Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidih posvetovanja Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih se odraža pomen, ki ga ta pogodba pripisuje pravici državljanov in rezidentov EU, da Parlament opozorijo na svoje pomisleke,

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju členov 52, 215 in 216 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0404/2018),

A.  ker je bilo v letu 2017 prejetih 1 271 peticij – v primerjavi s 1 569 peticijami v letu 2016 – od tega je bilo 776 peticij (60,2 %) označenih za dopustne;

B.  ker je v letu 2017 eno ali več peticij podprlo 15 540 uporabnikov spletnega portala Parlamenta za peticije, v primerjavi z 902 uporabnikoma v letu 2015 in 6 132 uporabniki v letu 2016; ker je skupno število klikov v podporo peticijam znašalo 21 955, v primerjavi z 18 810 kliki v letu 2016 in s 1 329 kliki v letu 2015; ker je ta nova oblika sodelovanja javnosti pri vloženih peticijah naraščajoč pojav, ki ga je treba upoštevati;

C.  ker je bilo skoraj 250 enakih ali zelo podobnih peticij o treh različnih temah, vloženih v letu 2017, obravnavanih po skupinah glede na temo;

D.  ker jih je od peticij, vloženih v letu 2017, 67 imelo sopodpis enega ali več državljanov, 25 sopodpis več kot 100 državljanov, 10 sopodpis več kot 10 000 državljanov in dve sopodpis več kot 100 000 državljanov;

E.  ker je bilo število prejetih peticij majhno glede na celotno prebivalstvo EU; ker to morda kaže, da velik delež državljanov in rezidentov EU ne uveljavlja pravice do peticije zaradi pomanjkanja znanja glede na številne potencialne težave ali pričakovanja na različnih področjih dejavnosti Unije; ker je treba narediti več za spodbujanje pravice do naslovitve peticije na Evropski parlament;

F.  ker je malo državljanov in rezidentov EU seznanjeno s pravico do vlaganja peticij, kar dokazuje, da si je za bistveno izboljšanje izvrševanja te pravice treba bolj prizadevati za večjo ozaveščenost javnosti in sprejeti za to ustrezne ukrepe;

G.  ker merila za dopustnost peticij v skladu s členom 227 PDEU in členom 215 Poslovnika določajo, da mora peticija izpolnjevati formalne pogoje dopustnosti, tj. da vlagatelja peticije, ki je državljan EU ali prebiva v EU, zadeva vprašanje, ki sodi na področje delovanja Evropske unije; ker je bilo 495 peticij označenih za nedopustne, ker niso izpolnjevale pogojev dopustnosti;

H.  ker pravica do predložitve peticije Parlamentu državljanom in rezidentom EU omogoča, da se uradno obrnejo na svoje neposredno izvoljene predstavnike; ker bi morala biti pravica do peticije bistven element dejavne udeležbe državljanov in rezidentov EU na področjih delovanja EU in bi jo bilo zato treba spodbujati na najboljši možen način; ker je polno uveljavljanje pravice do vlaganja peticij povezano s potrebo, da institucije EU in države članice čim prej učinkovito rešijo težave državljanov, na katere jih opozarjajo z vlaganjem peticij, ter jim tako zagotovijo popolno varstvo njihovih temeljnih pravic;

I.  ker ima Parlament že dolgo vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima najbolj odprt in pregleden postopek v Evropi, kar vlagateljem omogoča polno udeležbo v dejavnostih Parlamenta;

J.  ker je dejavna udeležba možna le ob demokratičnem in preglednem postopku, ki Parlamentu in Odboru za peticije omogoča, da svoje delo predstavita na državljanom prijazen in smiseln način; ker si je za to treba zadati cilj stalnega izboljševanja v sodelovanju z vlagatelji peticij ter s pomočjo vodenja evidence in med drugim izkoriščanja prednosti, ki jih prinaša nov tehnološki razvoj, pa tudi v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi državljani in rezidenti, kot so podporniki peticij na spletnem portalu za peticije;

K.  ker so peticije koristno orodje za odkrivanje kršitev prava EU ter njegove pomanjkljivosti, nedoslednosti in morebitne vrzeli v zvezi z uresničevanjem cilja zagotavljanja najvišje stopnje socialne pravičnosti in popolnega varstva temeljnih pravic vsem državljanom; ker peticije omogočajo Parlamentu in drugim institucijam EU, da ocenijo prenos in uporabo prava EU ter dejanski vpliv njegovega neustreznega izvajanja na državljane in rezidente EU; ker lahko omogočijo tudi vpogled v pomanjkanje regulativnih določb na področjih dejavnosti, na katerih bi EU lahko sprejela zakonodajo;

