke in zasebnost uporabnikov ter zagotavljajo popolno anonimnost podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave, zlasti akademske raziskave in inovacije o novih tehnologijah blokovne verige, združljivih s splošno uredbo o varstvu podatkov in temelječih na načelu vgrajenega varstva podatkov, kot je metoda zk-SNARK (zero-knowledge succinct non-interactive arguments of knowledge);

22.  meni, da bi kršenje temeljne pravice do varstva osebnih podatkov preprečili le, če se tehnologija blokovne verige ne bo uporabljala za obdelavo osebnih podatkov, dokler organizacija, ki jo uporablja, ne bo zagotovila skladnosti z uredbo o varstvu podatkov in izrecno zagotovila, da se varujejo pravice do popravka in izbrisa podatkov;

23.  poudarja, da so uporabniki blokovne verige lahko sočasno tudi upravljavci osebnih podatkov, ki jih vnesejo v knjigo transakcij, in obdelovalci podatkov, saj kopijo celotne knjige transakcij shranijo v svojem računalniku;

24.  ugotavlja, da je v primerih, ko blokovna veriga vsebuje osebne podatke, nespremenljiva narava nekaterih tehnologij blokovne verige najverjetneje nezdružljiva s pravico do izbrisa iz člena 17 splošne uredbe o varstvu podatkov;

25.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v primerih, ko blokovna veriga vsebuje osebne podatke, širjenje kopij podatkov v blokovni verigi najverjetneje nezdružljivo z načelom najmanjšega obsega podatkov iz člena 5 splošne uredbe o varstvu podatkov;

26.  poziva Evropski odbor za varstvo podatkov, naj izda smernice in priporočila, s katerimi bo zagotovil usklajenost tehnologije blokovne verige s pravom EU;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nihče ne omenja resnih posledic tega, da se tehnologija blokovne verige uporablja zlasti na področjih boja proti pranju denarja, davčne utaje in financiranja terorizma; meni, da bi se bilo treba pripraviti na vse načine uporabe te tehnologije in opredeliti, kaj se bo shranjevalo v verigi in kaj zunaj nje, pri čemer naj bi se osebni podatki shranjevali zunaj verige;

Mala in srednja podjetja

28.  meni, da inovacije in širjenje blokovnih verig ustvarjajo ekonomske priložnosti za mala in srednja podjetja za mednarodni nastop ter odpravo stroškov, povezanih z izvozom, saj poenostavljajo interakcijo s potrošniki, carinskimi organi, mednarodnimi in domačimi regulativnimi organi ter drugimi podjetji v dobavni verigi; dodaja, da lahko infrastruktura blokovnih verig hitro in poceni uvede proizvode in storitve na trg;

29.  poudarja koristi, ki bi jih blokovna veriga lahko prinesla malim in srednjim podjetjem, saj omogoča sporazumevanje med uporabniki, ponuja sodelovalna orodja in varna plačila, povečuje enostavnost poslovanja in zmanjšuje tveganje za neplačilo in stroške pravnega postopka v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti z uporabo pametnih pogodb; priznava, da je treba zagotoviti, da razvoj blokovnih verig v mednarodni trgovini vključuje mala in srednja podjetja; poudarja, da trenutno pametne pogodbe morda niso dovolj razvite, da bi lahko bile pravno izvršljive v vseh sektorskih ureditvah, in da je potrebna dodatna ocena tveganj;

30.  se zaveda priložnosti, ki jih lahko tudi malim in srednjim podjetjem prinese uvedba tehnologije blokovne verige v sklopu trgovinske politike EU, saj med drugim obeta nižje stroške transakcij in večjo učinkovitost; poleg tega priznava, da tehnologija blokovnih verig ponuja možnost za povečanje zaupanja v sedanji trgovinski sistem, saj omogoča nespremenljiv zapis transakcij; priznava pa, da se lahko z njeno uporabo zunaj področja trgovinske politike EU poveča tveganje za pranje denarja in olajša financiranje organiziranega kriminala;