L.  ker v primerjavi s pritožbami, naslovljenimi neposredno na Komisijo, peticije pomenijo dodatno jamstvo za državljane in rezidente EU, ker v postopek vključujejo Parlament in omogočajo boljše spremljanje izvajanja preiskovalnih nalog Komisije ter zagotavljajo pregledne razprave o zadevi v navzočnosti vlagateljev peticij, poslancev Evropskega parlamenta in Komisije, po potrebi pa tudi drugih ustreznih organov;

M.  ker peticije pogosto vsebujejo koristne informacije z različnih področij politike EU za druge parlamentarne odbore, tudi v zvezi z njihovimi zakonodajnimi dejavnostmi; ker se v zameno pričakuje, da bodo odbori, pristojni za predmet peticije, zagotovili svoje strokovno znanje in izkušnje, da bi se peticija ustrezno obravnavala in bi omogočili smiseln odgovor Parlamenta; ker je Parlament kot celota odgovoren za izpolnjevanje temeljne pravice do peticije z ustrezno obravnavo peticij;

N.  ker bi bilo treba vsako peticijo skrbno oceniti in obravnavati; ker ima vlagatelj peticije pravico, da v razumnem roku prejme informacije o odločitvi glede dopustnosti, ki jo sprejme Odbor za peticije, ter da se njegovo vprašanje v celoti obravnava;

O.  ker se veliko peticij javno obravnava na sejah Odbora za peticije; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je bilo v letu 2017 obravnavanih 248 peticij na sejah odbora, ki se jih je udeležilo 208 vlagateljev peticij, 59 pa jih je v razpravi dejavno sodelovalo;

P.  ker so informacije, ki jih predložijo državljani in rezidenti v peticijah in na sejah odbora, dopolnjene s strokovnim znanjem, ki ga prispevajo Komisija, države članice in drugi organi, ključne za delo odbora; ker bi morali biti vlagatelji peticije, katerih peticija se obravnava na javni seji odbora in ki so pripravljeni sodelovati v razpravi, upravičeni do povračila s tem povezanih stroškov v razumnih mejah, da bi preprečili kakršno koli socialno-ekonomsko diskriminacijo;

Q.  ker so se glavni vzroki za zaskrbljenost, izraženi v peticijah v letu 2017, nanašali na okoljske zadeve (zlasti na vprašanja v zvezi z upravljanjem voda, ravnanjem z odpadki in ohranjanjem), temeljne pravice (zlasti volilne pravice in pravice otroka), vprašanje ukradenih otrok, prosti pretok oseb, socialne zadeve (delovne pogoje), različne oblike diskriminacije in priseljevanje ter mnoga druga področja delovanja;

R.  ker bi se moral postopek vlaganja peticij z revizijo Poslovnika izboljšati, pravila pa bi morala Odboru za peticije omogočiti čim boljšo raziskavo težav, v zvezi s katerimi državljani vlagajo peticije, da bi se v celoti varovala in učinkoviteje izvajala pravica do vlaganja peticij;

S.  ker je bilo 69,1 % prejetih peticij (878 peticij) v letu 2017 vloženih prek spletnega portala Parlamenta za peticije, v primerjavi z 68 % (1 067 peticijami) v letu 2016; ker bi lahko razširjenost te oblike in njeno pričakovano povečanje sčasoma omogočilo hitrejšo začetno obravnavo teh peticij;

T.  ker je zdaj možno povzetke peticij na portalu objaviti prej – približno en teden po sprejetju odločitve Odbora za peticije o dopustnosti; ker je bilo konec leta 2017 uvedeno samodejno objavljanje dnevnih redov sej, zapisnikov in odgovorov Komisije v zvezi s peticijami, s čimer so ti dokumenti postali javno dostopni, delo Odbora za peticije pa preglednejše; ker vse te funkcije odražajo prizadevanja Parlamenta, da bi zagotovi bolj interaktivno izkušnjo in komuniciranje z vlagatelji peticije v realnem času; ker so bila pogosta vprašanja in izjave o zasebnosti spremenjeni, da bi se upoštevale spremenjene določbe Poslovnika o zaupnosti; ker je prišlo tudi do tehničnih izboljšav, vključno z nadaljnjimi izboljšavami funkcije iskanja in uvedbo strani z informacijami in nasveti, ki se vlagateljem prikaže pred vložitvijo peticije; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko posameznih prošenj za podporo;

U.  ker Odbor za peticije meni, da je evropska državljanska pobuda pomemben instrument neposredne in participativne demokracije, ki bi morala državljanom omogočati, če jo vzamemo resno, dejavno sodelovanje pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje;

V.  ker so bili v letu 2017 opravljeni štirje obiski za ugotavljanje dejstev v skladu s členom 216a Poslovnika: obisk Švedske v zvezi s težavami državljanov EU pri pridobitvi identifikacijske številke, ki se zahteva za dostop do večine storitev po začasni selitvi na Švedsko; obisk Španije v zvezi s peticijami, ki zadevajo obtožbe o novorojenčkih, ki naj bi jih ugrabili v bolnišnicah v času diktature generala Francisca Franca in po njej; obisk mesta Taranto v Italiji v zvezi z vplivom lokalne jeklarne in rafinerije na okolje in v zvezi z onesnaževanjem zraka, tal in vode, ki jih povzročata; in obisk mesta Larnaca na Cipru v zvezi z vplivom novozgrajenega industrijskega pristanišča v mestu na okolje in zdravje;

W.  ker je v skladu s Poslovnikom Odbor za peticije odgovoren za odnose z evropsko varuhinjo človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe glede nepravilnosti znotraj institucij in organov Evropske unije; ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly letno poročilo za leto 2016 predstavila Odboru za peticije na seji 30. maja 2017 in ker letno poročilo Odbora za peticije delno temelji na njenem letnem poročilu ali posebnih poročilih Parlamentu, pri čemer je bilo zadnje predloženo poročilo o preglednosti odločanja Sveta;

X.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njegov namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo dobre prakse;

1.  opozarja na temeljno vlogo Odbora za peticije kot mosta med državljani in rezidenti EU ter evropskimi institucijami, ki državljanom in rezidentom EU omogoča, da Parlament seznanijo o napačni uporabi prava EU in svoje izvoljene predstavnike uradno opozarjajo na svoje pomisleke in jim predstavijo svoje ideje, s čimer se omogoči pravočasno obravnavanje in reševanje zahtev vlagateljev peticij, kadar je to mogoče; poudarja, da način obravnave zadev, predstavljenih v peticijah, bistveno vpliva na pogled državljanov na to, ali se njihova pravica do vložitve peticije, ki je zagotovljena s pravom EU, dejansko spoštuje, pa tudi na njihovo mnenje o institucijah EU; opozarja Komisijo, da so peticije edinstveno sredstvo, da se s političnim nadzorom Evropskega parlamenta odkrijejo in preiskujejo primeri nespoštovanja zakonodaje EU;

2.  opozarja, da so peticije tako priložnost kot izziv za Parlament in druge institucije EU, saj omogočajo vzpostavitev neposrednega dialoga z državljani in rezidenti EU, zlasti v primerih, ko jih izvajanje zakonodaje EU osebno zadeva in potrebujejo učinkovito in delujoče pravno sredstvo; poudarja, da morajo institucije EU in države članice v okviru svojih pristojnosti storiti vse, kar je v njihovi moči, za takojšnjo in učinkovito rešitev težav, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij;

3.  poudarja pomen ozaveščanja s stalno javno razpravo in obsežnejšimi informacijami o dejanskih pristojnostih EU, njenem delovanju in potrebi po izboljšavah v prihodnosti, da bodo državljani in rezidenti dobro obveščeni o ravneh, na katerih se sprejemajo odločitve, in bodo lahko sodelovali v razpravah o morebitnih reformah ter da bi se preprečil pojav, ko nekatere neodgovorne države članice za odločitve krivijo Bruselj; meni, da bi se z obširnejšo javno razpravo o EU, boljšo obveščenostjo in poučenostjo ter natančnim poročanjem medijev zmanjšalo število nedopustnih peticij, saj bi bili državljani in rezidenti bolje seznanjeni s pristojnostmi EU; ugotavlja, da ima lahko tema nedopustne peticije pomembno vlogo pri oblikovanju politik, čeprav ne sodi na področje delovanja odbora;

4.  poudarja, da je potrebno poglobljeno sodelovanje Komisije in drugih institucij EU z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi držav članic, da se zagotovi sprejetje in izvajanje pravil EU, ki naj omogočijo uresničevanje najvišje ravni socialne pravičnosti ter popolno in učinkovito varstvo ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic vseh državljanov; poudarja, da je potrebno dejavnejše sodelovanje s predstavniki držav članic na sejah odbora in hitrejše odzivanje na prošnje odbora; zato poziva vse vključene organe na nacionalni in evropski ravni, naj se zavežejo k obravnavi in reševanju peticij kot prednostni nalogi; ponovno ugotavlja, da so odgovori Komisije na številne zahtevke površni;

5.  poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja svoja pooblastila, ki jih ima kot varuhinja pogodb, saj je ta vloga izredno pomembna za delovanje EU v zvezi z državljani in evropskimi zakonodajalci; poziva k pravočasni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi nemudoma odpravili primere, v katerih se zakonodaja EU ne spoštuje;

6.  ponovno poudarja, da je sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori bistveno za celovito obravnavanje peticij; ugotavlja, da je bilo v letu 2017 drugim parlamentarnim odborom za mnenje poslanih 18 peticij in 357 za informacije; pozdravlja dejstvo, da so parlamentarni odbori predložili 21 mnenj glede peticij; spodbuja dialog med različnimi parlamentarnimi odbori, da bi namenili ustrezno pozornost težavam, ki jih predstavijo državljani EU;

7.  opozarja na začetek delovanja mreže za peticije 21. marca 2017, ki so se ga udeležili člani vseh parlamentarnih odborov in na katerem so bile predstavljene smernice mreže in orisana njen namen ter vloga njenih članov; je prepričan, da je mreža za peticije, če jo vzamemo resno, koristno orodje za boljše obravnavanje peticij pri parlamentarnem in zakonodajnem delu; poudarja, da je mreža pomembna za ozaveščanje poslancev o perečih zadevah, ki jih državljani predstavijo Parlamentu v peticijah, ter za razpravo o možnih postopkovnih izboljšavah in izmenjavi najboljših praks; poudarja, da bi lahko s tesnejšim sodelovanjem med odbori učinkoviteje načrtovali zaslišanja in parlamentarne študije o podobnih temah; z zanimanjem pričakuje objavo študije, ki jo pripravlja tematski sektor C Evropskega parlamenta, o sedanjem poteku sodelovanja različnih odborov z Odborom za peticije; poudarja dejstvo, da naj bi okrepljeno sodelovanje s parlamentarnimi odbori pri vprašanjih, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij, Parlamentu omogočilo, da bolje in posameznemu primeru iz peticije ustrezno ukrepa, se hitreje in učinkoviteje odziva na skrbi državljanov ter daje dodano vrednost življenju državljanov in rezidentov EU in dejavnostim Parlamenta in Evrope kot celote;

8.  poudarja pomembne prispevke v obliki peticij, ki so jih pred pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz EU vložili državljani in rezidenti; izpostavlja skupno javno predstavitev, ki so jo 11. maja 2017 organizirali Odbor za peticije ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbor za ustavne zadeve in Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve o pravicah državljanov in rezidentov po izstopu Združenega kraljestva iz EU, da bi zagotovili uvrstitev teh pravic med glavne prednostne naloge Parlamenta pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU;

9.  meni, da bi bilo treba Odboru za peticije in njegovemu sekretariatu dodeliti več sredstev, da bi se zagotovila popolna doslednost pri obravnavi različnih peticij; izpostavlja, da sta obravnavanje peticij in postopek odločanja na podlagi smernic odbora, sprejetih januarja 2016, pregledna in jasna;

10.  opozarja, da se peticije obravnavajo v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da na Evropski parlament naslovijo peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije; opozarja, da je postopek obravnave peticij določen v Poslovniku Evropskega parlamenta;

11.  meni, da lahko zavračanje hitre in natančne obravnave pritožb državljanov (tudi posameznih primerov) v skladu s pristopom Komisije v sporočilu iz leta 2016 z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov(1), prepreči hitro seznanitev z morebitnimi hudimi sistemskimi pomanjkljivostmi in omogoči nadaljnji obstoj številnih kršitev pravic v škodo mnogih državljanov, ko se nacionalnim sodiščem pravzaprav prepušča večina odgovornosti za spremljanje morebitnih kršitev zakonodaje EU, razen pri sistemskih kršitvah; meni, da je pri razlagi tega pojma preveč nejasnosti, in meni, da je tak pristop še zlasti škodljiv na področju okoljske zakonodaje; meni, da je to nazadovanje glede na prejšnji pristop k izvajanju okoljske zakonodaje EU in da jo na splošno ovira pri njenih dolžnostih, ki jih ima kot varuhinja Pogodb;

12.  opozarja na dejstvo, da so bile pri obravnavi peticij v zvezi s prekarnimi pogoji dela v nekaterih državah članicah opažene nedopustne prakse in diskriminacija številnih delavcev, kar potrjuje pomanjkanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje in ustrezno kaznovanje zlorab; obžaluje dejstvo, da je Komisija v velikem zaostanku pri postopkih za ugotavljanje kršitev prava EU z delovnega področja v nekaterih državah članicah, kar dopušča, da se kršitve nadaljujejo še leta;

13.  ponovno poziva Komisijo, naj Odbor za peticije sistematično obvešča o postopkih mehanizma EU pilot in postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi s peticijami ter naj mu omogoči dostop do dokumentov, izmenjanih v teku postopka, potem ko je ta zaključen v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, zlasti ko je postopek v celoti ali delno začet na podlagi peticij; pozdravlja centralizirano platformo, ki jo je leta 2014 ustvarila Komisija in kjer objavlja odločitve o kršitvah;

14.  pričakuje, da je Komisija vedno ustrezno zastopana na javnih razpravah v Odboru za peticije, in sicer da jo zastopajo visoki uradniki, ki lahko podajo dodatne informacije in se po potrebi odzovejo na zahtevke vlagateljev in poslancev Evropskega parlamenta, ki presegajo okvir predhodno predloženega pisnega odgovora;

15.  pozdravlja, da Odbor za peticije vse pogosteje obravnava vprašanja na plenarnem zasedanju v obliki ustnih vprašanj, resolucij ali kratkih predlogov resolucij v skladu s členom 216(2) Poslovnika; opozarja na resolucije, sprejete po objavi letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2016(2), letnega poročila o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2016(3) in poročila o državljanstvu EU za leto 2017(4); opozarja na resolucijo o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu, sprejeto 15. marca 2017(5);

16.  opozarja na predstavitve o številnih in raznolikih temah, ki jih je Odbor za peticije leta 2017 pripravil sam ali v sodelovanju z drugimi odbori, in sicer 4. maja o boju proti diskriminaciji in varstvu manjšin, 11. maja o položaju in pravicah državljanov EU v Združenem kraljestvu po brexitu (skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odborom za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), 22. junija o ponovni vzpostavitvi zaupanja državljanov v evropski projekt, 29. junija o državljanski pobudi „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ (skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve) in 22. novembra o varstvu pravic delavcev v začasnih ali prekarnih delovnih razmerjih; pozdravlja tudi, da je bila 12. oktobra 2017 organizirana letna delavnica o varstvu pravic invalidov;

17.  poudarja, da je Odbor za peticije izrazil mnenje glede različnih vprašanj, ki so bila načeta v peticijah, v več prispevkih k parlamentarnim poročilom, na primer glede evropskega akta o dostopnosti(6), glede razlaganja in izvajanja medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(7), glede uredbe Bruselj IIa(8), glede Marakeške pogodbe(9), glede spremljanja izvajanja zakonodaje EU v letu 2015(10), glede uporabe energije iz obnovljivih virov(11), glede evropske strategije o invalidnosti(12), glede letnega poročila o razmerah na področju temeljnih pravic v EU leta 2016(13) in glede revizije Uredbe (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi(14);

18.  ugotavlja, da so bila glavna tema vloženih peticij v letu 2017 okoljska vprašanja; opozarja na poročilo o posebni raziskavi Eurobarometer 468, objavljeno novembra 2017(15), iz katerega je razvidno, da je okolje eno od glavnih vzrokov zaskrbljenosti evropskih državljanov; poudarja pomen izpolnjevanja pričakovanj državljanov in rezidentov EU glede ustrezne okoljske zakonodaje ter izvajanja sprejetih pravil in politik; obžaluje dejstvo, da se okoljska pravila v državah članicah ne izvajajo vedno ustrezno, kot opisujejo peticije; poziva Komisijo, naj kot varuhinja pogodb skupaj z državami članicami zagotovi ustrezno izvajanje zakonodaje EU;

19.  ponovno poudarja dejstvo, da mora Komisija zagotoviti izvajanje natančnih in izčrpnih analiz skladnosti okoljskih presoj, ki so jih države članice opravile v zvezi z dovoljenji za izvedbo infrastrukturnih projektov, pri katerih so državljani v peticijah izpostavili resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, s pravom EU;

20.  globoko obžaluje dejstvo, da težave v zvezi s kakovostjo zraka v številnih državah članicah, na katere opozarjajo državljani v svojih peticijah, še povečuje onesnaževanje, ki ga povzroča 43 milijonov vozil z dizelskim motorjem, ki niso skladna s predpisi EU o homologaciji in emisijah osebnih in lahkih tovornih vozil;

21.  opozarja na delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami glede vprašanj o invalidnosti; ugotavlja, da je bilo v letu 2017 vloženih manj peticij s področja invalidnosti; poudarja, da dostop do prevoza in stavb ter diskriminacija, zlasti na področju zaposlovanja, sodijo med glavne izzive za invalide; ugotavlja, da je bila posebna pozornost namenjena razpravljanju o peticijah glede invalidnosti, na primer o podpori za družinske negovalce invalidov ter o hitri ratifikaciji, začetku izvajanja in uporabe Marakeške pogodbe;

22.  poudarja zaščitniško vlogo Odbora za peticije znotraj okvira EU glede konvencije OZN o pravicah invalidov; želi spomniti na delavnico o zaščiti pravic invalidov, ki je potekala na seji odbora 12. oktobra 2017 in je zajemala predstavitev študije o vključujočem izobraževanju; poziva institucije EU, naj v zvezi s tem področjem dajejo zgled in zagotovijo, da države članice ustrezno in brez odlašanja izvajajo zakonodajo, sprejeto na tem področju;

23.  želi spomniti na resolucijo o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu, sprejeto 15. marca 2017; ponovno poziva Komisijo, naj pojasni, posodobi in razširi svoje smernice za boljši prenos in uporabo Direktive 2004/38/ES ter naj zlasti vključi nedavni sodbi Sodišča EU (zadevi C-456-12 in 457-12); priporoča uporabo načrtov za prenos in izvajanje, da se zagotovi popolna in ustrezna uporaba; poziva države članice, naj upoštevajo Direktivo 2004/38/ES in obstoječo sodno prakso Sodišča Evropske unije o prostem gibanju oseb, saj njihovo neizpolnjevanje predstavlja neposredno kršitev temeljnih pravic državljanov Unije;

24.  priznava delo, ki ga je opravila delovna skupina v Odboru za peticije za vprašanja socialnega varstva otrok, in je seznanjen z njenim končnim poročilom in priporočili, sprejetimi 3. maja 2017; je trdno prepričan, da morajo Komisija, Svet in države članice dosledno in učinkovito ukrepati na podlagi priporočil iz končnega poročila delovne skupine; poziva institucije EU in države članice, naj spoštujejo zakonodajo EU in učinkovito spodbujajo in izboljšajo čezmejno sodelovanje pri družinskih zadevah z zagotavljanjem usposabljanja za sodnike in strokovnjake, informacij o pravni pomoči in dvojezičnih odvetnikov;

25.  ponavlja svoje mnenje, da preozka in nedosledna razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah državljane oddaljuje od EU; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi se bo zagotovila dosledna in široka uporaba člena 51;

26.  spodbuja Komisijo, naj pozove države članice k iskanju rešitev za izgubo in odvzem volilne pravice državljanom EU, ki se prosto gibajo in prebivajo v Evropski uniji, pa tudi za odvzem volilne pravice rezidentov za daljši čas; obžaluje, da v osnutku sporazuma o izstopu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom niso omenjene politične pravice državljanov;

27.  poudarja, da bi morala biti evropska državljanska pobuda pregledna in učinkovita, da bi bila lahko pomemben instrument dejavnega državljanstva in udeležbe javnosti; obžaluje, da v preteklosti temu ni bilo tako in da uspešne pobude niso obrodile konkretnih zakonodajnih rezultatov; je seznanjen s predlogom Komisije za revizijo Uredbe (EU) št. 211/2011 o evropski državljanski pobudi(16), objavljenim 13. septembra 2017; opozarja na zadnjo uspešno vloženo državljansko pobudo „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“; opozarja na javno predstavitev o tej pobudi v Parlamentu 20. novembra 2017; pričakuje, da bo Komisija ustrezno ukrepala v zvezi z njeno vsebino; potrjuje zavezanost Odbora za peticije, da bo proaktivno sodeloval pri pripravi javnih predstavitev za uspešne pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost učinkovitosti v participativnem postopku in zagotavljanju ustreznega nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja;

28.  poudarja, da so tako javna predstavitev evropske državljanske pobude „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ kot peticije na isto temo pokazale, da so postopki, ki jih EU uporablja za odobritev, med drugim, glifosata, gensko spremenjenih organizmov in pesticidov, rezultat pomanjkanja neodvisnosti, nezadostne preglednosti in netočnosti pri zbiranju in ocenjevanju znanstvenih dokazov;

29.  opozarja na veliko število peticij na temo dobrobiti živali; opozarja na študijo z naslovom „Animal Welfare in the European Union“ (Dobrobit živali v Evropski uniji) in njeno predstavitev na seji odbora 23. marca 2017, ki ji je sledila razprava o več peticijah na to temo; meni, da je bistvenega pomena uvedba nove strategije o dobrobiti živali na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti, uskladili zakonodajo in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki v celoti izpolnjuje zahteve člena 13 PDEU, zagotovili popolno in učinkovito dobrobit živali, tudi na področju prevoza živali;

30.  poudarja pomembno vlogo mreže SOLVIT, ki državljanom in podjetjem omogoča, da opozorijo na morebitne kršitve zakonodaje EU s strani javnih organov v drugih državah članicah; poziva Komisijo in tudi države članice, naj zagotovijo podporo za mrežo SOLVIT, da bi jo državljani bolje poznali in uporabljali; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT, ki ga je Komisija objavila maja 2017; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu poroča o dosežkih akcijskega načrta;

31.  poudarja, da je pomemben nadaljnji razvoj portala za peticije, ki mora postati vstopna točka za dvosmerno komunikacijo in preprosto dostopen interaktivni instrument, prek katerega bodo lahko državljani vseh držav članic EU dostopali do pomembnih informacij v zvezi s peticijami in njihovo obravnavo, komunicirali med seboj in oblikovali tematske skupnosti za izmenjavo dokumentov in dobrih praks; poudarja, da je treba zmanjšati administrativno breme pri obravnavi peticij; opominja, da ima portal tudi vlogo javnega registra peticij; ponavlja, da je treba povečati tehnično zmogljivost portala za nemoten postopek vlaganja peticij; poudarja, da je treba izboljšati komunikacijo z vlagatelji peticij s pošiljanjem obvestil o napredku pri peticiji v njihovem jeziku; meni, da so podporniki, ki so izrazili podporo peticiji ali interes zanjo, upravičeni do enakih povratnih in vseh drugih informacij kot vlagatelji peticij, zlasti ko gre za razprave v Parlamentu ali za odgovore Komisije; ponovno poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zagotovitev navzočnosti vlagateljev peticij, ko se o njihovih peticijah razpravlja v odboru;

32.  poziva k bolj osredotočenemu in dejavnemu delu službe za komunikacijo ter večji prisotnosti na družbenih omrežjih, zaradi česar bi se odbor lahko bolje odzival na pomisleke javnosti;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropski varuhinji človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije in njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL C 18, 19.1.2017, str. 10. (2) UL C 369, 11.10.2018, str. 105. (3) UL C 356, 4.10.2018, str. 77. (4) UL C 369, 11.10.2018, str. 11. (5) UL C 263, 25.7.2018, str. 98. (6) Mnenje, sprejeto 24. januarja 2017. (7) Mnenje, sprejeto 24. januarja 2017. (8) Mnenje, sprejeto 25. aprila 2017. (9) Mnenja, sprejeta 24. januarja 2017. (10) Mnenje, sprejeto 22. marca 2017. (11) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2017. (12) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2017. (13) Mnenje, sprejeto 22. novembra 2017. (14) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2017. (15) Posebna raziskava Eurobarometra št. 468: Odnos evropskih državljanov do okolja, november 2017: http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2156 (16) UL L 65, 11.3.2011, str. 1.