Interoperabilnost, nadgradljivost in interakcije s povezanimi tehnologijami

31.  se zaveda, da je nadgradljivost, povezana z uporabo sistemov blokovnih verig, ob širitvi mednarodnih trgovskih mrež, velik izziv;

32.  je seznanjen s širjenjem različnih blokovnih verig, ki podatke o transakcijah zapisujejo v ločene zasebne in javne knjige o transakcijah; priznava, da obstaja vse večja potreba po oblikovanju standardov za svetovno interoperabilnost, ki bi med pomikanjem nekega predmeta po dobavni verigi, združeval transakcije v različnih blokovnih verigah, s čimer bi spodbudili interoperabilnost med sistemi, vključno s starimi operacijskimi sistemi; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in drugimi ustreznimi organi za standardizacijo;

33.  meni, da je možno medsebojno vplivanje tehnologij blokovnih verig z drugimi mednarodnimi trgovinskimi inovacijami; poudarja, da je treba analizirati priložnosti in izzive, povezane z razvojem tehnologij blokovnih verig; poziva k nadaljnjim raziskavam o njihovi uporabnosti pri digitalizaciji in avtomatizaciji mednarodne trgovine ter javnega sektorja, zlasti v okviru programa za digitalno Evropo;

Zaključki

34.  poziva Komisijo, naj spremlja razvoj na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte/pobude, ki se izvajajo v mednarodni dobavni verigi, ter mednarodne vidike carinskih in regulativnih postopkov; poziva Komisijo, naj pripravi horizontalni strateški dokument, ki bo vključeval ustrezne generalne direktorate, o sprejetju tehnologij blokovnih verig v trgovini in upravljanju dobavne verige ter na področju intelektualne lastnine in zlasti v zvezi z bojem proti ponarejanju; poziva Komisijo, naj oceni sodne in upravljavske vidike blokovne verige in ali veriga podatkovnih blokov ponuja boljše rešitve za obstoječe in nastajajoče tehnologije, ki lahko obravnavajo trenutne izzive v trgovinski politiki EU; poziva Komisijo, naj spremlja razvoj na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte/pobude, ki se izvajajo v mednarodni dobavni verigi; poziva jo, naj pripravi strateški dokument o uporabi tehnologij blokovne verige pri trgovanju in pri upravljanju dobavnih verig; meni, da si je treba prizadevati za podporo akterjev blokovnih verig za projekte in pobude v mednarodni dobavni verigi ter za izvajanje skupnih projektov z vključitvijo identitete, izvora in shranjevanja podatkov različnih partnerjev;

35.  poziva Komisijo, naj izdela sklop vodilnih načel za uporabo blokovne verige v mednarodni trgovini, da bi zagotovila industriji in carini ter regulativnim organom zadovoljivo raven pravne jasnosti, s katero bi spodbudila uporabo blokovne verige in inovacij na tem področju; poudarja, da bi sprejemanje zakonodaje v zvezi s tehnologijo na podlagi aplikacij omejilo inovacije in ustvarjanje novih aplikacij; poudarja, da je pomembno, da EU, zlasti evropska industrija, prevzame vodstvo in odgovornost na področju tehnologij blokovnih verig ter zagotovi enake konkurenčne pogoje na področju svetovne konkurence ter na področju razvoja in zakonodajnega okolja; poudarja pomen dialoga in izmenjave praks ter gradnje kompetenc in digitalnih spretnosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri uvedbi in spremljanju pilotnih projektov, ki uporabljajo tehnologijo blokovnih verig v mednarodni trgovini, da bi preizkusili njene koristi;

36.  poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za poenostavljen in povečan pretok podatkov v zvezi z lajšanjem trgovine, med drugim s sprejetjem primernih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

37.  poziva Komisijo, naj ustanovi svetovalno skupino v GD za trgovino za blokovno verigo in zasnuje zasebne pilotne projekte o uporabi blokovne verige s pravicami za dostop v dobavni verigi od konca do konca, vključno s carinskimi in drugimi čezmejnimi organi, pri čemer naj upošteva pravice intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju; priznava, da je tehnologija veriženja podatkovnih blokov še vedno v zgodnjih fazah razvoja, vendar obstaja potreba po strategiji za učinkovito izvajanje blokovne verige;

38.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi blokovne verige lahko podprle trgovino in trajnostni razvoj; opozarja na stališče Parlamenta, da morajo biti ukrepi v podporo strategiji EU za digitalno trgovino povsem v skladu z doseganjem trajnostnih razvojnih ciljev in k njim prispevati, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 5 o enakosti spolov ter krepitvi vloge žensk; opozarja na stališče Parlamenta o pomenu spodbujanja udeležbe žensk na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike in odpravi pomanjkljivosti pri dostopu do novih tehnologij ter njihovi uporabi;

39.  poziva Komisijo, naj izvede preiskavo o tem, kako lahko blokovne verige posodobijo politike Unije za trgovinsko zaščito, da bi okrepili njihovo legitimnost in izvrševanje;

40.  poziva Komisijo, naj oceni optimalnost strukture blokovne verige, ki ne beleži zasebnih podatkov;

41.  poziva Komisijo, naj oceni, kako povečati spodbujanje trgovine in varnost s tehnologijo blokovnih verig, vključno s pojmom pooblaščenih gospodarskih subjektov;

42.  spodbuja Komisijo, naj sodeluje in prispeva k delu mednarodnih organizacij in k tekočim projektom izdelave niza standardov in načel, da podpre ureditev, katere namen je preprostejša uporaba blokovne verige;

43.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj imajo vodilno vlogo v postopku standardizacije in zagotavljanja varnosti blokovne verige ter skupaj z mednarodnimi partnerji in vsemi ustreznimi deležniki in industrijo oblikujejo standarde zanjo, vključno s terminologijo, razvojem in uporabo tehnologije v trgovini in upravljanju dobavne verige; poudarja, da je kibernetska varnost ključnega pomena za uporabo blokovne verige, tudi za mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči varnostne izzive, oceni tehnološka tveganja, na primer kvantno računalništvo, in sprejme ukrepe za spopadanje s temi izzivi;

44.  poziva Komisijo, naj pri pregledu in oblikovanju okvira za reševanje izzivov interoperabilnosti med sistemi blokovnih verig in njihove skladnosti sodeluje z ustreznimi deležniki;

45.  pozdravlja začetek Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige in jo spodbuja k proučevanju vlog, katerih cilj je olajšati mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se razširi mandat Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige, ter naj za obravnavo prihodnjih izzivov in spodbujanje podpore nosilcev odločanja vključi ustrezne lokalne in globalne deležnike;

46.  poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri ocenjevanju in nadaljnjem razvoju tehnologij blokovne verige, tudi v posebnih sektorjih, kot jih zajema trgovinska politika EU, ter ustanovi svetovalno skupino za blokovne verige, ki bo vključevala strokovnjake za preprečevanje pranja denarja, davčno utajo, varstvo podatkov in organizirani kriminal;

47.  Opozarja Komisijo, da ima EU priložnost, da postane vodilna v svetu na področju blokovne verige in mednarodne trgovine in da bi morala biti skupaj z mednarodnimi partnerji vplivni akter pri oblikovanju svojega razvoja na svetovni ravni;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in ESZD.

(1) UL C 76, 28.2.2018, str. 76. (2) UL C 101, 16.3.2018, str. 30. (3) UL C 369, 11.10.2018, str. 22. (4) UL C 307, 30.8.2018, str. 44. (5) UL C 337, 20.9.2018, str. 33. (6) https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc11_e/genderdeclarationmc11_e.pdf (7) UL L 119, 4.5.2016, str. 1. (8) https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/492972/gs-16-1-distributed-ledger-technology.pdf (9) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/european-countries-join-blockchain-partnership (10) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-521_en.htm (11) http://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf