Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 12. junij 2018 - Strasbourg
Stanje na področju rekreacijskega ribolova v EU
 Obveznost kliringa, zahteve glede poročanja in tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC ter repozitoriji sklenjenih poslov ***I
 Skupna pravila na področju civilnega letalstva in Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu ***I
 Emisije CO2 in poraba goriva pri novih težkih vozilih ***I
 Posodobitev izobraževanja v EU
 Trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu sektorju akvakulture naproti

Stanje na področju rekreacijskega ribolova v EU
PDF 141kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2018 o stanju na področju rekreacijskega ribolova v Evropski uniji (2017/2120(INI))
P8_TA(2018)0243A8-0191/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 43 Pogodbe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter zlasti člena 77 te uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008(5), zlasti člena 5,

–  ob upoštevanju raziskovalne študije o morskem rekreacijskem in delno samooskrbnem ribolovu – njegova vrednost in učinek na ribje staleže, ki jo je julija 2017 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0191/2018),

A.  ker je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) rekreacijski ribolov leta 2013 opredelil kot „ulov ali poskus ulova živih vodnih virov predvsem za zabavo in/ali osebno porabo“; to vključuje aktivne ribolovne metode, tudi trnek, sulico in ribolov z roko, ter pasivne ribolovne metode, tudi mreže, pasti, vrše in parangal; ker so potrebne jasne opredelitve rekreacijskega ribolova in morskega rekreacijskega ribolova, pri čemer je treba upoštevati člen 55(2) Uredbe (ES) št. 1224/2009, po katerem je „trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova [...] prepovedano“;

B.  ker je pomembno razumeti razliko med rekreacijskim in delno samooskrbnim ribolovom, saj ju je treba oceniti in urediti ločeno ter pojasniti, da rekreacijski ribolov ni delno samooskrbni ribolov; ker se uredba o skupni ribiški politiki na slednjega ne sklicuje; ker bi bilo treba ti dve obliki zato posebej oceniti in urediti;

C.  ker zakonodaja EU vsebuje samo dvotirni sistem ribolovnih kategorij, ki obsegata rekreacijski in gospodarski ribolov, ne priznava pa delnega samooskrbnega in delno komercialnega ribolova;

D.  ker lahko rekreacijski ribolov zaradi svojega obsega močno vpliva na staleže rib, vendar je njegova ureditev predvsem v pristojnosti držav članic;

E.  ker je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opredelila samooskrbni ribolov kot „ulov vodnih živali, ki bistveno prispeva k zadovoljevanju prehranskih potreb posameznika“;

F.  ker brez jasne pravne razlike med rekreacijskim, delno samooskrbnim in delno komercialnim ribolovom morda ne bo mogoče ugotoviti dela nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, saj ne bo upoštevan ali pravilno urejen;

G.  ker na ravni EU ni enotne, jasne opredelitve rekreacijskega ribolova in ker ga je zato zelo težko nadzorovati, o njem zbirati podatke in ocenjevati njegov vpliv na staleže rib in okolje ali njegov gospodarski pomen;

H.  ker so za ustrezno upravljanje katerekoli vrste ribolovne dejavnosti, tudi rekreacijskega ribolova, potrebni pravilni in zanesljivi podatki in časovne vrste, na podlagi katerih bo mogoče oceniti učinek teh dejavnosti na ribje staleže ali druge morske organizme in okolje; ker teh podatkov zaenkrat ni ali so nepopolni; ker poleg neposrednega vpliva na staleže rib tudi nadaljnji okoljski vpliv rekreacijskega ribolova ni dovolj preučen;

I.  ker študije kažejo, da velik del plastičnih odpadkov v morjih, jezerih in rekah izvira iz rekreativnih dejavnosti na vodi, kot so čolnarjenje, turizem in ribolov; ugotavlja, da odpadki v obliki izgubljenega ribiškega orodja lahko resno poslabšajo habitate in povzročajo okoljsko škodo;

J.  ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo finančno podpira zbiranje podatkov, tudi o rekreacijskem ribolovu;

K.  ker se med cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 navaja, da je treba doseči gospodarske, socialne in zaposlovalne koristi ter ribje staleže in druge morske organizme obnoviti in ohraniti nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;

L.  ker nedavna raziskava po naročilu Parlamenta kaže, da se lahko vpliv rekreacijskega ribolova razlikuje glede na stalež rib ter predstavlja od 2 % (skuša) do 43 % (polak) skupnega ulova;

M.  ker je za uresničitev ciljev skupne ribiške politike potrebno upravljanje in uravnoteženje ribjih staležev in ribolovne dejavnosti; ker teh ciljev ni mogoče uresničiti brez dela podatkov o ulovu ter gospodarskem pomenu ribolovnih dejavnosti, ki vključujejo rekreacijski ribolov;

N.  ker so države članice podatke dolžne zbirati, mednje pa spadajo tudi ocene obsega rekreacijskega ribolova in izpusta vrst, navedenih v Uredbi (EU) št. 2017/1004 in potencialno vključenih v večletne načrte upravljanja; ker ni veliko držav članic, ki bi imele izčrpne podatke o rekreacijskem ribolovu, ki se izvaja na njihovem ozemlju;

O.  ker je podatke, čeprav se pri rekreacijskem ribolovu na morju lovi širok nabor vrst, obvezno zbirati le za nekaj vrst, zato je potrebna raziskava in analiza več vrst za posamezno državo; ker je treba ulov pri rekreacijskem ribolovu vključiti v skupno ribolovno umrljivost in ocene biomase;

P.  ker se razpoložljivost podatkov o rekreacijskem ribolovu med regijami razlikuje, pri čemer je za morski rekreacijski ribolov v Severnem in Baltskem morju na voljo več informacij kot za Sredozemsko in Črno morje ali Atlantik;

Q.  ker je v Evropi tistih, ki se ukvarjajo z morskim rekreativnim ribolovom, po ocenah med 8,7 in 9 milijonov oziroma 1,6 % evropskega prebivalstva, ki vsako leto lovi približno 77 milijonov dni;

R.  ker v skladu s členom 3(2)(6) Uredbe (EU) št. 508/2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo „ribič“ pomeni vsako osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava država članica, in ker je zato treba najti drugačno opredelitev za tiste, ki se ukvarjajo z dejavnostmi rekreacijskega ribolova, kot je opisan v uvodni izjavi A;

S.  ker ocenjeni ekonomski učinek evropskega morskega rekreacijskega ribolova (brez vrednosti turističnega ribolova) znaša 10,5 milijarde EUR oziroma 5,1 milijarde neposrednih, 2,3 milijarde posrednih in 3,2 milijarde induciranih izdatkov; ker samo v EU po ocenah znaša 8,4 milijarde EUR (to je 4,2 milijarde neposrednih, 1,8 milijarde posrednih in 2,5 milijarde induciranih izdatkov);

T.  ker obstaja neposredna povezava med številčnostjo/strukturo ribjih staležev, dostopom do ribolovnih možnosti in posledičnimi zaposlovalnimi, ekonomskimi in socialno-ekonomskimi vplivi; ker je za sprejetje ukrepov za upravljanje, s katerimi bi dosegali tako okoljske kot tudi gospodarske cilje, pomembno oceniti učinek vsega ribolova na določen stalež ter njegovo ekonomsko vrednost;

U.  ker morski rekreacijski ribolov v Evropi podpira približno 99 000 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa, kar je 57 000 neposrednih, 18 000 posrednih in 24 000 induciranih delovnih mest, ustvari pa povprečno ekonomsko vrednost v višini 49 000 EUR letno na delovno mesto z ekvivalentom polnega delovnega časa; ker je samo v EU po ocenah 84 000 delovnih mest z ekvivalentom polnega delovnega časa (50 000 neposrednih, 15 000 posrednih in 20 000 induciranih delovnih mest);

V.  ker se je pokazalo, da je rekreacijski ribolov v okviru morskega turizma, pa tudi druge oblike turističnega ribolova, zelo pomemben za gospodarstvo številnih regij in držav, zaradi česar ga je treba preučiti, da bi bolje ocenili njegov pomen, vpliv in možnosti za razvoj;

W.  ker imajo vse vrste rekreacijskega ribolova večji ekonomski in socialni vpliv na lokalni in regionalni kot pa na nacionalni ravni, saj s turizmom, proizvodnjo, prodajo na drobno in oddajanjem opreme ter drugimi storitvami, povezanimi z rekreacijskim ribolovom, podpirajo lokalne in obalne skupnosti;

X.  ker rekreacijski ulov v nekaterih primerih predstavlja velik delež skupne ribolovne umrljivosti staleža, zaradi česar bi ga bilo treba upoštevati pri določanju ribolovnih možnosti; ker lahko ocenjeni delež morskega rekreacijskega ribolova od skupnega ulova glede na nedavno študijo, ki je bila izvedena po naročilu Parlamenta, močno niha, kar je odvisno od ciljne vrste, in sicer od 2 % za skušo do 43 % za polaka;

Y.  ker je treba posamično oceniti različne metode rekreacijskega ribolova ali segmente, ki so opisani v opredelitvi ICES 2013;

Z.  ker ocena učinka rekreacijskega ribolova na ribje staleže vključuje zadržanje ulova in ribolovno umrljivost za izpuščene ribe; ker je stopnja preživetja pri ribah, ulovljenih s parangalom ali ribiško palico (ribolov na način „ujemi in izpusti“), v večini primerov višja kot pri ribah, ulovljenih z drugo opremo in na druge načine, kar bi bilo treba v teh primerih upoštevati; ker so za primerjavo med možnostjo za preživetje zavržkov pri komercialnem ribolovu in rib, izpuščenih pri rekreacijskem ribolovu, potrebne dodatne informacije o glavnih orodjih, ki se pri morskem rekreacijskem ribolovu uporabljajo;

AA.  ker se pri rekreacijskem ribolovu uporablja vrsta orodij in tehnik z različnimi učinki na stalež in okolje, kar bi bilo treba ustrezno oceniti in urediti;

AB.  ker zaradi slabega stanja staležev brancina v Severnem morju ter trske v Zahodnem Baltiku veljajo za rekreacijski ribolov na ravni EU omejitve, in sicer omejitev ulova ali njegovo zadržanje (brancin), ki prispevajo k obnovitvi teh staležev; ker izredni ukrepi upravljanja, ki se sprejemajo, kadar se zdi, da se zaradi rekreacijskega ribolova zmanjšuje stalež, sektorju ne zagotavljajo potrebne prepoznavnosti;

AC.  ker nekateri rekreativni ribiči lovijo diadromne vrste rib, kot so losos, postrv in jegulja; ker je treba podatke za te vrste zbirati za slano in sladko vodo, da bi lahko ocenili spreminjanje staležev skozi čas;

AD.  ker so večini rekreacijskih ribičev najbolj dostopna obalna območja, kjer poleg rib pogosto ulovijo tudi nevretenčarje in morske alge; ker imajo ti pomembno vlogo za ekologijo teh območij; ker bo treba oceniti tudi vpliv ulova teh vrst, ne samo z vidika staleža ampak tudi ekosistemov, katerih del so;

AE.  ker se losos vrača v matične vode in ker bi ga morali praviloma loviti le v rečnih sistemih, kjer je mogoč učinkovit nadzor in izvrševanje; ker se losos z neselektivnim lovljenjem na morju odstranjuje iz zdravih in ranljivih populacij;

AF.  ker bi bil rekreacijski ribolov lahko pomemben vzrok ribolovne umrljivosti, čeprav za največji ocenjeni okoljski učinek sladkovodnega rekreacijskega ribolova velja možnost uvajanja neavtohtonih vrst v ekosistem, kar pa ne velja za morski rekreacijski ribolov;

AG.  ker je bil namen uvedbe skupne ribiške politike upravljati komercialni ribolov, ne pa obravnavati rekreacijskega, njegove posebnosti in potrebo po posebnih instrumentih za upravljanje in načrtovanje;

AH.  ker okoljski vplivi rekreacijskega ribolova poleg odstranjevanja rib vključujejo tudi druge učinke, vendar jih je zaradi pomanjkljivih podatkov težko ločiti od drugih antropogenih virov;

AI.  ker je treba pri upravljanju morskega rekreacijskega ribolova v prihodnje upoštevati umik Združenega kraljestva iz Unije, zlasti glede na pomen te dejavnosti v Združenem kraljestvu in vlogo pri skupnih ribjih staležih;

AJ.  ker rekreacijski ribolov prinaša številne socialne koristi in koristi za javno zdravje in na primer povečuje kakovost življenja udeležencev, spodbuja k sodelovanju med mladimi ter ljudi ozavešča o okolju in pomenu njegove trajnosti;

1.  poudarja pomen zbiranja zadostnih podatkov o rekreacijskem ribolovu, zlasti na morju, da bi lahko ustrezno ocenili skupne ravni ribolovne umrljivosti za vse staleže;

2.  poudarja, da se v večini evropskih držav kaže pozitivni trend rekreacijskega ribolova ter da je ta vrsta ribolova pomembna dejavnost s socialnimi, ekonomskimi, zaposlitvenimi in okoljskimi učinki, zlasti zaradi pomembnega vpliva, ki ga lahko ima na ribolovne vire; poudarja, da bi morale države članice zato poskrbeti, da se te dejavnosti izvajajo trajnostno in skladno s cilji skupne ribiške politike;

3.  poudarja, da je treba zaradi razširjanja rekreativnih dejavnosti, povezanih z rekreacijskimi pristanišči in sezonskim turizmom, zaščititi floto za obrtni ribolov, da se omogoči njeno preživetje in generacijska zamenjava;

4.  meni, da bi bilo treba zbirati podatke o številu rekreacijskih ribičev, količini njihovega ulova in dodani vrednosti, ki jo ustvarijo v obalnih skupnostih;

5.  poziva Komisijo, naj v novo nadzorno uredbo vključi obstoječe določbe o rekreacijskem ribolovu in jih še izboljša;

6.  poziva Komisijo, naj oceni in po potrebi razširi zbiranje podatkov o rekreacijskem ribolovu, da bo vključenih več ribjih staležev in drugih morskih organizmov, pripravi študijo izvedljivosti enotnega zbiranja podatkov o socialno-ekonomskem učinku tega ribolova ter uvede obveznost zbiranja teh podatkov;

7.  poudarja, da je treba izboljšati poročanje in spremljanje ulova, povezanega z rekreacijskim ribolovom; opozarja, da je Parlament pri sprejemanju proračuna EU za leto 2018 odobril pilotni projekt, katerega namen je uvesti sistem mesečnega poročanja o ulovu brancina, ter poziva Komisijo in države članice, naj financirajo nadaljnje projekte spremljanja vrst, ki so zaradi rekreacijskega ribolova najbolj ogrožene; opozarja na pomen sledljivosti in poziva Komisijo, naj v novo nadzorno uredbo vključi obstoječe določbe o rekreacijskem ribolovu in jih še izboljša;

8.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka za rekreacijski ribolov v EU; meni, da bi morala Komisija v končno poročilo o oceni učinka vključiti tudi oceno načrtov upravljanja, ki obsegajo določbe o rekreacijskem ribolovu;

9.  poziva države članice, naj uvedejo potrebne tehnične ukrepe za izvajanje sedanje uredbe o zbiranju podatkov ter naj jo razširijo na več staležev in vidikov rekreacijskega ribolova;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi redno zbiranje vseh potrebnih podatkov o rekreacijskem ribolovu, da bo mogoče v celoti oceniti ribje staleže in druge morske organizme, s tem pa zagotoviti večjo prepoznavnost tega sektorja; opozarja, da brez te celovite ocene in ustreznih ukrepov na njeni podlagi načrti upravljanja ribolova in tehnični ukrepi ne bodo usklajeni s cilji iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ne bo ravnotežja med rekreacijskim in komercialnim ribolovom;

11.  meni, da bi moral rekreacijski ulov, ki močno vpliva na stalež, postati sestavni del ekosistema in bi ga bilo treba upoštevati pri socialnih in ekonomskih vidikih večletnih načrtov upravljanja, s čimer bi utrdili ribolovne možnosti in sprejeli ustrezne tehnične ukrepe; zato Komisijo poziva, naj po potrebi vključi rekreacijski ribolov v večletne načrte upravljanja, ki so že bili ali bodo v kratkem sprejeti;

12.  poudarja, da je zbiranje podatkov obveznost držav članic; vendar opozarja, da bi se z ustrezno opredelitvijo rekreacijskega ribolova izboljšala kakovost podatkov; poziva Komisijo, naj predlaga enotno opredelitev rekreacijskega ribolova na ravni EU, ki bo jasno ločevala rekreacijski od komercialnega in delno samooskrbnega ribolova in ki bo temeljila na načelu, da se rekreacijski ulov ne bi smel prodajati;

13.  meni, da bi morala Komisija na podlagi podatkov in poročila o oceni učinka ter ob upoštevanju pristojnosti držav članic za rekreacijski ribolov oceniti njegovo vlogo v prihodnji skupni kmetijski politiki, tako da bi lahko obe vrsti morskega ribolova (komercialnega in rekreacijskega) uravnoteženo, pošteno in trajnostno upravljali, tako pa dosegli želene cilje;

14.  poziva Komisijo, naj tudi finančno podpre razvoj rekreacijskega ribolova v turističnem sektorju, saj pomembno prispeva k razvoju modrega gospodarstva v majhnih in obalnih skupnostih ter na otokih, zlasti v najbolj oddaljenih regijah; meni, da bi tako pozitivno prispevala k prizadevanjem za daljšo turistično sezono, ne zgolj v poletnih mesecih; predlaga, da Komisija uvrsti rekreacijski ribolov kot temo projektnega leta trajnostnega turizma v okviru pobude EDEN in začenja projekte za spodbujanje turizma rekreacijskega ribolova v majhnih obalnih skupnostih v okviru sklada COSME;

15.  poudarja, da se zaradi razvoja dejavnosti rekreacijskega ribolova zunaj okvira običajnega upravljanja ribolovnih virov na podlagi konkretnih znanstvenih izsledkov ne smejo zmanjšati profesionalne ribolovne možnosti ali skopi viri deliti med profesionalne in rekreativne dejavnosti, kar zlasti velja za mali in obrtni ribolov;

16.  priznava, da se rekreacijski ribolov že stoletja izvaja v vsej EU in je sestavni del kulture, tradicij in dediščine velikega dela obalnih in otoških skupnosti; ugotavlja, da so različne vrste rekreacijskega ribolova tako raznolike kot same kulture EU in da je treba to pri sprejemanju zakonodaje na tem področju upoštevati;

17.  poziva Komisijo, naj uvede ustrezne ukrepe, da zagotovi ustreznost prihodnjih določb za ureditev rekreacijskega ribolova, ki ne smejo škodovati profesionalnim ribolovnim dejavnostim;

18.  poudarja, da je treba določiti osnovna pravila za upravljanje rekreacijskega ribolova, in predlaga, da bi oblikovali tudi katalog dejavnosti rekreacijskega ribolova, ki bi moral vključevati informacije o ribolovnem orodju in dejavnostih ter opis ribolovnih območij, ciljnih vrst in prilova;

19.  poudarja pomen Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pri razvijanju znanstvenih zmogljivosti in zagotavljanju popolnih in zanesljivih ocen morskih virov za rekreacijske ribolovne dejavnosti; opozarja, da sklad daje sredstva za zbiranje podatkov, in poziva Komisijo, naj njegovo prihodnje področje uporabe razširi, da bi zagotovila finančno pomoč za raziskave in razčlembo zbranih podatkov;

20.  poudarja, da obstaja nujna in bistvena potreba po izmenjavi podatkov, in opozarja, da Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo podpira zbiranje podatkov, tudi v zvezi z rekreacijskim ribolovom; zato države članice poziva, naj storijo vse, da bi podatke zbrale, Komisijo pa, naj dopolni skupne podatkovne zbirke, da bodo vsebovale celovite in zanesljive podatke za raziskovalce, ki bodo na tej podlagi spremljali in ocenjevali stanje ribolovnih virov; predlaga, da se ti ukrepi vključijo v uporabo finančnih sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.
(2) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.
(3) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(4) UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
(5) UL L 157, 20.6.2017, str. 1.


Obveznost kliringa, zahteve glede poročanja in tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC ter repozitoriji sklenjenih poslov ***I
PDF 243kWORD 84k
Besedilo
Prečiščeno besedilo
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. junija 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (COM(2017)0208 – C8-0147/2017 – 2017/0090(COD))(1)
P8_TA(2018)0244A8-0181/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Sprememba 1

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
P8_TA(2018)0244A8-0181/2018
k predlogu Komisije
P8_TA(2018)0244A8-0181/2018
---------------------------------------------------------
P8_TA(2018)0244A8-0181/2018

Predlog
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(6) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 27. julija 2012 in je začeti veljati 16. avgusta 2012. Zahteve, ki jih vsebuje, in sicer centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, zahteve po kritju, zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa, obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS) in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov, prispevajo k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjšanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)  Poenostavitev nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 648/2012, in bolj sorazmeren pristop do teh območij je v skladu s programom Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT), v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in poenostavitvi, tako da politike Unije dosežejo svoje cilje na najučinkovitejši način, in ki je zlasti usmerjen v zmanjšanje regulativnih in upravnih bremen, hkrati pa se s tem ne posega v splošni cilj ohranitve finančne stabilnosti in zmanjšanja sistemskih tveganj.

(3)  Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistvi elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

(4)  Komisija je v letih 2015 in 2016 izvedla dve javni posvetovanji o uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija je prispevke o uporabi te uredbe prejela tudi od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Na teh javnih posvetovanjih se je izkazalo, da so zainteresirane strani podpirale cilje Uredbe (EU) št. 648/2012 in da je ni potrebno korenito spremeniti. Komisija je 23. novembra 2016 sprejela poročilo o pregledu v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) št. 648/2012. Čeprav se vse določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne uporabljajo v celoti in zato celovita ocena te uredbe še ni mogoča, so bila v poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012 na sorazmernejši, učinkovitejši in uspešnejši način.

(5)  Uredba (EU) št. 648/2012 bi morala zajemati vse finančne nasprotne stranke, ki lahko pomenijo pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem. Opredelitev finančnih nasprotnih strank bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)  Pri nekaterih finančnih nasprotnih strankah je obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC premajhen, da bi pomenil pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem, in premajhen, da bi bil centralni kliring ekonomsko izvedljiv ▌. Te stranke, ki se običajno imenujejo majhne finančne nasprotne stranke, bi morale biti izvzete iz obveznosti kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za zmanjševanje morebitnega sistemskega tveganja. Vendar pa bi preseganje praga kliringa s strani majhne finančne nasprotne stranke za vsaj en razred izvedenih finančnih instrumentov OTC moralo sprožiti obveznost kliringa za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer zaradi medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank in morebitnega sistemskega tveganja za finančni sistem, ki lahko nastane, če za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ni opravljen centralni kliring.

(7)  Nefinančne nasprotne stranke so manj medsebojno povezane kot finančne nasprotne stranke. Poleg tega so pogosto dejavne le v enem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Njihova dejavnost v primerjavi z dejavnostjo finančnih nasprotnih strank zato pomeni manjše sistemsko tveganje za finančni sistem. Področje uporabe obveznosti kliringa za nefinančne nasprotne stranke bi bilo zato treba omejiti, tako da za te nefinančne nasprotne stranke obveznost kliringa velja le, kar zadeva tisto kategorijo ali kategorije sredstev, ki presegajo prag kliringa ▌.

(7a)  Tveganja finančnih in nefinančnih nasprotnih strank so različna, zato je treba določiti dva različna pragova kliringa. Da bi upoštevali morebitne spremembe na finančnih trgih, bi bilo treba ta pragova redno posodabljati.

(8)  Zahteva po kliringu nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, povzroča pravno negotovost in operativne težave, prinaša pa le majhne koristi. Ta zahteva zlasti povzroča dodatne stroške in napore za nasprotne stranke pri teh pogodbah in lahko tudi vpliva na nemoteno delovanje trga, ne da bi se zaradi tega bistveno izboljšala enotna in dosledna uporaba Uredbe (EU) št. 648/2012 ali enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(9)  Nasprotne stranke z omejenim obsegom dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC imajo težave z dostopom do centralnega kliringa, bodisi kot stranka klirinškega člana ali prek posrednih ureditev kliringa. Zahteva, da klirinški člani podpirajo posredne klirinške storitve pod razumnimi tržnimi pogoji, torej ni učinkovita. Zato bi bilo treba izrecno zahtevati, da klirinški člani in stranke klirinških članov, ki opravljajo klirinške storitve neposredno za druge nasprotne stranke ali posredno, tako da omogočajo svojim strankam, da te storitve opravljajo za druge nasprotne stranke, to počnejo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji.

(10)  V nekaterih okoliščinah bi morala biti na voljo možnost uvedba mirovanja obveznosti kliringa. Prvič, taka uvedba mirovanja bi morala biti mogoča, kadar niso več izpolnjena merila, na podlagi katerih za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC velja obveznost kliringa. To bi zlasti lahko veljalo, kadar razred izvedenih finančnih instrumentov OTC postane neprimeren za obvezni centralni kliring ali če pride do pomembne spremembe katerega od teh meril za posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC. Uvedbo mirovanja obveznosti kliringa bi bilo treba omogočiti tudi, če CNS ne zagotavlja več klirinške storitve za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke ter druge CNS ne morejo vskočiti dovolj hitro in prevzeti teh klirinških storitev. Nazadnje, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa bi bilo treba omogočiti tudi, kadar se to šteje za potrebno za preprečitev resne grožnje za finančno stabilnost v Uniji.

(11)  Poročanje o preteklih poslih se je izkazalo za težavno zaradi pomanjkanja nekaterih podrobnosti, o katerih pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012 ni bilo treba poročati, zdaj pa se to zahteva.. Posledica sta visoka stopnja neporočanja in slaba kakovost sporočenih podatkov, medtem ko je breme poročanja o teh poslih precejšno. Zato obstaja velika verjetnost, da ti pretekli podatki ne bodo uporabljeni. Poleg tega se bodo ob začetku veljavnosti roka za poročanje preteklih poslov številni izmed teh poslov že iztekli, skupaj z njimi pa tudi z njimi povezane izpostavljenosti in tveganja. Da se popravi to stanje, bi bilo zahteve po poročanju o preteklih poslih treba odpraviti.

(12)  Posli znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, pomenijo le razmeroma majhen del vseh poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Ti posli zato ne prispevajo znatno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti, obveznost poročanja o njih pa povzroča znatne stroške in obremenitve za nefinančne nasprotne stranke. Vsi posli med povezanimi člani znotraj skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, bi zato morali biti izvzeti iz obveznosti poročanja, ne glede na sedež nefinančne nasprotne stranke.

(13)  Zahteva po poročanju o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, nalaga znatno breme nasprotnim strankam, saj se vsak dan sklene veliko število takih pogodb. Cilj javnega posvetovanja, ki ga je Komisija organizirala v zvezi s preverjanjem ustreznosti nadzorniškega poročanja in je bilo objavljeno 1. decembra 2017, je zbiranje dokazov o stroških izpolnjevanja zahtev glede nadzorniškega poročanja na ravni Unije, pa tudi o skladnosti, združljivosti, učinkovitosti in uspešnosti teh zahtev ter njihovi dodani vrednosti Unije. To posvetovanje organom ponuja priložnost, da celostno in ob upoštevanju vseh obstoječih in prihodnjih regulativnih ureditev poročanja ocenijo poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, da upoštevajo novo ureditev poročanja po začetku izvajanja Uredbe (EU) št. 600/2014(7) in da predložijo predloge za dejansko zmanjšanje bremena udeležencev na trgu, ki morajo poročati o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Komisija bi morala te ugotovitve upoštevati in predlagati spremembe zahtev glede poročanja v prihodnosti, in sicer na podlagi člena 9(1) v zvezi s poročanjem o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi.

(14)  Da bi se zmanjšalo breme poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa, bi morala biti finančna nasprotna stranka izključno odgovorna in nositi pravno odgovornost za poročanje o posameznem podatkovnem nizu v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenimi z nefinančno nasprotno stranko, za katero ne velja obveznost kliringa, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti. Za zagotovitev, da ima finančna nasprotna stranka podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, bi morala nefinančna nasprotna stranka predložiti podrobnosti v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, za katere ni mogoče razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Vendar bi morala nefinančna nasprotna stranka imeti možnost, da poroča o svojih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V tem primeru bi morala nefinančna nasprotna stranka o tem obvestiti finančno nasprotno stranko ter biti odgovorna ter pravno odgovarjati za sporočanje teh podatkov in njihovo točnost.

(15)  Določiti bi bilo treba tudi odgovornost za poročanje o drugih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih. Zato bi bilo treba določiti, da je družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) odgovorna in nosi pravno odgovornost za poročanje v imenu tega KNPVP o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevni KNPVP, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov. Podobno bi moral biti upravitelj alternativnih investicijskih skladov odgovoren in nositi pravno odgovornost za poročanje v imenu tega alternativnega investicijskega sklada o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevni alternativni investicijski sklad, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov.

(16)  Za preprečitev neskladnosti v Uniji pri uporabi tehnik zmanjševanja tveganja bi morali nadzorniki odobriti postopke upravljanja tveganja, ki od nasprotnih strank zahtevajo pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem, in vse bistvene spremembe navedenih postopkov, preden se začnejo izvajati.

(16a)  Da bi preprečili regulativno razhajanje na mednarodni ravni in ob upoštevanju posebne narave trgovanja s tovrstnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, bi se morala obvezna izmenjava gibljivega kritja za fizično poravnane valutne terminske posle in fizično poravnane izvedene instrumente z valutno zamenjavo uporabljati le za posle med najbolj sistemskimi nasprotnimi strankami, tj. kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji.

(16b)  Storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju, kot je stiskanje portfelja, lahko zmanjšajo sistemsko tveganje. Te storitve lahko z zmanjšanjem tveganja pri obstoječih portfeljih izvedenih finančnih instrumentov in brez spreminjanja tržnega položaja celotnega portfelja zmanjšajo izpostavljenosti nasprotne stranke in njena tveganja, povezana z bruto neporavnanimi pozicijami. „Stiskanje portfelja“ je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 in je izključeno iz področja uporabe obveznosti trgovanja na ravni Unije, določene v členu 28 Uredbe (EU) št. 600/2014. Za uskladitev te uredbe z Uredbo (EU) št. 600/2014, kadar je to potrebno, bi morala Komisija v sodelovanju z organoma ESMA in ESRB oceniti, za katere storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju lahko odobri izvzetje iz obveznosti kliringa, pri čemer bi morala upoštevati razlike med uredbama in možnost za izogibanje obveznosti kliringa.

(17)  Za povečanje preglednosti in predvidljivosti začetnih kritij in da se CNS omeji pri spreminjanju njihovih modelov začetnega kritja na način, ki bi se lahko zdel procikličen, bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti orodja za simulacijo njihovih zahtevanih začetnih kritij in podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo. To je v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti z okvirom za razkrivanjem, objavljenim decembra 2012(8), in standardi za javna kvantitativna razkritja za centralne nasprotne stranke, objavljenimi leta 2015(9), ki so pomembni za spodbujanje točnega razumevanja tveganj in stroškov, povezanih z morebitnim sodelovanjem klirinških članov v CNS, in povečanje preglednosti CNS za udeležence na trgu.

(18)  Še vedno ostaja negotovo, v kolikšni meri so sredstva na zbirnih ali posameznih ločenih računih izvzeta iz insolvenčnih postopkov. Zato ni jasno, v katerih primerih lahko CNS z zadostno pravno gotovostjo prenesejo pozicije strank, kadar klirinški član ne izpolni svojih obveznosti, oziroma v katerih primerih lahko CNS z zadostno pravno gotovostjo prilive iz likvidacije izplačajo neposredno strankam. Za spodbujanje kliringa in izboljšanje dostopa do njega bi bilo treba pojasniti pravila v zvezi z izvzetjem teh sredstev in pozicij iz insolvenčnih postopkov.

(19)  Globe, ki jih ESMA lahko naloži repozitorijem sklenjenih poslov, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, bi morale biti dovolj učinkovite, sorazmerne in odvračilne za zagotovitev učinkovitosti nadzornih pooblastil organa ESMA in za povečanje preglednosti pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zneski glob, ki so bili prvotno določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, se niso izkazali za dovolj odvračilne glede na tekoči promet repozitorijev sklenjenih poslov, kar bi potencialno lahko omejilo učinkovitost nadzornih pooblastil organa ESMA v zvezi z repozitoriji sklenjenih poslov v skladu s to uredbo. Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob bi bilo zato treba povečati.

(20)  Organi tretje države bi morali imeti dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov Unije, kadar zadevna tretja država izpolnjuje določene pogoje, ki zagotavljajo obdelavo teh podatkov, in kadar ta tretja država zagotavlja pravno zavezujočo in izvršljivo obveznost, da se organom Unije omogoča neposreden dostop do podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov v zadevni tretji državi.

(21)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(10) omogoča poenostavljen postopek registracije za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji. Podoben poenostavljen postopek registracije bi bilo treba uvesti za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(22)  Zaradi nezadostne kakovosti in preglednosti podatkov, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov, jih subjekti, ki imajo odobren dostop do teh podatkov, težko uporabljajo za spremljanje trgov izvedenih finančnih instrumentov, regulatorji in nadzorniki pa ne morejo pravočasno opredeliti tveganj za finančno stabilnost. Za izboljšanje kakovosti in preglednosti podatkov ter za uskladitev zahtev po poročanju iz Uredbe (EU) št. 648/2012 s tistimi iz Uredbe (EU) 2015/2365 in Uredbe (EU) št. 600/2014 je potrebna nadaljnja uskladitev pravil za poročanje in zahtev po poročanju, zlasti pa nadaljnja uskladitev podatkovnih standardov, metod in ureditev za poročanje ter postopkov, ki bi jih morali uporabljati repozitoriji sklenjenih poslov za potrjevanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter usklajevanje podatkov z drugimi repozitoriji sklenjenih poslov. Poleg tega bi morali repozitoriji sklenjenih poslov nasprotnim strankam na njihovo zahtevo omogočiti dostop do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu, da se nasprotnim strankam omogoči preverjanje točnosti navedenih podatkov.

(22a)   Da bi se zmanjšalo upravno breme ter povečalo uparjanje poslov, bi moral organ ESMA uvesti skupni standard Unije za poročanje v repozitorije sklenjenih poslov. Ker CNS in druge finančne nasprotne stranke prevzemajo prenesene naloge poročanja, bi enoten format povečal učinkovitost za vse udeležence.

(23)  Kar zadeva storitve, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov, je Uredba (EU) št. 648/2012 vzpostavila konkurenčno okolje. Nasprotne stranke bi zato morale imeti možnost, da izberejo repozitorij sklenjenih poslov, kateremu želijo poročati, in možnost zamenjati repozitorij sklenjenih poslov, če to želijo. Da se olajša ta prehod in zagotovi neprekinjena razpoložljivost podatkov brez podvajanja, bi morali repozitoriji sklenjenih poslov vzpostaviti ustrezne politike za zagotovitev urejenega prenosa teh podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov na zahtevo podjetja, za katero velja obveznost poročanja.

(24)  Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da obveznost kliringa ne bi smela veljati za pokojninske sheme, dokler CNS ne razvijejo ustrezne tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Glede na to, da do zdaj še ni bila razvita izvedljiva rešitev, ki bi pokojninskim shemam omogočala centralni kliring, bi bilo treba za veliko večino teh shem to začasno odstopanje podaljšati za nadaljnji dve leti. Vendar pa bi centralni kliring moral ostati končni cilj glede na to, da sedanje spremembe v zakonodaji in na trgu udeležencem na trgu omogočajo razvoj ustreznih tehničnih rešitev v navedenem obdobju. Komisija bi morala ob pomoči organa ESMA, EBA, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in ESRB spremljati napredek CNS, klirinških članov in pokojninskih shem pri oblikovanju izvedljivih rešitev, ki bodo omogočale udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in pripraviti poročilo o doseženem napredku. To poročilo bi moralo zajemati tudi rešitve in z njimi povezane stroške za pokojninske sheme ob upoštevanju sprememb v zakonodaji in na trgu, kot so na primer spremembe vrste finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa. Komisija bi ▌morala biti pooblaščena za podaljšanje tega odstopanja za še eno leto, če meni, da so se deležniki dogovorili za rešitev in je za njeno uvedbo potrebnega več časa.

(24a)  Majhne pokojninske sheme, poleg tistih, ki so uvrščene med majhne finančne nasprotne stranke, ne predstavljajo enakega tveganja kot večje pokojninske sheme, zato je primerno, da se jim omogoči daljše izvzetje iz obveznosti kliringa. Komisija za te pokojninske sheme podaljša izvzetje iz te obveznosti za tri leta. Če do konca tega obdobja Komisija ugotovi, da je pri majhnih pokojninskih shemah prišlo do potrebnih prizadevanj za razvoj ustreznih tehničnih rešitev za vključitev v centralni kliring in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine upokojencev ostaja nespremenjen, bi morala Komisija imeti možnost izvzetje podaljšati za še dve leti. Po izteku izvzetja bi morale majhne pokojninske sheme izpolnjevati to uredbo enako kot vsi drugi subjekti v okviru njenega področja uporabe. Zaradi manjšega obsega pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjenih v okviru majhnih pokojninskih shem, se pričakuje, da ne bodo presegle pragov obveznosti kliringa. Tako za večino malih pokojninskih shem tudi po izteku izvzetja še vedno ne bi veljala obveznost kliringa.

(24b)  Izvzetje za pokojninske sheme bi se moralo še naprej uporabljati po datumu začetka veljavnosti te uredbe; če ta uredba začne veljati po 16. avgustu 2018, bi se moralo uporabljati tudi za nazaj za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se izvajajo po tem datumu. Retroaktivna uporaba te določbe je potrebna, da se prepreči vrzel med koncem uporabe obstoječega izvzetja in novim izvzetjem, saj imata obe isti namen.

(25)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije kar zadeva določitev pogojev, pod katerimi se tržni pogoji v zvezi z zagotavljanjem storitev kliringa štejejo za poštene, razumne, pregledne in nediskriminatorne, in podaljšanje obdobja, v katerem se za pokojninske sheme ne bi smela uporabljati obveznost kliringa.

(26)  Komisiji bi bilo treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovi enotne pogoje za izvajanje te uredbe in zlasti v zvezi z dostopnostjo informacij v repozitorijih sklenjenih poslov Unije ustreznim organom tretjih držav. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(27)  Komisija bi morala za zagotovitev dosledne uskladitve pravil glede postopkov za zmanjševanje tveganj, registracije repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev glede poročanja sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravijo EBA, EIOPA in ESMA, v zvezi z nadzornimi postopki, da se zagotovi začetno in tekoče vrednotenje postopkov obvladovanja tveganja, za katere je potrebno pravočasno, natančno in primerno ločeno zavarovanje s premoženjem, podrobnostmi o poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365, podrobnostmi postopkov, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede poročanja s strani nasprotne stranke poročevalke ali subjekta, ki poroča, popolnosti in točnosti sporočenih informacij ter podrobnostmi o postopkov za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov. Komisija bi morala te osnutke regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(13) in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

(28)  Komisija bi morala biti pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, in sicer z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o Evropski uniji in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s podatkovnimi standardi za informacije, ki jih je treba sporočati za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, in v zvezi z načini in ureditvami poročanja.

(29)  Glede na to, da ciljev te uredbe, tj. da se zagotovi sorazmernost pravil, ki povzročajo nepotrebno upravno breme in stroške za zagotavljanje skladnosti, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost, in poveča preglednost pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC, države članice ne morejo zadovoljivo doseči , temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(30)  Uporabo nekaterih določb te uredbe bi bilo treba odložiti, da se vzpostavijo vsi bistveni izvedbeni ukrepi in se udeležencem na trgu omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(31)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(15), ki je mnenje podal […].

(32)  Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(32a)  Obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 bi bilo treba uskladiti, kadar je to potrebno in ustrezno. Zato bi morala Komisija pripraviti poročilo o spremembah za obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenih s to uredbo, zlasti v zvezi z obsegom subjektov, za katere velja obveznost kliringa, in mehanizmom za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, ki bi jih bilo treba uvesti tudi za obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente, določene v Uredbi (EU) št. 600/2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(-1)  v členu 1 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Ta uredba se ne uporablja za:

   (a) centralne banke in druge javne organe, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo;
   (b) Banko za mednarodne poravnave;
   (c) multilateralne razvojne banke iz člena 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

"

(-1a)  v členu 1 se črta točka a odstavka 5;

(1)  v členu 2 se točka 8 nadomesti z naslednjim:"

„(8) ‚finančna nasprotna stranka‘ pomeni investicijska podjetja z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(16), kreditne institucije z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2013/36/EU, zavarovalnice ali pozavarovalnice z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17), KNPVP z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/65/ES, razen če je ta KNPVP povezan s programom nakupov delnic za zaposlene, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES, alternativne investicijske sklade, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU in ki imajo sedež v Uniji ali jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov, ki so pridobili dovoljenje ali so registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU – razen če je tak sklad povezan s programom nakupov delnic za zaposlene –, njihov upravitelj pa ima, kadar je to ustrezno, sedež v Uniji, in centralne depotne družbe z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(18) ▌;”;

"

(2)  člen 4 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) spremeni:

(i)  točke (i) do (iv) se nadomestijo z naslednjim:"

„(i) med dvema finančnima nasprotnima strankama, za kateri veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1);

   (ii) med finančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1), in nefinančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1);
   (iii) med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, za kateri veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1);
   (iv) med finančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1), ali nefinančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1)(b), in subjektom iz tretje države, za katerega bi veljala obveznost kliringa, če bi imel sedež v Uniji;“;

"

(b)  v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) so sklenjene ali prenovljene bodisi:

   (i) na datum, od katerega začne učinkovati obveznost kliringa, ali po njem; bodisi
   ii) na datum, od katerega obe stranki izpolnjujeta pogoje iz točke (a), ali po njem.“;

"

(c)  vstavita se naslednja odstavka:"

„3a. Klirinški člani in stranke, ki neposredno ali posredno zagotavljajo klirinške storitve, te storitve opravljajo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji. Ti klirinški člani in stranke sprejmejo vse razumne ukrepe za prepoznavanje, preprečevanje, upravljanje in spremljanje nasprotja interesov znotraj skupine povezanih subjektov – zlasti med oddelkom za trženje in oddelkom za kliring –, ki bi lahko negativno vplivala na poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne klirinške storitve.

Klirinški člani ali stranke lahko nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami.

3b.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pogoje, pod katerimi se tržni pogoji za klirinške storitve iz odstavka 3a štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(3)  doda se naslednji člen 4a:"

„Člen 4a

Finančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa

1.  Finančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko vsako leto izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ▌za zadnjih 12 mesecev v skladu z odstavkom 3.

Če finančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije ali rezultat tega izračuna presega pragove kliringa, določene v skladu s členom 10(4)(b):

   (a) finančna nasprotna stranka o tem nemudoma obvesti ESMA in njegov ustrezni pristojni organ;
   (b) za finančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne glede na kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil prag kliringa presežen; ter
   (c) nefinančna nasprotna stranka opravi kliring pogodb iz točke (b) v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati obveznost kliringa.

2.  Za finančno nasprotno stranko, za katero v skladu z odstavkom 1 začne veljati obveznost kliringa in ki pozneje dokaže zadevnemu pristojnemu organu, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega več praga kliringa iz odstavka 1, preneha veljati obveznost kliringa, določena v členu 4.

2a.  Kadar za finančno nasprotno stranko, ki je bila prej izvzeta iz obveznosti, začne veljati obveznost kliringa v skladu z odstavkom 1, ta opravi kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati ta obveznost.

3.  V izračun pozicij iz odstavka 1 finančna nasprotna stranka vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo ta finančna nasprotna stranka ali drugi subjekti znotraj skupine, ki ji pripada ta finančna nasprotna stranka.“;

"

(4)  v členu 5(2) se črta točka (c);

(4a)   v odstavku 2 člena 6 se za točko (d) doda naslednja točka:"

„(da) znotraj vsakega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC iz točke (d) podrobnosti o vrstah pogodb, za katere so zadevne CNS dobile dovoljenje za kliring, in datum, ko so dobile dovoljenje za kliring teh pogodb;

"

(5)  v členu 6(2) se črta točka (e);

(6)  doda se naslednji člen 6b:"

„Člen 6b

Uvedba mirovanja obveznosti kliringa v primerih, ko ne gre za reševanje

1.  Organ ESMA lahko v okoliščinah, ki niso navedene v členu 6a(1), zahteva, da Komisija uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1) za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

   (a) razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ni več primeren za centralni kliring na podlagi meril iz prvega pododstavka odstavka 4 in odstavka 5 člena 5;
   (b) CNS bo verjetno prenehala opravljati kliring za ta določeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC in kliringa za ta določeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC brez prekinitve ne more opraviti nobena druga CNS;
   (c) uvedba mirovanja obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke je potrebna, da se prepreči ali odpravi resna grožnja za finančno stabilnost v Uniji, pri čemer je ta uvedba mirovanja sorazmerna s tem ciljem.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se ESMA pred vložitvijo zahtevka iz zadevne točke posvetuje z ESRB.

Kadar ESMA zahteva, da Komisija uvede začasno mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), navede razloge in predloži dokaze, da je vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka izpolnjen. Komisija o zahtevi ESMA brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet.

1a.  Pristojni organ, imenovan v skladu s členom 22, lahko od ESMA zahteva vložitev zahteve za uvedbo mirovanja iz odstavka 1 tega člena. Kadar pristojni organ zahteva, da ESMA vloži zahteve za uvedbo mirovanja, navede razloge in predloži dokaze, da je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 1.

ESMA v 48 urah od prejema zahteve pristojnega organa in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih je predložil, bodisi od Komisije zahteva uvedbo mirovanja obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 bodisi zahtevo pristojnega organa zavrne. ESMA pristojnemu organu sporoči svojo odločitev in ji priloži podrobno obrazložitev.

2.  Zahteva iz odstavka 1 se ne objavi.

3.  Komisija v 48 urah od zahteve iz odstavka 1 in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih predloži ESMA, bodisi uvede mirovanje obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 bodisi zavrne zahtevano uvedbo mirovanja. Komisija ESMA sporoči svojo odločitev in ji priloži podrobno obrazložitev. Komisija nato te informacije brez odlašanja posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  Odločitev Komisije, da uvede mirovanje obveznosti kliringa, se ▌objavi v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Komisije in v javnem registru iz člena 6.

5.  Uvedba mirovanja obveznosti kliringa v skladu s tem odstavkom velja za obdobje, ki ni daljše od enega meseca od datuma objave te uvedbe mirovanja v Uradnem listu Evropske unije.

6.  Kadar se razlogi za mirovanje nadaljujejo, lahko Komisija ▌po posvetovanju z ESMA in ESRB podaljša obdobje mirovanja iz odstavka 5 za eno ali več enomesečnih obdobij, ki skupaj ne presegajo 12 mesecev od konca začetnega obdobja mirovanja. Podaljšanje mirovanja se objavi v skladu s členom 4.

Za namene prvega pododstavka Komisija obvesti ESMA ter Evropski parlament in Svet o svoji nameri, da podaljša mirovanje obveznosti kliringa. Organ ESMA izda mnenje o podaljšanju mirovanja v 48 urah po navedenem obvestilu.“;

"

(7)  člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Finančne nasprotne stranke, nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1), in CNS zagotovijo poročanje v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 55 ali priznan v skladu s členom 77, o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so jih te stranke in CNS sklenile, ter o vseh spremembah ali prenehanju pogodb, in sicer v skladu z odstavkom 1a. O podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prenehanju pogodbe.

Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki ▌so bile sklenjene 12. februarja 2014 ali pozneje.

Ne glede na člen 3 se obveznost poročanja ▌ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene znotraj iste skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka ali bi štela za nefinančno nasprotno stranka, če bi imela sedež v Uniji, in sicer pod naslednjimi pogoji:

   (a) obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidacijo;
   (b) za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj; in
   (c) nadrejena družba ni finančna nasprotna stranka.”;

"

(b)  vstavita se odstavka 1a in 1b:"

„1a. O podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 1 se poroča na naslednji način:

   (b) ▌o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih med finančno nasprotno stranko in nefinančno nasprotno stranko, pri katerih niso izpolnjeni pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1), se poroča na naslednji način:
   (i) finančne nasprotne stranke so edine odgovorne in pravno odgovarjajo za poročanje o posameznih podatkovnih nizih in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti. Za zagotovitev, da ima finančna nasprotna stranka podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, nefinančna nasprotna stranka predloži podrobnosti v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki sta jih sklenili, za katere ni razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Nefinančna nasprotna stranka je odgovorna za točnost predloženih podrobnosti.
   (ii) ne glede na točko (i) se nefinančne nasprotne stranke, ki so že vložile sredstva za vzpostavitev sistema poročanja, lahko odločijo, da bodo podrobnosti svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC s finančnimi nasprotnimi strankami sporočale v repozitorij sklenjenih poslov. V tem primeru nefinančne nasprotne stranke o svoji odločitvi predhodno obvestijo finančne nasprotne stranke, s katerimi so sklenile pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Nefinančne nasprotne stranke so tudi v tem primeru odgovorne in pravno odgovarjajo za sporočanje teh podrobnosti in njihovo točnost.
   (ba) v primeru pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih med nefinančno nasprotno stranko, za katero ne veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1), in subjektom iz tretje države, ki bi bil finančna nasprotna stranka, če bi imel sedež v Uniji, nefinančna nasprotna stranka ni dolžna poročati na podlagi člena 9 in ni pravno odgovorna za poročanje ali točnost pri podrobnostih teh pogodb, kadar:
   (i) pravna ureditev tretje države za poročanje šteje za enakovredno na podlagi člena 13 in je finančna nasprotna stranka iz te države omenjene informacije posredovala na podlagi te pravne ureditve;
   (ii) pravna ureditev tretje države za poročanje ne šteje za enakovredno na podlagi člena 13, finančna nasprotna stranka iz te države pa se odloči za izpolnjevanje zahtev tega člena, kot da bi bila finančna nasprotna stranka s sedežem v Uniji, in se registrira pri ESMA.

ESMA na ravni Unije vzpostavi register finančnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki se v skladu s točko (ii) odločijo za izpolnjevanje zahtev tega člena, in ga objavi na svojem spletnem mestu;

   (c) družba za upravljanje KNPVP je odgovorna za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka zadevni KNPVP, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;
   (d) upravitelj alternativnih investicijskih skladov je odgovoren za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka zadevni alternativni investicijski sklad, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;
   (e) nasprotne stranke in CNS, ki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC poročajo v repozitorij sklenjenih poslov, zagotovijo, da se o podrobnostih njihovih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih poroča točno in brez podvajanja.

Nasprotne stranke in CNS, za katere velja obveznost poročanja iz odstavka 1, lahko to obveznost poročanja prenesejo tretjo osebo.

1b.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti, ki jih morajo zagotoviti finančne nasprotne stranke iz tretjih držav za registracijo pri tem organu, navedeno v točki (ba)(ii) prvega pododstavka odstavka 1a.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA v tesnem sodelovanju z organom ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) podatkovne standarde in oblike za informacije, o katerih se poroča, ki vključujejo vsaj naslednje:
   (i) svetovne identifikatorje pravnih subjektov (LEI);
   (ii) mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN);
   (iii) edinstvene identifikatorje sklenjenega posla (UTI);
   (b) metode in sisteme za poročanje;
   (c) pogostost poročanja;
   (d) datum, do katerega se sporočijo podatki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vsakršnim postopnim uvajanjem za pogodbe, sklenjene, preden začne veljati obveznost poročanja.

ESMA pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov upošteva razvoj dogodkov po svetu in standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni, ter njihovo skladnost z zahtevami glede poročanja iz člena 4 Uredbe (EU) 2015/2365* in člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.;

__________________________________________________________________

* Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).“

"

(8)  v členu 10 se odstavki 1 do 4 nadomestijo z naslednjim:"

„1. Nefinančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko na letni osnovi izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev, in sicer v skladu z odstavkom 3.

Če nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije ali rezultat tega izračuna iz prvega pododstavka presega pragove kliringa, določene v skladu s členom 10(4)(b):

   (a) nefinančna nasprotna stranka o tem nemudoma obvesti ESMA in organ, določen v skladu z odstavkom 5;
   (b) kadar svoje pozicije ni izračunala, zanjo velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za vse razrede sredstev in zahteve iz člena 11(3);
   (ba) kadar rezultat izračuna iz prvega pododstavka presega pragove kliringa, določene v skladu s točko (b) odstavka 4, zanjo velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil prag kliringa presežen, izvzeta pa je iz zahtev iz člena 11(3) za drugo kategorijo ali kategorije sredstev, za katere prag kliringa ni bil presežen;
   (c) nefinančna nasprotna stranka opravi kliring pogodb iz točke (b) v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati obveznost kliringa.

2.  Za nefinančno nasprotno stranko, za katero v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 začne veljati obveznost kliringa in ki pozneje organu, določenemu v skladu z odstavkom 5, dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega več praga kliringa iz odstavka 1, preneha veljati obveznost kliringa, določena v členu 4.“;

3.  Pri izračunu pozicij iz odstavka 1 nefinančna nasprotna stranka upošteva vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene nefinančna nasprotna stranka ali drugi nefinančni subjekti v skupini, kateri pripada nefinančna nasprotna stranka, in ki objektivno merljivo ne zmanjšujejo tveganj, neposredno povezanih s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.

4.  Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

   (a) merila za določitev tega, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja iz odstavka 3; ter
   (b) višino pragov kliringa, ki se določijo ob upoštevanju sistemske pomembnosti vsote neto pozicij in izpostavljenosti nasprotne stranke na razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.

ESMA lahko za finančne in nefinančne nasprotne stranke določi različne pragove kliringa, pri čemer upošteva medsebojno povezanost finančnih nasprotnih strank in njihovo višje sistemsko tveganje.

Po odprtem javnem posvetovanju ESMA Komisiji do 30. septembra 2012 predloži osnutke regulativnih tehničnih standardov in jih redno posodablja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi redno pregleduje pragove iz točke (b) in po potrebi, zlasti za zagotovitev večje udeležbe v centralnem kliringu, predlaga regulativne tehnične standarde za spremembo teh pragov.“;

"

(8a)  v členu 11 se vstavi naslednji odstavek:"

„1a. Zahteve iz odstavka 1 tega člena se ne uporabljajo za posle znotraj skupine iz člena 3, pri katerih je ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, za katero v skladu z drugim pododstavkom člena 10(1) ne velja obveznost kliringa.“;

"

(8b)  v členu 11 se odstavek 3 spremeni:"

„3. Finančne nasprotne stranke imajo vzpostavljene postopke obvladovanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo 16. avgusta 2012 ali pozneje. Nefinančnim nasprotnim strankam iz člena 10 ni treba uporabiti postopkov obvladovanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in ustrezno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC za kategorijo ali kategorije sredstev, za katere prag kliringa ni bil presežen.“;

"

(9)  odstavek 15 člena 11 se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja in ločevanja iz odstavka 3, in s tem povezane nadzorne postopke, ki zagotavljajo začetno in tekoče vrednotenje teh postopkov obvladovanja tveganja;“;

"

(b)  prvi stavek pododstavka 2 se nadomesti z naslednjim:"

Evropski nadzorni organi te skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;

"

(10)  v členu 38 se dodata odstavka 6 in 7:"

„6. CNS svojim klirinškim članom zagotovi simulacijsko orodje, ki jim omogoča, da na bruto osnovi določijo znesek dodatnega začetnega kritja, ki ga CNS lahko zahteva pri kliringu novega posla. To orodje je dostopno le prek varnega dostopa in rezultati simulacije niso zavezujoči.

7.  CNS svojim klirinškim članom zagotovi informacije o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja. Te informacije izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

   (a) jasno razložijo zasnovo modela začetnega kritja in kako deluje;
   (b) jasno opisujejo ključne predpostavke in omejitve modela začetnega kritja in okoliščine, v katerih te predpostavke ne držijo več;
   (c) so dokumentirane.“;

"

(11)  v členu 39 se doda naslednji odstavek 11:"

„11. Nacionalna zakonodaja držav članic o insolventnosti CNS ne preprečuje, da bi ukrepala v skladu z odstavki 5 do 7 člena 48 v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na računih iz odstavkov 2 do 5 tega člena.“;

"

(12)  člen 56 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za namene člena 55(1) repozitorij sklenjenih poslov predloži ESMA eno od naslednjega:

   (a) vlogo za registracijo;
   (b) vlogo za razširitev obsega registracije, če je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. ESMA za zagotovitev dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 1(a);
   (b) podrobnosti v zvezi s poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije iz odstavka 1(b).

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se določi:

   (a) oblika vloge za registracijo iz odstavka 1(a);
   (b) oblika vloge za razširitev obsega registracije iz odstavka 1(b).

V zvezi s točko (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(12a)   v členu 62 se črta odstavek 5;

(12b)   v členu 63 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. ESMA lahko za opravljanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih in v vseh nepremičninah pravnih oseb iz člena 61(1). Zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskih pregledov lahko ESMA tak pregled na kraju samem izvede brez predhodne najave.“;

"

(12c)   v členu 63 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in v vse nepremičnine pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 62(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidenco za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo inšpekcijskega pregleda.“;

"

(12d)  v členu 63 se črta odstavek 8;

(12e)  v členu 64 se odstavek 4 spremeni:"

„4. Ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami predloži ESMA, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.“;

"

(12f)   v členu 64 se odstavek 8 nadomesti z naslednjim:"

„8. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, za katere ve, da so lahko po veljavnem pravu kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži ustreznim organom za namen preiskovanja in morebitnega kazenskega pregona. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar se zaveda, da je predhodna oprostilna sodba ali obsodba zaradi istega dejanja ali dejanj, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.“;

"

(12g)   v členu 65(1) se črta drugi pododstavek;

(13)  člen 65(2) se spremeni:

(a)  v točki (a) se „20 000 EUR“ nadomesti z „200 000 EUR“;

(b)  v točki (b) se „10 000 EUR“ nadomesti s „100 000 EUR“;

(c)  doda se naslednja točka (c):"

„(c) za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.“;

"

(13a)   v členu 67(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu ali večja neposredna škoda integriteti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov, vključno s stabilnostjo in točnostjo podatkov, ki se poročajo v repozitorij listinjenja. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo čim prej po sprejetju odločitve.“;

"

(14)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju sklenjenih poslov, pokriva vse razumne upravne stroške ESMA zaradi dejavnosti v zvezi z registracijo in nadzorom ter je sorazmeren s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in vrsto opravljene registracije in nadzora.“;

"

(15)  vstavi se naslednji člen 76a:"

„Člen 76a

Medsebojen neposreden dostop do podatkov

1.  Če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo pristojni organi tretjih držav, v katerih so registrirani en ali več repozitorijev sklenjenih poslov, neposreden dostop do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, pod pogojem, da Komisija v ta namen sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2.

2.  Komisija lahko na zahtevo organov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) in določi, ali pravni okvir tretje države organa prosilca izpolnjuje vse naslednje pogoje:

   (a) repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi imajo ustrezno dovoljenje;
   (b) v tej tretji državi sta vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje njihovih obveznosti;
   (c) obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami –, pri čemer so ta jamstva najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi;
   (d) za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.“;

"

(16)  v členu 78 se dodata odstavka 9 in 10:"

„(9) Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi naslednje postopke in politike:

   (a) postopke za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
   (b) postopke, s katerimi se zagotovi popolnost in točnost sporočenih podatkov;
   (c) politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, če ga zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali če je to potrebno iz drugih razlogov.
   (10) ESMA za zagotovitev dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:
   (a) postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
   (b) postopke, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede poročanja s strani nasprotne stranke poročevalke ali subjekta, ki poroča, ter popolnosti in točnosti informacij, o katerih se poroča v skladu s členom 9.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(17)  člen 81 se spremeni:

(a)  odstavku 3 se doda naslednja točka (q):"

„(q) ustreznim organom tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 76(a).“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:"

„3a. Repozitorij sklenjenih poslov nasprotnim strankam in CNS iz drugega pododstavka člena 9(1a) zagotovi informacije, sporočene v njihovem imenu.“;

"

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s člani ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) informacije, ki se objavijo ali dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 3;
   (b) pogostost objavljanja informacij iz odstavka 1;
   (c) operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji in za dostop do teh informacij s strani subjektov iz odstavka 3;
   (d) pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo dostop subjektom iz odstavka 3.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

ESMA pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov zagotovi, da objava informacij iz odstavka 1 ne razkriva identitete katere koli stranke katere koli pogodbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(18)  člen 82(2) se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(6), člena 4(3), člena 64(7), člena 70, člena 72(3), člena 76a in člena 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.“;

"

(19)  člen 85 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] oceni uporabo te uredbe in pripravi splošno poročilo. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.“;

"

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. ESMA do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo, v katerem analizira učinek sprememb glede ureditve poročanja, uvedenih z Uredbo (EU) 2018/... [to uredbo o spremembi], na udeležence na trgu. V tem poročilu oceni predvsem uvedbo in izvajanje ustreznih določb, ki omogočajo prenos poročanja na finančne nasprotne stranke in zahtevajo poročanje CNS o pogodbah, ter preuči, ali so te nove določbe imele načrtovani učinek zmanjšanja bremena poročanja za manjše nasprotne stranke. Preuči tudi, kako so te nove določbe vplivale na konkurenco med repozitoriji sklenjenih poslov ter ali in v kakšni meri so povzročile manj konkurenčno okolje ter omejile svobodno izbiro za klirinške člane in njihove stranke.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Komisija do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsako leto do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerem oceni, ali so bile razvite izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, in potrebo po morebitnih ukrepih za spodbujanje teh tehničnih rešitev.

ESMA do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsako leto do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z EIOPA, EBA in ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

   (a) ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami;
   (b) obseg in naravo dejavnosti pokojninskih shem na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kliringom in brez kliringa po kategorijah sredstev in morebitna s tem povezana sistemska tveganja za finančni sistem;
   (c) posledice izpolnjevanja zahtev glede kliringa s strani pokojninskih shem za njihove naložbene strategije, vključno s kakršno koli spremembo razporeditve njihovih denarnih in nedenarnih sredstev;
   (d) posledice pragov kliringa iz člena 10(4) za pokojninske sheme;
   (e) vpliv drugih pravnih zahtev na razliko v stroških pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC s kliringom in brez kliringa, vključno z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente brez kliringa in izračunom količnika finančnega vzvoda, ki se opravi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013;
   (f) ali so potrebni kakršni koli nadaljnji ukrepi za spodbujanje rešitve za kliring za pokojninske sheme.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da triletno obdobje iz člena 89(1) enkrat podaljša za dve leti, če ugotovi, da ni bila razvita nobena izvedljiva tehnična rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Komisija do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] ▌:

   (a) predloži predlog za zavezujočo rešitev, ki ni stalno ali začasno izvzetje pokojninskih shem iz obveznosti kliringa, če meni, da deležniki niso našli rešitve; ali
   (b) sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da dvoletno obdobje iz člena 89(1) enkrat podaljša za eno leto, le če meni, da so deležniki našli rešitev in da je za izvajanje te rešitve potrebnega več časa; ali
   (c) dovoli iztek izvzetja, hkrati pa deležnike spodbuja, naj svojo rešitev izvedejo že pred tem, če meni, da je bila najdena rešitev.

"

(ca)  vstavita se naslednja odstavka:"

„3a. Komisija do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da triletno obdobje iz člena 89(1a) enkrat podaljša za dve leti, le če meni, da je pri majhnih pokojninskih shemah prišlo do potrebnih prizadevanj za razvoj ustreznih tehničnih rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine upokojencev ostaja nespremenjen;

3b.   ESMA do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni, ali se lahko razširi seznam finančnih instrumentov, ki v skladu s členom 47 štejejo za visoko likvidne z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, in ali bi ta seznam lahko vključeval enega ali več skladov denarnega trga, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131.“;

"

(e)  dodajo se naslednji odstavki:"

„6. Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] po posvetovanju z organom ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uskladitvi obveznosti trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 z uvedenimi spremembami na podlagi Uredbe (EU) 2018/... [ta uredba o spremembi] za obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, zlasti v zvezi z obsegom subjektov, za katere velja obveznost kliringa, in mehanizmom za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa. Kadar ugotovi, da je uskladitev potrebna in ustrezna, poročilu priloži zakonodajni predlog s potrebnimi spremembami.

7.  ESMA do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z organoma EIOPA in EBA Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni, ali je načelo poštenih, razumnih, nediskriminatornih in preglednih tržnih pogojev iz člena 4(3a) učinkovito pri lajšanju dostopa do kliringa.

Komisija do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali je načelo poštenih, razumnih, nediskriminatornih in preglednih tržnih pogojev učinkovito pri lajšanju dostopa do kliringa, in po potrebi predlaga izboljšave tega načela. V poročilu se upoštevajo ugotovitve poročila iz prvega pododstavka, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog.

8.  Komisija do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerem oceni, ali je treba posle, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1). V tem poročilu upošteva predvsem, v kolikšni meri zmanjšujejo tveganja, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, upošteva pa tudi možnost izogibanja obveznosti kliringa in potencialno odvračanje od centralnega kliringa. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

Da bi ESMA pomagal Komisiji pri pripravi poročila iz prvega pododstavka, do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni, ali je treba posle, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa. V tem poročilu prouči stiskanje portfelja in druge razpoložljive storitve za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki zmanjšujejo netržna tveganja pri portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev, kot je ponovno uravnoteženje poslov. V poročilu pojasni namene in delovanje teh storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, v kakšnem obsegu zmanjšujejo tveganja, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, in oceni potrebo po kliringu teh poslov ali njihovem izvzetju iz obveznosti kliringa zaradi upravljanja sistemskih tveganj. Oceni tudi, v kakšnem obsegu bi lahko morebitno izvzetje iz obveznosti kliringa za te storitve odvračalo od centralnega kliringa in povzročilo izogibanje nasprotnih strank obveznosti kliringa.

9.  Komisija do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pregleda uporabo člena 9(1a) in o njej poroča, pri čemer med drugim upošteva ugotovitve svojega javnega posvetovanja o preverjanju ustreznosti nadzorniškega poročanja, ki je bilo objavljeno 1. decembra 2017, in poročila ESMA v skladu z drugim pododstavkom. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z ustreznim zakonodajnim predlogom. Komisija pri pregledu uporabe člena 9(1a) oceni, ali obveznost poročanja o poslih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 povzroča nepotrebno podvajanje poročanja o poslih za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, in ali se lahko zahteva po poročanju o teh poslih v skladu s členom 9(1a) ublaži brez nepotrebne izgube informacij, da bi poenostavili verigo poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, za vse nasprotne stranke, predvsem za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa iz drugega pododstavka člena 10(1).

ESMA do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] v sodelovanju z ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

   (a) skladnost obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, pa tudi dostopom ustreznih subjektov do podatkov;
   (b) ali se lahko uskladijo obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, in tudi dostopa ustreznih subjektov do podatkov; ter
   (c) izvedljivost poenostavitve verig poročanja za vse nasprotne stranke, tudi za vse posredne stranke, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem poročanju in ukrepov, sprejetih v skladu s členom 4(4) te uredbe in členom 30(2) Uredbe (EU) št. 600/2014.“;

"

(20)  v členu 89 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani pokojninske sheme, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Pokojninske sheme, centralne nasprotne stranke in klirinški člani naredijo vse, da bi prispevali k razvoju tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem.

Komisija vzpostavi strokovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki pokojninskih shem, centralnih nasprotnih strank, klirinških članov in drugih strani, pristojnih za tovrstne tehnične rešitve, za spremljanje njihovih prizadevanj in oceno napredka pri razvoju tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem. Strokovna skupina se sestaja vsaj enkrat na šest mesecev. Komisija pri pripravi osnutkov poročil v skladu s prvim pododstavkom člena 85(2) upošteva prizadevanja v okviru pokojninskih shem, centralnih nasprotnih strank in klirinških članov.“;

"

(20a)  v členu 89 se vstavi naslednji odstavek:"

„1a. Ne glede na odstavek 1 se obveznost kliringa iz člena 4 do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] ne uporablja za izvedene finančne instrumente OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, ki spadajo v kategorijo majhnih pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani pokojninske sheme.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe, v katerem določi, katere pokojninske sheme so majhne pokojninske sheme v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, pri čemer upošteva, da kategorija majhnih pokojninskih shem ne sme predstavljati več kot 5 % pogodb o izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki so bile sklenjene v okviru pokojninskih shem.“;

"

(21)  Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od ... [pet mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Ne glede na drugi pododstavek tega člena se člen 1(7)(d) ter odstavki 8, 10 in 11 člena 1 uporabljajo od ... [▌šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], člen 1(2)(c), člen 1(7)(e), člen 1(9), točki (b) in (c) člena 1(12) in člen 1(16) pa se uporabljajo od ... [▌18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Če ta uredba začne veljati po 16. avgustu 2018, se člen 89(1) uporablja za nazaj za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se izvajajo v okviru pokojninskih shem po 16. avgustu 2018 in pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)   v oddelku I se dodajo naslednje točke (i), (j) in (k):

„(i) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(9)(a), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(j)  repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(9)(b), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov, s katerimi se zagotovi popolnost in točnost sporočenih podatkov;

(k)  repozitorij sklenjenih poslov krši člen 78(9)(c), če nima vzpostavljenih ustreznih politik za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, če jih zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali če je to potrebno iz drugih razlogov.“;

(2)   v oddelku IV se doda naslednja točka (d):

„(d) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 55(4), če organa ESMA ne obvesti pravočasno o bistvenih spremembah pogojev za njegovo registracijo.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0181/2018).
(2)* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(3) UL C […], […], str. […].
(4) UL C […], […], str. […].
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne... (UL ...) in sklep Sveta z dne ….
(6) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(7) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).
(8) http://www.bis.org/cpmi/publ/d106.pdf
(9) http://www.bis.org/cpmi/publ/d125.pdf
(10) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
(11) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(12) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(13) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(14) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(15) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(16) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(17) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(18) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).


Skupna pravila na področju civilnega letalstva in Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu ***I
PDF 124kWORD 60k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2015)0613 – C8-0389/2015 – 2015/0277(COD))
P8_TA(2018)0245A8-0364/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0613),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0389/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj italijanskega senata in malteške poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. oktobra 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. decembra 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0364/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91

P8_TC1-COD(2015)0277


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1139.)

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 111..
(2) UL C 88, 21.3.2017, str. 69.


Emisije CO2 in poraba goriva pri novih težkih vozilih ***I
PDF 130kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (COM(2017)0279 – C8-0168/2017 – 2017/0111(COD))
P8_TA(2018)0246A8-0010/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0279),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0168/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. aprila 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0010/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. junija 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih

P8_TC1-COD(2017)0111


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/956.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVE KOMISIJE

Predlog o standardih CO2 za težka vozila

Kot je bilo 8. novembra 2017 napovedano v Sporočilu „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“ (COM(2017)0675), namerava Komisija tretji sveženj o mobilnosti predložiti v prvi polovici maja 2018, vključno s predlogom o določitvi standardov glede emisij ogljikovega dioksida za tovorna vozila.

Časovni razpored razvoja orodja VECTO / uredbe o certificiranju

Komisija si prizadeva za tehnični razvoj orodja za izračun porabe energije vozil (Vehicle Energy Consumption Calculation Tool – VECTO), da bi leta 2020 vključili nove znane tehnologije in druge tipe vozil, tj. preostala tovorna vozila in avtobuse, leta 2021 pa še priklopna vozila.

Dodatne informacije o razvoju orodja VECTO ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 bodo objavljene na ustreznih spletnih mestih Komisije, da se zagotovi redno obveščanje deležnikov in gospodarskih subjektov.

Razvoj preizkusa za preverjanje med dejansko vožnjo v skladu z uredbo o certificiranju

Komisija priznava pomen zanesljivih in reprezentativnih podatkov o emisijah CO2 ter porabi goriva pri težkih vozilih.

Zato naj bi se Uredba (EU) 2017/2400 dopolnila s postopkom za preverjanje in zagotavljanje skladnosti delovanja orodja VECTO ter lastnosti zadevnih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva. O tem postopku preverjanja, ki bi moral vključevati preizkušanje med dejansko vožnjo težkih vozil, ki so v proizvodnji, naj bi tehnični odbor za motorna vozila glasoval pred koncem leta 2018.

Poleg tega naj bi bil postopek preverjanja tudi podlaga za prihodnji preizkus za preverjanje delovanja vozil v prometu s strani proizvajalcev in homologacijskih organov ali neodvisnih tretjih oseb.

(1) UL C 81, 2.3.2018, str. 95.


Posodobitev izobraževanja v EU
PDF 209kWORD 77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU (2017/2224(INI))
P8_TA(2018)0247A8-0173/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

–  ob upoštevanju pravice do izobraževanja, opredeljene v členu 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev(1),

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja(2),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. in 19. maja 2015 o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381) in resolucije Parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(5),

–  ob upoštevanju člena 2 Protokola h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki določa pravico do izobraževanja;

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope št. 1904 (2012) o pravici do svobodne izbire izobraževanja,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(7),

–  ob upoštevanju pariške izjave z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(8),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (SWD(2016)0195),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(9),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja (COM(2016)0941),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 z naslovom Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (COM(2017)0248),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. maja 2017 o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo (COM(2017)0247),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. maja 2017 za priporočilo Sveta o spremljanju diplomantov (COM(2017)0249),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. oktobra 2017 za priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (COM(2017)0563 – SWD(2017)0322),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017 o posodobitvi šolstva in visokošolskega izobraževanja,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2017 o novi strategiji EU za izobraževanje,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 17. januarja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (COM(2018)0023),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 17. januarja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (COM(2018)0024),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju zaključnega poročila socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu na Švedskem 17. novembra 2017(12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o predšolski vzgoji in varstvu: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke, sprejetih na 3090. zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, ki je potekalo 19. in 20. maja 2011(13)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 1984 o svobodi izobraževanja v Evropski skupnosti(14),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 11. maja 2010 o internacionalizaciji visokošolskih ustanov(15),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. junija 2016 z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (JOIN(2016)0029) in resolucije Parlamenta z dne 5. julija 2017 o tem(16),

–  ob upoštevanju člena 26 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju za človekove pravice, sprejete v okviru Priporočila CM/Rec(2010)7),

–  ob upoštevanju člena 10 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju strateškega cilja B Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje (1995),

–  ob upoštevanju 28. in 29. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 4 in 5,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2018),

A.  ker je v skladu s členom 6(e) PDEU področje izobraževanja in usposabljanja v pristojnosti držav članic, Evropska unija pa ima pomembno podporno vlogo pri opredelitvi izzivov in ciljev ter spodbujanju in izmenjavi najboljše prakse;

B.  ker je pravica do izobraževanja temeljna človekova pravica in ker mora imeti izobraževanje v vseh oblikah in na vseh stopnjah naslednje med seboj povezane bistvene značilnosti: a) razpoložljivost, b) dostopnost, c) sprejemljivost in d) prilagodljivost;

C.  ker je glavna prednostna naloga evropskega stebra socialnih pravic zagotoviti kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

D.  ker je izobraževanje pomembno za doseganje enakih možnosti, zato je treba omogočiti nediskriminacijski dostop do njega; ker si je treba v ta namen bolj prizadevati, da bi zagotovili, da bi imeli vsi enake možnosti pri dostopu do izobraževanja in usposabljanja ter pri pridobivanju znanja in spretnosti na vseh ravnih, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim, invalidom in osebam s posebnimi potrebami, pa tudi prikrajšanim skupinam;

E.  ker evropske izobraževalne sisteme zaznamuje bogata kulturna, socialna in jezikovna raznolikost, obenem pa imajo države članice podobne izobraževalne cilje in se spopadajo s podobnimi izzivi, kot je vsem zagotoviti enak dostop do izobraževanja, kar je mogoče obravnavati na evropski ravni;

F.  ker je uspešnost izobraževalnih sistemov pri izpolnjevanju družbenih in gospodarskih potreb ter potreb posameznikov odvisna od njihove kakovosti, dostopnosti, raznolikosti, učinkovitosti in pravičnosti ter od razpoložljivosti ustreznih človeških, finančnih in materialnih virov;

G.  ker je treba spomniti, da je izobraževanje, tudi izobraževanje učiteljev, prizadela ekonomska in finančna kriza in da ima javno financiranje izobraževanja temeljno vlogo v izobraževalnih sistemih EU; ker sta torej neprekinjena javna finančna podpora za izobraževanje, vključno z učitelji in njihovimi delovnimi pogoji, pa tudi za raziskave, in njeno povečanje bistvena, da se zagotovi brezplačno, vključujoče in dostopno javno izobraževanje;

H.  ker bi morali izobraževanje in usposabljanje prispevati k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani, pripravljeni na življenje in delo v tehnološko naprednem in globaliziranem svetu, ter jim zagotoviti ključen nabor kompetenc za vseživljenjsko učenje, opredeljen kot kombinacija znanja, spretnosti in stališč, potrebnih za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo in zaposlitev;

I.  ker je kakovost poučevanja odločilni dejavnik uspeha učencev in dijakov, zato je ena od prednostnih nalog v okviru sodelovanja EU na področju izobraževanja in usposabljanja močna podpora odličnosti, kar zadeva poučevanje in vzgojo;

J.  ker pravica do izobraževanja obsega tudi svobodo do ustanavljanja izobraževalnih ustanov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati demokratična načela in pravico staršev, da o izobraževanju in pouku svojih otrok odločajo tudi na podlagi verskega, filozofskega in pedagoškega prepričanja;

K.  ker odprta metoda koordinacije, ki se uporablja na področju izobraževanja, državam članicam omogoča oblikovanje in izvajanje skupne strategije o izobraževanju in usposabljanju, kar vključuje tudi spletno platformo ET2020 (izobraževanje in usposabljanje 2020); ker se pragi te strategije vsako leto v okviru spremljanja izobraževanja in usposabljanja v državah članicah in celotni EU analizirajo in ocenijo;

L.  ker Komisija v najnovejšem Pregledu izobraževanja in usposabljanja, objavljenim leta 2017, ugotavlja, da je kljub stalnemu napredku pri zmanjševanju osipa v izobraževanju in usposabljanju ta še vedno zelo visok v vsej EU;

M.  ker rezultati preskušanja PISA kažejo, da ima 20,6 % evropskih učencev težave pri učenju osnovnih spretnosti na področju branja, matematike in naravoslovja ter da zelo veliko evropskih državljanov ni pismenih; ker je to zelo zaskrbljujoče, kar zadeva nadaljnje učenje, osebni razvoj in ustrezno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

N.  ker je zagotavljanje dostopa do kakovostnih storitev predšolske vzgoje in varstva za vse otroke ključna za to, da lahko pozitivno vstopijo v življenje in na izobraževalno pot;

O.  ker je kakovostno osebje temeljni dejavnik za storitve predšolske vzgoje in varstva;

P.  ker je spodbujanje mobilnosti študentov in osebja pomemben del evropskih visokošolskih sistemov ter prispeva k razvoju mladih in lahko spodbudi gospodarski in družbeni napredek; ker je treba za povečanje mobilnosti študentov in osebja v okviru programa Erasmus+ izboljšati njegovo kakovost in povečati finančno podporo zanj;

Q.  ker lahko metodološke in digitalne inovacije omogočijo širitev dostopa do vsebin in znanja, kljub temu pa ne morejo nadomestiti osebnih stikov in izmenjave med učenci ter med učenci in učitelji, prav tako se jim v izobraževalnih sistemih ne bi smela nameniti prednost;

R.  ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah, in bi morala biti vključena v vse politike EU, zlasti na področju izobraževanja in kulture;

S.  ker je izobraževanje učinkovit instrument za premostitev neenakosti spolov in diskriminacije, kljub temu pa lahko tudi pogosto obnovi ali okrepi že obstoječo diskriminacijo; ker neenakost spolov v izobraževanju ovira osebni razvoj in zaposlovanje ter vpliva na številna družbeno-kulturna področja;

T.  ker je vrzel stopnje zaposlenosti po spolu leta 2015 znašala 11,6 odstotne točke, čeprav je tri petine (57,6 %) vseh visokošolskih diplomatov žensk(17);

Znanje kot bistven ekonomski vir in vir blaginje državljanov

1.  potrjuje, da je kakovostno splošno izobraževanje bistven sestavni del osebnega, kulturnega, družbenega in poklicnega razvoja v družbi, temelječi na znanju;

2.  meni, da sta varovanje evropskih skupnih vrednot in doseganje gospodarskih in socialnih ciljev EU, pa tudi konkurenčnosti in trajnostne rasti, povezani s kakovostnim izobraževanjem, saj se pri tem spodbujajo demokratične vrednote, človekove pravice, socialna kohezije, integracija in uspeh posameznika;

3.  poudarja ključno vlogo izobraževanja pri oblikovanju gospodarske in družbene prihodnosti Evrope ter za izpolnjevanje potreb evropskih državljanov in gradnjo skupnosti različnih državljanov, ki jih združujejo skupne osrednje vrednote;

4.  poudarja, da kakovosten sistem izobraževanja in usposabljanja spodbuja aktivno državljanstvo in skupne vrednote in kot tak prispeva k oblikovanju odprte, vključujoče, pluralne, demokratične in strpne družbe;

5.  poudarja, da izobraževanje učečim se pomaga, da razvijejo etične in državljanske vrednote in postanejo dejavni, odgovorni in odprti pripadniki družbe, ki so sposobni uveljavljati in zagovarjati svoje demokratične pravice in dolžnosti v družbi, ki cenijo raznolikost in imajo dejavno vlogo v demokratičnem življenju ter prevzemajo odgovornost zase in svojo skupnost; v zvezi s tem poudarja pomen državljanske, etične in okoljske vzgoje;

6.  poudarja, da mora biti izobraževanje kakovostno in vključujoče ter zagotavljati, da bodo mladi pridobili potrebno znanje in spretnosti, postali medijsko pismeni, bodo kritično in samostojno razmišljali ter imeli demokratični odnos, da se bodo lahko spopadli z izzivi, postali aktivni evropski državljani ter bodo uspešni v zasebnem življenju in na trgu dela, obenem pa bodo tudi oblikovali prihodnost sveta;

7.  poudarja, da je zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja poglavitno za doseganje trajne socialne kohezije in odpravo revščine, socialne izključenosti oseb iz prikrajšanih in ranljivih skupin ter spolnih stereotipov in zato še vedno najbolj pripomore k socialni mobilnosti;

8.  ugotavlja, da lahko kakovostno izobraževanje spodbuja inovacije in raziskave v Evropi, ki so pomembne za družbo in ji koristijo;

9.  priznava pomen izobraževanja pri razvijanju kulturnih kompetenc in spodbujanju kulturnega razvoja; spodbuja vzpostavitev tesnejše sinergije med izobraževalnim in kulturnim sektorjem s podpiranjem dejavnejše vloge kulture in umetnosti v formalnem, priložnostnem in neformalnem izobraževalnem okolju;

10.  se zaveda vloge, ki jo ima izobraževanje pri razvijanju vseživljenjskemu učenju naklonjenega pristopa, ki ljudem pomaga, da se prilagajajo spreminjajočim se zahtevam sodobnega sveta;

11.  opominja, da imajo šole in izobraževalne ustanove ključno vlogo pri oblikovanju in spodbujanju pozitivnega pristopa do učenja, tudi vseživljenjskega učenja;

Spreminjajoča se realnost izobraževanja in s tem povezani izzivi

12.   meni, da je za reformo izobraževanja poglaviten celovit pristop k izobraževalni politiki z močno politično in javno podporo ter da je za dosego teh ciljev bistveno sodelovanje celotne družbe in vseh pomembnih in zainteresiranih akterjev, vključno s starši;

13.  meni, da so za doseganje pravičnosti, raznolikosti in odličnosti v izobraževanju ključni učinkovito upravljanje in ustrezno financiranje vseh izobraževalnih sistemov, kakovostni sodobni učni viri in poučevanje, motivirani in sposobni učitelji ter vseživljenjsko učenje;

14.  poudarja potencial novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in inovacij kot nov instrument, ki ponuja nove možnosti v izobraževanju ter omogoča učinkovitejše izpolnjevanje potreb posameznih učencev (tudi posebnih potreb) in večjo prožnost pri učenju in poučevanju, personalizacijo in odgovornost, spodbuja pa tudi interaktivne oblike sodelovanja in komunikacije;

15.  poudarja, da digitalizacija in vzpostavitev skupnih izobraževalnih platform omogočata sodobno izobraževanje, zlasti v obliki učenja in izobraževanja na daljavo ter kombiniranega učenja, kar naj bi omogočalo večjo prožnost v izobraževanju, saj se lahko izobraževanje bolje prilagodi posameznim življenjskim okoliščinam učečih se, ki jim torej vseživljenjsko učenje, kakovostno izobraževanje, dostopnost in razvoj spretnosti v prihodnosti koristi; poudarja potrebo po učnem načrtu za informacijsko in komunkacijsko tehnologijo ter medije, ki je primeren starosti in upošteva razvoj in dobro počutje posameznika ter poudarja pomembnost odgovorne uporabe in kritičnega razmišljanja;

16.  ugotavlja, da učinkovito učenje in poučevanje s pomočjo digitalnih tehnologij zahteva pravičen dostop, zadovoljivo raven digitalnih spretnosti, visokokakovostne učne vire, usposabljanje za prilagoditev tehnologije za pedagoške namene ter spodbujanje odnosa in potrebne motiviranosti za smiselno digitalno udeležbo; meni, da bi morale biti digitalne spretnosti in spretnosti na področju medijske pismenosti sestavni del izobraževalnih politik ter med drugim vključevati državljanske kompetence in kritično razmišljanje; poudarja pomen kritične ocene virov in njihove zanesljivosti ter s tem povezanih projektov medijske pismenosti;

17.  ugotavlja, da so v vse bolj globaliziranem in digitaliziranem svetu potrebne inovativne in relevantne metode učenja, poučevanja in ocenjevanja, pa tudi ustrezna izobraževalna infrastruktura, ki omogoča skupinsko delo in poučevanje ter skupaj z naprednimi izobraževalnimi metodami spodbuja ustvarjalno razmišljanje in reševanje problemov; opominja, kako pomembno je vključiti učence, učitelje in drugo šolsko osebje v ocenjevanje, ali so bili učni cilji doseženi in kako;

18.  ugotavlja, da si je treba prizadevati za prilagoditev izobraževalne paradigme tako, da bi bil pristop, usmerjen v učitelje in vsebino, ki je individualno in specifično prilagojen učencem in njihovim življenjskim okoliščinam, uravnotežen s pristopom, usmerjenim v razumevanje, ki združuje učne metode, prilagojene tradicionalnim in spletnim učnim modelom, s čimer bi okrepili personalizacijo izobraževalnega procesa ter zmanjšali osip in zvišali stopnje zaključenega šolanja;

19.  poudarja, da bi morali izobraževalni sistemi spodbujati in razvijati interdisciplinarne, sodelovalne in ustvarjalne pristope ter skupinsko delo, da bi učenci, dijaki in študenti pridobili znanje in spretnosti, vključno s prečnimi in mehkimi veščinami, pa tudi poklicne, prečne, socialne in državljanske kompetence;

20.  ugotavlja, da je zagotavljanje kakovostnega učenja in poučevanja stalen proces, ki vključuje dialog, občutek za pogovor in postavljanje vprašanj, in bi mu bilo treba pri posodabljanju izobraževanja nameniti prednost;

21.  poudarja, da je za neodvisnost učečih se invalidov in njihovo vključevanje v družbo bistveno, da se olajša enak dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja; poziva države članice, naj olajšajo dostop do splošnega, vključujočega in kakovostnega izobraževanja in pri tem upoštevajo potrebe vseh invalidnih študentov, na primer, naj zagotavljajo dvojezično vključujoče izobraževanje za gluhe otroke glede na njihove posebne jezikovne potrebe; poziva šole, naj zagotovijo formalne in neformalne raznolike storitve in posebno podporo, tudi z izkoriščanjem potenciala novih tehnologij, da se zadosti posameznim potrebam vseh učencev; poziva Komisijo, naj spremlja šole, kar zadeva politiko o nezavračanju, in naj v okviru strategije Evropa 2020 določi kazalnike v zvezi z invalidnostjo;

22.  meni, da mora biti temeljni cilj evropskega izobraževanja razvijati logično sklepanje, razmišljanje in znanstveno radovednost, da mora biti zmožen graditi na temeljih umetnostne, znanstvene in tehnične humanistične kulture in da mora za reševanje nacionalnih in evropskih problemov ter ozaveščanje o težavah v mednarodni skupnosti usposabljati na podlagi konkretne življenjske stvarnosti na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

23.  priznava, da obstajajo individualne razlike v kognitivnih sposobnostih in osebnostnih značilnostih, ki v povezavi z družbenimi in okoljskimi dejavniki vplivajo na učni uspeh; v zvezi s tem poudarja, da je izobraževanje bolj učinkovito, bolj uravnoteženo in pravičnejše, če se te razlike upoštevajo;

24.  priznava, da je v konkurenčnem svetu nujno čim bolj zgodaj prepoznati evropske nadarjence in jih spodbujati;

25.  poudarja, da izboljšanje učnega uspeha v splošnem ustreza spodbujanju odličnosti med nadarjenimi učenci; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba načrtovati ustrezne intervencijske programe za spodbujanje psiholoških značilnosti, ki so pomembne za povečanje potenciala ljudi;

26.  poudarja, da je treba vizualno pismenost obravnavati kot novo življenjsko spretnost in priznati, da dandanes ljudje veliko več komunicirajo prek podob kot s tradicionalnimi sredstvi;

27.  je seznanjen s predlogom za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora, predstavljenim leta 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu; želi spomniti, da naj bi ta pobuda spodbujala sodelovanje, vzajemno priznavanje diplom in kvalifikacij ter povečanje mobilnosti in rasti;

28.  podpira sklepe Sveta z dne 14. decembra 2017, v katerih se poziva k večji mobilnosti študentov in njihovi udeležbi v izobraževalnih in kulturnih dejavnostih, tudi s pomočjo evropske študentske izkaznice, ki naj bi olajšala priznavanje univerzitetnih kreditnih točk, pridobljenih v drugih državah članicah;

29.  meni, da je program Erasmus+ vodilni program EU na področju izobraževanja in da se je v več letih izkazal kot zelo vpliven in priljubljen program; zato poziva, naj se mu v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 nameni veliko več sredstev, da bo bolj dostopen in vključujoč ter bo dosegel več študentov in učiteljev;

30.  poudarja, da je brezposelnost mladih vseevropski pojav in naj bi bila po podatkih enkrat višja od povprečne stopnje splošne brezposelnosti; je zaskrbljen zaradi izredno visoke stopnje brezposelnosti mladih v sredozemskih državah članicah, ki je po podatkih Eurostata najvišja v Španiji (44 %), Italiji (37,8 %) in Grčiji (47,3 % – brezposelnost mladih, 30,5 % – stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo);

31.  poudarja, da je kljub dvema milijonoma prostih delovnih mest v EU več kot 30 % kvalificiranih mladih diplomantov na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim spretnostim ali željam, hkrati pa 40 % evropskih delodajalcev težko najde osebe s potrebnimi spretnostmi(18);

32.  poudarja, da morajo izobraževalni sistemi na vseh ravneh ohraniti vidik spola, ki upošteva potrebe ljudi, ki so žrtve različnih oblik diskriminacije, vključno z invalidi, osebami, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI, in pripadniki marginaliziranih skupnosti;

Predšolska vzgoja in varstvo

33.  poudarja, da sta kakovostna in dostopna predšolska vzgoja in varstvo temelj za pravičnejše in učinkovitejše izobraževalne sisteme, poleg tega zagotavljata osebni razvoj, dobro počutje in učinkovito nadaljnje izobraževanje posameznikov;

34.  želi spomniti, da obiskovanje vrtca koristi vsem otrokom, zlasti tistim iz prikrajšanih skupin, in v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je vsakemu otroku zagotoviti dostop do predšolske vzgoje in varstva; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v številnih državah članicah večje povpraševanje po vrtcih, kot je mest, zlasti za mlajše otroke;

35.  poudarja, da je pomembno spremljati kakovost predšolske vzgoje in varstva, da bi otrokom omogočili razvoj njihovih kognitivnih spretnosti in bi lahko ocenili, ali so upoštevane otrokove koristi;

Šolsko izobraževanje

36.  meni, da so šole središče kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja ter spodbujanja demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva; meni, da bi morale šole mladim v glavnem pomagati, da pridobijo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij, pa tudi za razvoj avtonomije pri učenju in izboljšanje znanja jezikov;

37.  poudarja, da bi morali biti v središču učinkovitega delovanja posebne potrebe vseh učencev, kar pomeni, da bi bilo treba določiti skupne cilje in jasen program za njihovo uresničevanje ter da bi morali po potrebi celotno šolstvo in deležniki tesno sodelovati;

38.  meni, da bi moral biti sodoben učni načrt usmerjen v gradnjo kompetenc ter bi moral krepiti osebnostne spretnosti in znanja, pa tudi kompetence za zdravo, v prihodnost usmerjeno urejanje življenja, ter bi moral biti osredotočen na formativno ocenjevanje in na telesno in duševno dobro počutje učencev; meni, da bi moral imeti vsak učenec možnost, da razvije ves svoj intelektualni potencial; poudarja, da je razvoj in krepitev spretnosti stalen proces, ki poteka na vseh stopnjah izobraževanja in na trgu delu, in da bi bilo treba spretnosti in kompetence upoštevati v izobraževalnem procesu in pri priznavanju izobraževalnih kvalifikacij;

39.  poudarja, da je obvladovanje osnovnih spretnosti branja in pisanja ter matematičnih spretnosti pri učencih ključno za njihovo nadaljnje učenje in osebni razvoj ter pridobitev digitalnih kompetenc; poudarja, da bi morala strateški okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (ET2020) in nov program Komisije o znanju in spretnostih dopolnjevati nacionalne ukrepe in državam članicam biti v podporo na tem področju; poziva države članice in izobraževalne ustanove, naj okrepijo osnovne spretnosti, med drugim prek učenja na podlagi projektov in problemov;

40.  meni, da bi morale države članice zagotoviti, da nihče ne bi diplomiral brez osnovnih znanj in spretnosti, vključno z osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi; poleg tega poudarja, da zdaj večina delovnih mest zahteva večjo bralno in računsko pismenost, digitalno pismenost in druga bistvena znanja in spretnosti ter da bi morali zato sodobni izobraževalni sistemi združevati vseh osem ključnih kompetenc iz predloga priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, ki vključuje tudi znanja in odnose; pozdravlja, da so v predlogu tudi digitalne spretnosti opredeljene kot osnovne spretnosti;

41.  meni, da bi morale biti šole ne glede na vpliv novih tehnologij na izobraževanje še vedno temeljno učno okolje, v katerem se razvijajo možnosti in vsak lahko najde prostor in čas za osebni in socialni razvoj;

42.  želi spomniti, da se je izkazalo, da se z dodelitvijo več avtonomije šolam, kar zadeva učne načrte, ocenjevanje in finance, izboljša uspeh učencev, če ima šola učinkovito vodstvo in prevzema odgovornost za njihov učni uspeh;

43.  poudarja, da kulturna raznolikost in večjezičnost v šolah pozitivno vplivata na jezikovni in kognitivni razvoj učencev ter na spodbujanje medkulturne ozaveščenosti, spoštovanja in pluralnosti;

44.  meni, da je treba okrepiti učenje jezikov, da bi posamezniki poleg maternega jezika govorili še dva jezika, in spodbujati pouk v srednji šoli v nematernem jeziku pri vsaj dveh predmetih;

45.  poudarja, da izmenjave na srednjih šolah veliko prispevajo k spodbujanju učencev, da pridobivajo znanje, spretnosti, odnose in vrednote, ki so neločljivo povezani z dinamičnim evropskim državljanstvom, in razvijajo konstruktivno kritično mišljenje;

46.  poudarja, da morajo biti šole bolj odprte, da se omogočita priznanje neformalnega in priložnostnega učenja ter bolj neovirano prehajanje med različnimi izobraževalnimi usmeritvami (tehnična in akademska);

47.  poudarja, da bi bilo treba učence spodbujati, naj s tehnikami samoocenjevanja merijo napredek pri učenju; poziva izobraževalne ustanove, naj zagotovijo, da bodo orodja za zbiranje povratnih informacij z uporabo kombinacije več instrumentov, kot so študentski vprašalniki, ciljne skupine in skrinjice za zbiranje predlogov, zagotavljala zanesljive informacije;

48.  poudarja, kako pomembno je živeti aktivno in se ukvarjati s športom; v zvezi s tem poudarja, da je treba v učnih načrtih na vseh stopnjah spodbujati telesno aktivnost in športno vzgojo ter jima pripisati večjo vlogo, poleg tega je treba zagotoviti boljše možnosti za razvoj sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi športnimi organizacijami; spodbuja tudi izobraževalne pobude in zunajšolske dejavnosti, da se podprejo izpolnjevanje individualnih potreb in interesi učencev ter povezovanje z lokalnimi skupnostmi;

49.  poudarja pomen kakovostnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja ter dejavnosti v skupnosti in prostovoljskih dejavnosti za izboljšanje statusa poklicev, za katere se osebe izučijo na delovnem mestu;

50.  ugotavlja, da se nova delovna mesta ustvarjajo predvsem v panogah obnovljivih virov energije in da bi bilo treba v šolskih programih ustrezno obravnavati zelene sektorje in poklice;

51.  poudarja, da so spretnosti upravljanja informacij, kritično razmišljanje in sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi temeljni cilji akademskega izobraževanja;

52.  priznava, da je treba okrepiti trikotnik znanja ter izboljšati povezave med raziskavami in poučevanjem, v ta namen pa ustreznim programom nameniti zadostna sredstva in poskrbeti, da bodo imeli študenti, ki sodelujejo v raziskovalnih programih, na voljo finančna sredstva za izvajanje raziskav;

53.  meni, da bi morali biti sistemi visokošolskega izobraževanja prožnejši in bolj odprti, da je treba spodbujati dualne sisteme na univerzah in visokošolskih ustanovah, zlasti s spodbujanjem vajeništva in priznavanjem priložnostnega in neformalnega učenja, in zagotavljanjem lažjega prehajanja med različnimi stopnjami izobrazbe, tudi med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem, spodbujati pa je treba tudi različne oblike izvajanja programov; poudarja, da bi moralo to temeljiti na boljšem razumevanju uspešnosti diplomantov;

Visokošolsko izobraževanje

54.  poudarja, da je treba v okviru oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora podpirati sodelovanje in krepiti potencial vseh evropskih visokošolskih ustanov in študentov, da se spodbudijo mreženje, mednarodno sodelovanje in konkurenca;

55.  meni, da bi morala biti celovitejši pristop k internacionalizaciji, vključno z večjo mobilnostjo osebja in študentov (tudi v času pripravništva in vajeništva), ter mednarodna razsežnost učnega načrta, poučevanja, raziskovanja, sodelovanja in dodatnih dejavnosti pomemben element evropskih visokošolskih ustanov;

56.  se zavzema za večji poudarek na interdisciplinarnih študijskih programih in poziva k sočasnemu spodbujanju disciplin s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter humanističnih in družbenih ved; poudarja, da je treba spodbujati udeležbo žensk in drugih manj zastopanih skupin pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter v s tem povezanih poklicih;

57.  meni, da bi moralo biti visokošolsko izobraževanje povezano s širšo družbo, da bi spodbujalo inovativno rast in socialno blaginjo; meni, da je zaželeno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in zunanjimi deležniki, saj lahko slednji prispevajo znanje in strokovnost pri oblikovanju in zagotavljanju visokošolskih programov; poudarja pa, da mora biti odločanje vedno v rokah študentov in pedagoških strokovnjakov;

58.  se zaveda bistvene vloge, ki jo imajo akademiki in študenti pri širjenju znanja, empiričnih ugotovitev in dejstev v splošni javnosti; v zvezi s tem spodbuja gospodarsko in politično neodvisne raziskave, ki so pomembne in koristne za družbo;

59.  poudarja vlogo na raziskavah temelječega izobraževanja in pedagoškega raziskovanja kot sredstva za spodbujanje aktivnega učenja, izboljševanja razvoja spretnosti in izpopolnjevanja metodologije poučevanja;

60.  poudarja, da bi bilo treba učeče se spodbujati, naj s tehnikami samoocenjevanja merijo napredek pri učenju;

Učitelj naj zagotavlja kakovostno poučevanje

61.  meni, da so učitelji s svojim znanjem in spretnostmi, predanostjo in učinkovitostjo temelj izobraževalnih sistemov;

62.  poudarja, da je treba k poučevanju privabiti motivirane kandidate z dobrim akademskim ali poklicnim ozadjem in pedagoškimi kompetencami; poziva k izbirnim postopkom, ki bodo ustrezali namenu, ter k posebnim ukrepom in pobudam, s katerimi bomo izboljšali status učiteljev, njihovo usposabljanje, poklicne možnosti, delovne pogoje, vključno s plačilom, ki preprečujejo nestalne oblike zaposlitve, ter njihove socialne pravice, varnost in zaščito, ter jim zagotovili podporo, ki bo zajemala programe mentorstva, vzajemnega učenja in izmenjavo zgledov najboljše prakse; poziva Komisijo, naj v večji meri spodbuja enakost spolov v učiteljskem poklicu;

63.  poudarja, da je treba preoblikovati izobraževanje učiteljev ter vlagati vanj, in sicer od vsega začetka pa skozi njihov celoten poklicni razvoj, da bi učiteljem zagotovili zanesljivo, posodobljeno znanje, spretnosti in kompetence, ki so bistvene za visok standard poučevanja, kar vključuje raznolike metode poučevanja, kot so izobraževanje na daljavo, ki ga omogočajo digitalne tehnologije za učenje; poudarja pomen stalnega poklicnega napredovanja učiteljev, vključno z zagotavljanjem programov vseživljenjskega učenja in osvežitvenih tečajev ter možnosti za prekvalificiranje in izpopolnjevanje skozi njihovo celotno poklicno pot, ki ponujajo praktične rešitve za izzive, s katerimi se srečujejo v učilnicah, in jim omogočajo udeležbo v mednarodnih izmenjavah učiteljev, kar bo spodbudilo kulturo institucionalnega učenja;

64.  se strinja, da je izjemno kakovostno pedagoško, psihološko in metodološko usposabljanje osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih učiteljev in predavateljev osrednji pogoj za uspešno izobraževanje prihodnjih generacij; poudarja, da sta pri tem pomembna izmenjava zgledov najboljše prakse ter razvoj spretnosti in kompetenc v okviru programov mednarodnega sodelovanja in mobilnosti, kot so program Erasmus+ in plačana pripravništva v drugih državah članicah;

65.  poudarja, da imajo učitelji osrednjo vlogo pri zagotavljanju okolja za vključujoče učenje, to pa zahteva uporabo vrste metod in pristopov za izpolnjevanje različnih potreb ter omogoča vsem učencem, da sodelujejo pri oblikovanju, uresničevanju in ocenjevanju rezultatov učenja; priznava, da imajo učitelji ključno vlogo proaktivnih vodičev in mentorjev, ki poučujejo, kako vrednotiti informacije, prevzemajo podporno vlogo pri soočanju z izzivi in učence pripravljajo na življenje;

66.  meni, da je sodelovanje učiteljev in ravnateljev pri posodabljanju izobraževalnih sistemov bistvenega pomena za učinkovit reformni proces in spodbujanje pedagoškega osebja k nadaljnjim izboljšavam šolske politike;

67.  meni, da mora horizontalna šolska politika učiteljem zagotavljati učinkovito podporo ter poskrbeti za uresničitev izobraževalnih ciljev, spodbudno šolsko okolje, učinkovito delovanje in razvoj šol ter sodelovalno upravljanje;

68.  priznava pomembno vlogo pedagoških delavcev, pa tudi sodelovanja med starši, učitelji in šolskimi organi v okviru formalnega, neformalnega ali priložnostnega izobraževanja pri podpiranju sedanjih in prihodnjih generacij; v zvezi s tem spodbuja okrepljeno sodelovanje med vsemi pomembnimi akterji v formalnem, neformalnem in priložnostnem izobraževanju;

69.  meni, da okrepljeno sodelovanje med šolskimi učitelji, raziskovalci in akademiki koristi vsem sodelujočim ter prinaša izboljšave in posodobitve učne snovi, prakse učenja in pedagogike, prav tako pa spodbuja inovacije, ustvarjalnost in razvoj novih spretnosti;

Priporočila

70.  meni, da bi se moral evropski izobraževalni prostor osredotočati na doseganje skupnih ciljev, tudi zagotavljanju kakovostnega izobraževanja za vse, ter ga je treba oblikovati v skladu z obstoječimi politikami in njihovo kritično oceno ter izobraževalnimi trendi in zasnovami znotraj in zunaj EU, da se zagotovi skladnost, doslednost in dosegljivi rezultati, pri čemer je treba dati nov zagon njihovemu razvoju ob upoštevanju načel dodeljevanja pristojnosti, subsidiarnosti, svobode, sorazmernosti ter institucionalne in izobraževalne avtonomije;

71.  meni, da evropski izobraževalni prostor ne bi smel ogrožati niti nadomestiti bolonjskega procesa, saj bi bilo bolje, da se bolonjski proces razvija in okrepi; poudarja, kako pomembni so medsebojne vezi in medsebojno dopolnjevanje evropskega izobraževalnega in evropskega visokošolskega prostora;

72.  poziva države članice, naj podprejo oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora in okrepijo sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju njegovih ciljev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi izmenjavo zamisli in dobrih praks, da bi se dosegli ti cilji;

73.  podpira vzpostavitev evropske mreže univerz kot osnove za večje sodelovanje visokošolskih institucij iz EU in zunaj nje, ki naj temelji na pristopu od spodaj navzgor in pobud samih univerz, ki bi morale med drugim prispevati k večji inovativnosti evropskega izobraževalnega prostora, njegovi vitalnosti in privlačnosti za učenje in raziskave;

74.  poziva države članice, naj izobraževanje štejejo kot naložbo v človeški kapital in naj omogočijo pregledno dodeljevanje večjih javnih sredstev za uresničevanje pobud, namenjenih boljši kakovosti, vključevanju in pravičnosti učenja in poučevanja;

75.  poudarja, da so večje naložbe v izobraževanje in usposabljanje ter njihovo posodabljanje in prilagajanje temeljni pogoj za socialni in gospodarski napredek; zato poudarja, da so prednostna naloga v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2026 socialne naložbe, zlasti v izobraževanje in usposabljanje za vse;

76.  spodbuja ustrezno finančno pomoč šolam vseh vrst in stopenj, javnim in neprofitnim zasebnim šolam, da bi se povečala vključenost in zagotovila svoboda izbire izobraževanja, pod pogojem, da šolski programi temeljijo na načelih, ki jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, in da so skladni s pravnim sistemom, pravili in ureditvijo na področju izobraževanja in uporabe javnih sredstev v zadevni državi članici;

77.  meni, da je skrajni čas, da se začne vlagati v izobraževalno infrastrukturo v manj razvitih regijah, pri tem pa je treba vedno poskrbeti, da so usklajene naložbe prilagojene posebnostim območja, kamor se vlagajo; v zvezi s tem poudarja, da je še zlasti pomembno omogočiti, da se regionalnim pobudam za razvoj izobraževanja nameni večja podpora Evropske investicijske banke in evropskih skladov;

78.  poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjajo izkušnje in primere najboljše prakse v zvezi z mehanizmi in metodami javnega financiranja, vključno s financiranjem na podlagi uspešnosti in financiranjem konkurenčnih raziskav, da bi dosegli trajnostno in pregledno diverzificirano financiranje;

79.  poziva k okrepitvi sodelovanja med državami članicami pri posodabljanju izobraževanja; poziva države članice, naj začnejo izvajati načela evropskega stebra socialnih pravic, ki omogočajo zmanjšanje neenakosti v Evropi prek izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

80.  poudarja pomembno vlogo evropskega semestra pri spodbujanju nacionalnih reform, zlasti če se opredelijo z izobraževanjem povezana priporočila za posamezne države;

81.  pričakuje, da bo akcijski načrt za digitalno izobraževanje podprl države članice in izobraževalne ustanove pri večji, učinkovitejši in starosti ter razvoju primerni uporabi najnovejših tehnologij pri učenju, poučevanju in ocenjevanju, ki bodo dosegale standarde za zagotavljanje kakovosti; meni, da bi moral načrt za digitalno izobraževanje vzpostaviti in redno ocenjevati povezavo med digitalnimi izobraževalnimi sredstvi in okvirom kvalifikacij na podlagi učnih izidov;

82.  priporoča, naj države članice in izobraževalne ustanove spodbujajo individualizirane učne metode, osredotočene na učenca, vključno s prilagojenimi programi, ki temeljijo na združevanju akademskih in poklicnih izkušenj učencev ter na inovativnih metodah in interakciji med učitelji in študenti, da bi se podpiralo stalno izobraževanje in doseganje želenih rezultatov v učnem procesu kjer so študenti aktivni udeleženci;

83.  poziva države članic, naj sprejmejo celostni pristop k izobraževanju ter ponudijo učencem specifične, prožne možnosti za učenje, ki jim bodo omogočile pridobitev ključnih kompetenc, potrebnih za uspešen vstop na trg dela;

84.  poziva k obsežnejšemu vključevanju raziskovanja, dejavnega in projektnega učenja ter učenja z reševanjem konkretnih problemov v izobraževalne programe na vseh ravneh, da bi spodbujali sodelovanje in skupinsko delo; priporoča, naj se v izobraževalne sisteme vključijo prizadevanja za krepitev prečnih, mehkih življenjskih veščin;

85.  poudarja, da je treba invalidom zagotoviti pravico do izobraževanja, od vrtca do univerze, in poudarja pomen ustreznih učnih in tehničnih pripomočkov, ocenjevalnih meril in usposobljenega osebja, da se invalidom zagotovi dejansko uživanje te pravice;

86.  podpira in spodbuja izvajanje ukrepov za razvoj medijske pismenosti in kritičnega mišljenja prek izobraževanja in usposabljanja; opozarja na obstoječe zaveze na tem področju, navedene v sklepih Sveta z dne 30. maja 2016; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj na ravni EU usklajuje razvoj politik na področju medijske pismenosti, da bi se širilo najnovejše znanje in primeri najboljše prakse na tem področju; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo posebne ukrepe, s katerimi bi spodbudile in podprle projekte za medijsko in digitalno pismenost, kot je pilotni projekt Medijska pismenost za vse, in naj razvijejo celovito politiko na področju medijske in digitalne pismenosti, pri tem pa poseben poudarek dajo šolskemu izobraževanju;

87.  spodbuja države članice, naj zagotovijo možnosti za razvijanje ključnih sposobnosti, da se ohranijo in pridobijo znanja in spretnosti, s posebnim poudarkom na osnovnih znanjih, disciplinah s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, jezikovnih kompetencah, podjetniškim znanjem in spretnostmi, digitalni kompetenci, ustvarjalnosti, kritičnem razmišljanju in delu v skupinah; spodbuja Komisijo in države članice, naj olajšajo uporabo evropskega okvira ključnih kompetenc v vseh izobraževalnih ustanovah in omogočijo njihovo uporabo v formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju ter tako kar najbolj izkoristijo njegov potencial kot ključnega orodja za vseživljenjsko učenje;

88.  spodbuja države članice, naj ozaveščajo javnost o vseživljenjskem učenju in vključijo vidik enakosti spolov v razvoj ustreznih politik in programov, s posebnim poudarkom na ženskah z nižjo izobrazbeno stopnjo v mestnih in na podeželju, da bi jim omogočili izpopolnjevanje;

89.  podpira povečane referenčne vrednosti EU za sodelovanje v vseživljenjskem učenju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga priporočila o najboljših praksah, da bi dosegli ta ambiciozni cilj; poziva k večjemu poudarku na vseživljenjskem učenju na vseh ravneh izobraževanja; v zvezi s tem poudarja vlogo visokošolskih institucij pri uresničevanju strategije vseživljenjskega učenja, izobraževanju poklicno dejavnih oseb, razvijanju kompetenc ter oblikovanju kulture učenja za ljudi vseh starosti in iz različnih družbenih skupin;

90.  spodbuja Komisijo, naj podpira države članice pri razvijanju, spodbujanju in krepitvi programov usposabljanja in izobraževanja, ki olajšujejo učenje odraslih in njihovo dejavno vključenost v izobraževalni sistem; opozarja, da bi moralo učenje in izobraževanje odraslih nuditi raznolike učne poti in prilagodljive učne priložnosti, tudi pomoč ljudem pri upravljanju njihove vseživljenjske učne poti, s programi, ki nudijo priložnost tistim, ki niso nikoli hodili v šolo, tistim, ki so zgodaj opustili šolanje, in osipnikom; poziva Komisijo, naj izpolni zaveze, kot je jamstvo za znanja in spretnosti iz Programa za nova znanja in spretnosti za Evropo, ter poveča zaposlitvene možnosti nizko usposobljenih odraslih v EU;

91.  poziva države članice, naj razvijejo medgeneracijske projekte, s katerimi bo mogoče razumeti izzive za starejše ljudi in ki jim bodo zagotovili priložnosti za izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj;

92.  spodbuja razvoj sinergij in sodelovanja med formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem; pozdravlja napredek v zadnjih nekaj letih pri izvajanju priporočil Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja do leta 2018; vendar poziva države članice, naj si po letu 2018 še nadalje prizadevajo za krepitev izvajanja teh priporočil, za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira in oblikovanje strategije za celostno potrjevanje, da bi se omogočilo potrjevanje; poudarja, da je priznanje formalnega in neformalnega učenja, tudi prek brezplačnih spletnih tečajev, osrednji element zamisli o omogočanju izobraževanja zapostavljenim skupinam;

93.  poudarja ključno vlogo staršev kot dela izobraževalnega trikotnika pri podpiranju otrokovega učenja; poudarja, da je zelo koristno sodelovanje staršev pri izobraževanju otrok za boljše dosežke učencev, njihovo dobro počutje in razvoj šol;

94.  poziva Komisijo, naj podpre čezmejne pobude odprtega izobraževanja na spletu;

95.  poudarja, da bi bilo treba kakovost izobraževanja meriti v stopnjah, in navesti, do katere je učenec pridobil ne samo znanje in kompetence, ampak tudi sposobnost, da nadaljuje in razvija prizadevanja za vseživljenjsko učenje in ustvarjalna prizadevanja;

96.  podpira Komisijo pri oblikovanju kazalnikov, ki bi prispevali k razvoju ključnih kompetenc ter izobraževanja, učenja in usposabljanja na podlagi kompetenc;

97.  poziva države članice, naj se borijo proti spolnim stereotipom v izobraževanju in tako zagotovijo, da bodo imele ženske enake možnosti in svobodo izbire glede poklicne poti, ki se ji želijo posvetiti; je zato zaskrbljen zaradi stereotipov, ki so v nekaterih državah članicah še vedno prisotni v učnem gradivu, in učiteljev, ki imajo drugačna pričakovanja glede vedenja deklet in fantov; poudarja, da bi bilo treba načelo enakosti spolov vključiti v začetno in nadaljnje usposabljanje učiteljev ter v poučevanje, da bi odpravili vse ovire, ki študentom preprečujejo, da bi v celoti izkoristili svoj potencial, ne glede na spol; poziva države članice, naj pri uvajanju enakosti med spoloma v učne načrte regionalnih izobraževalnih sistemov posebno pozornost namenijo najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa upoštevajo visoko stopnjo nasilja nad ženskami v teh regijah; poudarja, da morajo izobraževalni sistemi na vseh ravneh vključevati vidik enakosti spolov in upoštevati potrebe ljudi, ki trpijo zaradi diskriminacije;

98.  poziva države članice k spodbujanju načel enakosti in nediskriminacije v izobraževalnih ustanovah tako v okviru formalnega kot priložnostnega učenja;

99.  priporoča, naj Komisija in/ali države članice ustanovijo in spodbujajo evropsko/nacionalno nagrado, ki bo osredotočena na vprašanje enakosti spolov v izobraževalnih ustanovah, da bi spodbudili primere dobre prakse;

100.  poudarja, da je izobrazba ključno sredstvo za socialno vključevanje in izboljšanje spretnosti in kvalifikacij med migranti in begunci, mladoletnimi in odraslimi; v zvezi s tem spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse glede vključevanja prek izobraževanja in s posredovanjem skupnih vrednot, izboljšanjem in olajšanjem priznavanja diplom in kvalifikacij, zagotavljanjem štipendij in vzpostavljanjem partnerstev z univerzami v izvornih državah ter z navezovanjem na dragocene izkušnje izobraževalnih koridorjev;

101.  poudarja, da bi si morali bolj prizadevati za zagotovitev dostopa do izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh za učence iz avtohtonih manjšin in podporo izobraževalnim ustanovam, ki ponujajo storitve v maternem jeziku avtohtonih etničnih ali jezikovnih manjšin; poziva Komisijo, naj okrepi promocijske programe, osredotočene na izmenjavo izkušenj in primerov najboljše prakse v zvezi z izobraževanjem v regionalnih in manjšinskih jezikih v Evropi; spodbuja države članice, naj omogočijo razvoj poučevanja v maternem jeziku za učence in študente;

102.  spodbuja države članice, naj povečajo raven jezikovnih kompetenc, tako da uporabijo primere dobre prakse, kot je na primer uradno potrdilo o znanju tujega jezika, pridobljeno pred določeno starostjo;

103.  poziva države članice in Komisijo, naj na področju izobraževanja in usposabljanja uvedejo sistem inovativnih in prilagodljivih nepovratnih sredstev za razvijanje talenta ter umetniških in športnih sposobnosti; podpira države članice, ki skušajo uvesti programe štipendiranja za učence z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi veščinami;

104.  v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381), v katerem predlaga rešitve za neskladje med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih oziroma njihovim pomanjkanjem in za iskanje pravega sistema za priznavanje znanj in spretnosti; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj vzpostavijo kakovostne sisteme dualnega izobraževanja (ki imajo veliko vrednost za celostno osebnostno rast ter razvoj znanj in spretnosti za vseživljenjsko učenje) ter poklicnega usposabljanja v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi akterji in v skladu s posebnostmi posameznega izobraževalnega sistema; ugotavlja prednosti in vse večjo privlačnost hibridnega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki v enaki meri združuje pomembno šolsko in praktično plat;

105.  priporoča krepitev izobraževalnih smernic kot bistvenega elementa za fleksibilno prehajanje med različnimi izobraževalnimi sistemi, s hkratnim bogatenjem in dopolnjevanjem znanja in veščin;

106.  podpira in spodbuja šolske in poklicne smernice kot temeljne dolžnosti izobraževalnega sistema za individualni in socialni razvoj mladih generacij;

107.  meni, da je podjetništvo gonilna sila za rast in nova delovna mesta ter način, kako gospodarstva postanejo bolj konkurenčna in inovativna, kar prispeva h krepitvi vloge žensk;

108.  poudarja, da socialno podjetništvo raste in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja, družbena odgovornost podjetij in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge, za doseganje bolj socialnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva;

109.  poziva države članice, naj izobraževanje osredotočijo na podjetniško in finančno izobraževanje, prostovoljstvo in znanje tujih jezikov ter dajo prednost tem spretnostim in znanjem v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

110.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo konkretne zaposlitvene možnosti, povezane s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter pomen poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg del;

111.  poziva države članice, naj razvijejo karierno svetovanje, s katerim bi lahko prepoznali sposobnosti in predispozicije učencev, dijakov in študentov in izboljšali proces prilagojenega poučevanja;

112.  poudarja posebne izobraževalne razmere otrok in mladih, katerih starši poklicno potujejo po Evropi, in poziva Komisijo, naj izvede študijo, s katero bo prikazala posebnosti položaj teh otrok in mladostnikov glede na izzive, s katerimi se srečujejo pri predšolskem in šolskem izobraževanju;

113.  priporoča, naj Komisija v skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije nudi večjo podporo državam članicam z najbolj oddaljenimi regijami, da bi izboljšali njihove izobraževalne sisteme na vseh ravneh;

114.  spodbuja države članice in regionalne organe, naj redno ocenjujejo in spremljajo ustreznost izobraževalne politike, strategij in programov ter upoštevajo povratne informacije učiteljev in učencev, da bi tako zagotovili, da se bodo izobraževalni sistemi tudi v prihodnje odzivali na spreminjajoče se potrebe in družbeno-gospodarske razmere v državi; priporoča krepitev povezav med izobraževalno in drugimi politikami, da bi spodbudili in ocenili učinkovitost in uspešnost izobraževalnih reform;

115.  ponovno poudarja pomen spremljanja ocen uspešnosti in učinka programov EU, katerih cilj je zaposlovanje mladih; poudarja pomen učinkovitih in trajnostnih naložb;

116.  ceni dejavnost Komisije na področju posodabljanja izobraževalnih sistemov in v zvezi s tem poziva države članice, naj bolj sodelujejo pri izvajanju predlaganih izboljšav in se zanje bolj zavzamejo;

117.  spodbuja države članice, naj v sodelovanju s Komisijo podprejo izobraževalne ustanove pri posodabljanju reformnih procesov, tako da na nacionalni in/ali regionalni ravni določijo posebne kontaktne točke, ki bodo zagotavljale pomembne informacije, svetovanje in pomoč;

118.  ponavlja, da je treba ustvariti učno okolje, ki bo temeljilo na pravicah in v katerem bo upoštevana različnost spolov, da se bodo študentje učili o človekovih pravicah, tudi žensk in otrok, o temeljnih vrednotah in državljanski udeležbi, pravicah in dolžnostih državljanov, demokraciji in pravni državi ter se zavzemali zanje, pri čemer bodo samozavestni glede svoje identitete, se zavedali, da njihov glas šteje, in imeli občutek, da jih njihove skupnosti cenijo;

Predšolska vzgoja in varstvo

119.  poziva države članice, naj zagotovijo prost in pravičen dostop do kakovostne predšolske vzgoje in varstva, ter jih spodbuja, naj sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so izpolnjeni materialni in finančni pogoji, da ima lahko vsak otrok dostop do predšolske vzgoje brez diskriminacije, ter da zagotovijo več mest za otroke v jaslih in vrtcih;

120.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za oblikovanje skupnega evropskega okvira za predšolsko vzgojo in varstvo, ki bi temeljil na načelih, predlaganih v okviru za kakovost; meni, da bi treba v sodelovanju z učitelji in strokovnjaki s tega področja in na podlagi nacionalnih ali regionalnih kazalnikov kakovosti določiti evropsko referenčno merilo za kakovost predšolske vzgoje in varstva;

121.  meni, da bi si morale države članice bolj prizadevati za spodbujanje upravnih organov institucij za predšolsko vzgojo in varstvo, naj preučijo možnost za izvajanje evropskih projektov; poudarja, da bi lahko tako strokovnjaki spremljali novosti v poučevanju in dali predšolskemu izobraževanju večji pomen;

122.  vztraja, da institucije za predšolsko vzgojo ne bi smele biti izključene iz evropskega izobraževalnega prostora; meni, da bi morale te institucije tudi spodbujati izmenjavo znanja med državami članicami, zlasti izmenjavo informacij pri izvajanju inovativnih projektov;

123.  priporoča okrepitev sodelovanja med predšolskimi vzgojitelji in učitelji, ki pripravljajo otroke za vstop v osnovno šolo, da bi izboljšali kakovost izobraževanja in povezave med stopnjami izobraževanja, otroke pripravili na prehod v osnovno šolo in se osredotočili na njihov razvoj; poudarja, kako pomembni so odnosi med izvajalci predšolske vzgoje in varstva in starši otrok in skrbniki, med šolskim osebjem in otroki, pa tudi med samimi otroki;

124.  spodbuja države članice, naj povečajo sredstva za financiranje predšolske vzgoje in varstva ter pomoč in pobude (kot so davki, subvencije ali oprostitev dajatev) za starše in skrbnike, zlasti za tiste iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, da se jim omogoči in se spodbudi uporaba storitev predšolske vzgoje in varstva;

125.  poziva države članice, naj še naprej vlagajo v zaposlene, da bi tako več ljudi prepričali, da se odločijo za to poklicno pot, da bo na področju predšolske vzgoje in varstva na voljo dovolj visoko usposobljenega osebja;

126.  poziva države članice, naj reformirajo in izboljšajo svoje sisteme, da bi dosegli cilj iz Barcelone, v skladu s katerim naj bi bilo vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let, vključenih v programe predšolske vzgoje in varstva;

Šolsko izobraževanje

127.  spodbuja izvajanje celostnega pristopa k šolanju, da bi izboljšali socialno vključenost, dostopnost, demokratično upravljanje, kakovost in raznolikost v izobraževanju ter obravnavali zgodnje opuščanje šolanja ter mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, hkrati pa si prizadevali tudi za to, da bi bili učni rezultati ter potrebe, dobro počutje in vključenost učencev v šolsko življenje v središču vseh dejavnosti; se zavzema za spodbujanje in podpiranje študentskih demokratičnih predstavniških struktur;

128.  poudarja, da bi lahko veliko število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo – skoraj 6,3 milijona mladih, starih med 15 in 24 – zmanjšali s preprečevanjem šolskega osipa in s tem, da bi bile šole bolj praktične in povezane s svojim okoljem, na primer z lokalnimi podjetji, organi, socialnimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami; meni, da bi se lahko z odpravljanjem revščine in socialne izključenosti borili proti zgodnjemu opuščanju šolanja, ki je eden od razlogov, zakaj mladi niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; meni, da je prav tako pomembno podpreti študente pri iskanju lastnih metod učenja, vključno s spletnimi tečaji in kombiniranim učenjem; pozdravlja izvajanje ustreznih in privlačnih učnih načrtov ter močnih in dobro razvitih sistemov za usmerjanje, z visokokakovostnim svetovanjem in usmerjanjem vseh študentov;

129.  poudarja, da je treba povečati možnosti in okrepiti strukture za notranje in zunanje sodelovanje na šolski ravni, med drugim z interdisciplinarnim sodelovanjem, skupinskim poučevanjem, skupinami šol in interakcijami s subjekti, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju učnega procesa, vključno s starši; ugotavlja, kako pomembne so mednarodne izmenjave in šolska partnerstva prek programov, kot sta Erasmus+ in e-Twinning;

130.  poudarja, da bi bila potrebna tudi večja prožnost šolskega izobraževanja, da bi bolje ustrezalo življenjskim razmeram učencev, na primer z večjo uporabo spletnih ponudb, s čimer bi se lahko izboljšala tudi ponudba kombiniranega učenja;

131.  meni, da prej ko ljudje pridobijo znanja s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, večje možnosti imajo, da bodo v prihodnosti uspešni na izobraževalni in poklicni poti; zato spodbuja pobude na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike na ravni šol ter na področju družbenih in socialnih ved, med drugim z okrepljenim in diferenciranim sodelovanje z visokošolskimi in znanstveno- raziskovalnimi ustanovami;

132.  spodbuja Komisijo, naj podpira razvoj jezikovnih znanj spretnosti pri mladi Evropejcih v formalnih in neformalnih učnih okoljih, tako da razvije inovativno večjezično pedagogiko, izmenjuje primere najboljše prakse na področju večjezične pedagogike in izboljšuje jezikovne kompetence učiteljev;

133.  spodbuja države članice in Komisijo, naj še naprej podpirajo sedanje pobude in razvijajo ter izvajajo vseobsegajoče politike za vključujoče izobraževanje in strategije, usmerjene k posebnim potrebam, za uveljavljanje pravic najbolj ranljivih skupin, ustvarjanje bolj vključujočega učnega okolja ter spodbujanje odprtosti in zavezanosti ; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko agencijo za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami razvije inovativne metode in izobraževalna orodja za spodbujanje vključevanja in prispevanje k izpolnjevanju individualnih potreb učencev;

134.  priporoča državam članicam, naj učenje o EU vključijo v srednješolske učne načrte, da se dijaki seznanijo s tem, kako Unija deluje, ter z njeno zgodovino in vrednotami, ki so del evropskega državljanstva;

135.  poudarja, da je treba v šolske učne načrte in izobraževalne vsebine vključiti znanje o zgodovini emancipacije žensk, zlasti o volilni pravici žensk, in to znanje spodbujati, med drugim ob simboličnih obletnicah (npr. leta 2018 ob stoletnici volilne pravice žensk na Poljskem in v Nemčiji), da bi ozaveščali o spodbujanju pravic žensk v izobraževanju;

136.  poudarja, kako pomembni sta zdravstvena in spolna vzgoja, v okviru katerih je otroke in mlade treba med drugim učiti o odnosih, ki temeljijo na enakosti, privolitvi, spoštovanju in vzajemnosti, pa tudi o pravicah žensk in deklet, vključno z reproduktivnim in spolnim zdravjem ter z njim povezanimi pravicami, kot sredstvo za boj proti stereotipom, preprečevanje nasilja na podlagi spola ter za spodbujanje dobrega počutja;

137.  spodbuja, naj se v šolah za učence, učitelje in zaposlene izvajajo usposabljanja Rdečega križa kot pomoč pri učenju spretnosti za nudenje prve pomoči in ukrepanje v primeru izrednih razmer;

138.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo pilotni program za podporo izmenjavi srednješolcev, da bi vsaj pol študijskega leta preživeli v drugi državi članici;

139.  poziva države članice, naj uporabo standardiziranih testov kot orodja za oceno stopnje pridobljenega znanja ter spretnosti omejijo na potrebni minimum;

140.  spodbuja države članice, da razmislijo o sprejetju ukrepov za priznanje šolanja v tujini, ki ni v okviru študija za pridobitev diplome oziroma kvalifikacije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga smernice za priznanje šolanja v tujini, pri tem pa upošteva obstoječe primere najboljše prakse držav članic, načelo vzajemnega priznavanja med izobraževalnimi sistemi, pristop na podlagi ključnih kompetenc ter posebnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov in kultur;

141.  poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj vprašanje ustrahovanja, kibernetskega ustrahovanja, nadlegovanja, zasvojenosti in nasilja v šoli obravnava z razvijanjem šolskih programov za preprečevanje teh pojavov v sodelovanju z neposredno vpletenimi in vsemi zainteresiranimi stranmi (zlasti z učitelji, združenji staršev, specializiranimi nevladnimi organizacijami) in s kampanjami ozaveščanja za vključevanje;

142.  priporoča, naj države članice, njihove izobraževalne ustanove in Komisija dejavneje sodelujejo pri promociji športnega udejstvovanja med učenci;

Visokošolsko izobraževanje

143.  poziva k oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora, ki naj temelji na obstoječih okvirih, kot so evropski raziskovalni prostor, Unija inovacij in evropski visokošolski prostor, ki bi se tako lahko okrepili in se dopolnjevali;

144.  spodbuja države članice, naj visokošolskemu izobraževanju namenijo vsaj 2 % svojega BDP in naj upoštevajo referenčno merilo EU glede vlaganja 3 % BDP Unije v raziskave in razvoj do leta 2020;

145.  poziva države članice in regionalne oblasti, naj pri uporabi nacionalnih in regionalnih sredstev ter pri dodeljevanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov dajo prednost izobraževalnim programom in spodbujanju sodelovanja med visokošolskimi institucijami, podjetji in raziskovalnimi skupnostmi ter družbo kot celoto;

146.  poziva države članice, naj spodbujajo bolj vključujočo in dostopno mobilnost študentov, praktikantov, učiteljev pripravnikov, raziskovalcev in administrativnega osebja, saj to prispeva k njihovemu osebnemu in poklicnemu razvoju, pa tudi k večji kakovosti učenja, poučevanja, raziskovanja in opravljanja administrativnih nalog; zagovarja boljšo mobilnost, med drugim prek nemotenega priznavanja kreditnih točk, akademskih in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini, ustreznega financiranja in osebne pomoči, socialnih pravic ter po potrebi z vključevanjem mobilnosti na področju izobraževanja v izobraževalne programe; v zvezi s tem ugotavlja, da nove pobude Komisije, med drugim tudi eCard, olajšajo čezmejno mobilnost študentov;

147.  meni, da je treba povečati financiranje mobilnosti profesorjev in raziskovalcev s štipendijami za šolanje in raziskovanje, povračilom stroškov, podaljšati čas bivanja v tujini, poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj in odobritev obrazcev za somentorstvo profesor/raziskovalec;

148.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice h krepitvi mobilnosti pri izobraževanju odraslih, ki jo že predvideva program Erasmus+;

149.  poudarja, kako pomembno je zagotavljanje vzajemnega čezmejnega priznavanja in združljivosti kvalifikacij in visokošolskih diplom za krepitev sistema za zagotavljanje kakovosti na ravni EU in v vseh državah, ki so se pridružile evropskemu visokošolskemu prostoru;

150.  poudarja, da je treba oblikovati celovite strategije in primerna orodja za določanje kakovosti novih načinov poučevanja in učenja, na primer e-učenja, množičnih odprtih spletnih tečajev in prosto dostopnih virov; se v zvezi s tem zaveda vloge Evropskega združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) in drugih ustreznih evropskih mrež, ki prispevajo k zagotavljanju kakovosti;

151.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo prenovljeno agendo EU za visoko šolstvo med visokošolskimi ustanovami, regionalnimi in lokalnimi organi ter delodajalci, da se obravnavajo potrebe visokošolskih institucij in študentov ter izzivi, s katerimi se ti srečujejo, ustvarijo povezave z lokalnimi in regionalnimi akterji, pomaga lokalnim skupnostim, spodbujajo lokalni in regionalni razvoj in inovacije, vzpostavijo vključujoči in povezani sistemi visokošolskega izobraževanja, krepi sodelovanje s svetom dela in obravnavajo regionalne potrebe po spretnostih; prav tako spodbuja visokošolske zavode, naj se intenzivneje vključujejo v razvoj lokalnih in regionalnih skupnosti, med drugim s sodelovanjem v projektih skupnosti;

152.  poziva k izpolnitvi zaveze iz programa za nova znanja in spretnosti, med drugim glede pomoči državam članicam pri izboljševanju dostopnosti informacij o tem, kako diplomanti napredujejo na trgu dela; v zvezi s tem pozdravlja predlog, da se vzpostavi evropski sistem za spremljanje diplomantov do leta 2020; meni, da so podatki o spremljanju diplomantov in zbiranje točnih in ustreznih podatkov (ne le na nacionalni, temveč tudi na ravni EU) bistvenega pomena za zagotavljanje kakovosti ter razvoj kakovostnega izobraževanja;

153.  spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja, da bi zmanjšala vrzel na področju raziskav in inovacij med državami članicami in regijami, ter predlaga nove pobude v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, prav tako pa naj podpre kombinacijo raziskovalnih in učnih dejavnosti za upravičence teh ukrepov, ki se pripravljajo na akademsko kariero;

154.  predlaga, naj koalicija EU na področju naravoslovja, tehnike, inženirstva, (umetnosti) in matematike zajema pestro paleto ved, da bi študente pripravili na življenje in delo v dinamični in spreminjajoči se realnosti;

155.  podpira zamisel, naj se študentom za prostovoljno delo v skupnosti dodelijo kreditne točke evropskega sistema prenosa kreditnih točk (ECTS), saj se s tem prispeva k poklicnemu in osebnemu razvoju študentov;

156.  poudarja, da programi mednarodnega sodelovanja, kulturna diplomacija in dialogi v sklopu politik na področju visokega šolstva s tretjimi državami ne spodbujajo zgolj bolj prostega pretoka znanja, temveč prispevajo tudi k izboljševanju kakovosti in mednarodnega ugleda evropskega visokošolskega izobraževanja, obenem pa spodbujajo raziskave in inovacije, omogočajo mobilnost in medkulturni dialog in podpirajo mednarodni razvoj v skladu s cilji zunanjega delovanja EU;

157.  meni, da bi prihodnosti prilagojeni izobraževalni sistemi morali vključevati tudi učenje za trajnost in vzpostavljanje miru ter biti del širšega razmisleka o poklicni pismenosti v okviru vedno večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb, pri čemer se ne bi smeli osredotočiti zgolj na gospodarsko rast, temveč tudi na osebni razvoj, boljše zdravje in blaginjo učencev;

158.  poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in poslovnim svetom, da bi učence bolje usposobili za vstop na trg dela, ter naj sprejmejo ukrepe za odpravo neskladja med ponudbo znanj in spretnosti; v zvezi s tem spodbuja vključitev ustreznih kakovostnih delovnih praks, priznanih s točkami ECTS, v visokošolske izobraževalne programe in programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, poslovnim svetom, raziskovalnim sektorjem in lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji pri oblikovanju kakovostnega sistema dualnega izobraževanja in usposabljanja, poklicnega usmerjanja, vajeništva, pripravništva, in usposabljanja v realnih okoliščinah, ki bi morali biti del poklicnih in visokošolskih učnih načrtov; nadalje poziva države članice, naj vsem mladim v EU zagotovili pravico, da se jim ponudi zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali delo v kombinaciji z usposabljanjem;

159.  meni, da je za zagotavljanje kakovostnega vajeništva in pripravništva bistvena razmejitev vlog in dolžnosti vseh strani ter da je treba opredeliti trajanje, učne cilje in naloge, ki ustrezajo jasno opredeljenim znanjem in spretnostim, ki jih je treba razviti, zaposlitveni status, ustrezno nadomestilo/plačilo, tudi za nadure, sheme socialnega varstva in varnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ustrezne kolektivne pogodbe ali oboje;

160.  poudarja, da je treba ponuditi ustrezne učne vsebine za učenje in usposabljanje ter dostojne delovne pogoje za pripravništvo in vajeništvo, da se zagotovi njihova ključna vloga pri prehodu iz izobraževanja v poklicno življenje; poudarja, da se pripravništvo in vajeništvo ne bi nikoli smelo izkoristiti kot nadomestilo za delovna mesta ali vajence ali pripravnike šteti za poceni ali celo neplačano delovno silo;

161.  predlaga, naj osnovno in nadaljevalno usposabljanje učiteljev v poklicnem izobraževanju zagotavljajo univerze in izobraževalne ustanove, na specialističnih področjih poklicnega usposabljanja pa naj sodelujejo strokovnjaki z zadevnega področja;

Učitelj naj zagotavlja kakovostno poučevanje

162.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo učitelje pri uvajanju inovacij in tehnologije v poučevanje, in sicer z izboljšanjem njihovih digitalnih spretnosti in znanj, prav tako pa naj jim zagotovijo ustrezne vire in podporo, na primer z omogočanjem rednega usposabljanja in razvijanjem virtualnih skupnosti, prosto dostopnih učnih virov in tečajev;

163.  podpira ustanovitev akademije za učenje in poučevanje kot dodatne ustanove, ki opravlja vlogo središča za usposabljanje in izmenjavo primerov najboljše prakse na evropski ravni z zagotavljanjem spletne izmenjave izkušenj in vzajemnega učenja, pa tudi prostora za redna srečanja v obliki delavnic, seminarjev in konferenc, s čimer bi spodbujali sodelovanje učiteljev, izboljšali kakovost poučevanja in podpirali poklicni razvoj učiteljev; poziva Komisijo, naj predlaga celovit projekt za ustanovitev te akademije, ki bi temeljila tudi na strokovnem znanju akademije evropske šolske mreže;

164.  opozarja na pomen pedagoškega usposabljanja visokošolskih učiteljev in da je treba v postopku zaposlovanja pedagoškim kompetencam pripisovati najmanj enak pomen kot raziskovalnim kompetencam; poudarja vlogo na raziskavah temelječega izobraževanja in pedagoškega raziskovanja za spodbujanje pristopa k učenju in poučevanju, ki v središče postavlja študente, aktivnega poučevanja, boljšega razvijanja sposobnosti in izpopolnjevanja metodologije poučevanja;

165.  poziva države članice, naj uvedejo spodbude, s katerimi bodo privabile in motivirale mlade ljudi in kvalificirane učitelje za delo v izobraževalnem sistemu;

166.  poudarja, da je treba priznati poklicni status zaposlenih v predšolski vzgoji in varstvu;

167.  poziva k podpiranju učiteljev, katerih predavanja so večjezična, saj so ta pomemben dejavnik pri internacionalizaciji izobraževanja;

168.  poudarja, kako pomembno je medkulturno učenje kot del izobraževanja učiteljev, saj se s tem izboljšujejo njihove medkulturne kompetence ter promovira evropska kultura in skupne vrednote ter evropska razsežnost poučevanja; ugotavlja, da so medkulturne kompetence bistvenega pomena za delo v čedalje bolj raznolikih družbah in za spodbujanje internacionalizacije na ravni šol;

169.  se zaveda, da je treba ustvariti sinergije med znanjem učiteljev in tehnološkim potencialom učencev, da bi čim bolj izboljšali rezultate učenja;

170.  se zavzema za to, da bi se usposabljanje učiteljev, ki bi ga vodili izkušeni mentorji, vključilo v vse faze izobraževanja učiteljev;

171.  spodbuja učitelje in ravnatelje, naj prevzamejo vodilno vlogo in spodbujajo izvajanje inovacij v šolskem okolju ter podpirajo razvoj;

172.  spodbuja visokošolske institucije, naj dajejo prednost, zagotavljajo podporo in nagrajujejo izboljšave in posodobitve pedagoškega znanja visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, vključno z možnostmi izobraževanja, ki jih ponuja sodobna tehnologija kot sredstvo za izboljšanje dosežkov učencev in učinkovitosti poučevanja;

173.  podpira oblikovanje novih, inovativnih in ambicioznih metod poučevanja in izobraževalnih standardov, da bi se bilo mogoče bolje odzivati na potrebe študentov in visokošolskih institucij, pa tudi na izzive hitro spreminjajočega se sveta;

o
o   o

174.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 183, 14.6.2014, str. 22.
(2) UL C 183, 14.6.2014, str. 30.
(3) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(4) UL C 172, 27.5.2015, str. 17.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0360.
(6) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(8) UL C 346, 21.9.2016, str. 2.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.
(10) UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
(11) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(12) http://www.socialsummit17.se/wp-content/uploads/2017/11/Concluding-report-Gothenburg-summit.pdf
(13) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/122123.pdf
(14) UL C 104, 16.4.1984, str. 69.
(15) UL C 135, 26.5.2010, str. 12.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0303.
(17) http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Gender_statistics
(18) http://www.cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/publications/3072 in https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1502en_0.pdf


Trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu sektorju akvakulture naproti
PDF 187kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2018 Trajnostnemu in konkurenčnemu evropskemu sektorju akvakulture naproti: sedanje stanje in prihodnji izzivi (2017/2118(INI))
P8_TA(2018)0248A8-0186/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strateške smernice za trajnostni razvoj akvakulture EU“ (COM(2013)0229),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 304/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 710/2009 z dne 5. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o ekološkem gojenju živali iz ribogojstva in ekološki pridelavi morskih alg(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91(6);

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2008 o pripravi evropskega načrta za upravljanje populacije kormoranov za zmanjšanje njihovega vedno večjega vpliva na staleže rib, ribištvo in ribogojstvo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o novi pobudi za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o režimu uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU s stališča prihodnje reforme skupne ribiške politike(13),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 23. novembra 2010 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2011 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o izkoriščanju potenciala raziskav in inovacij v modrem gospodarstvu za ustvarjanje delovnih mest in rasti(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v restavracijah in prodaji na drobno(16),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o uporabi okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o morski strategiji v zvezi z akvakulturo (SWD(2016)0178),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije iz leta 2015 z naslovom Pregledno poročilo: izvajanje pravil za akvakulturo rib kostnic (GD (SANTE) 2015–7406 – MR),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju gospodarskega poročila o sektorju akvakulture v EU iz leta 2016 Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbor za ribištvo (STECF),

–  ob upoštevanju poročila Eurobarometra o navadah potrošnikov EU glede ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture (2017) in dopolnilne analize Evropskega observatorija za trg s proizvodi iz ribištva in akvakulture (EUMOFA),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o hrani iz oceanov, ki ga je novembra 2017 pripravila skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni,

–  ob upoštevanju Kodeksa odgovornega ribištva FAO,

–  ob upoštevanju Kodeksa zdravstvenega varstva vodnih živali OIE,

–  ob upoštevanju členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(17),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0186/2018),

A.  ker je sektor akvakulture, vključno z morskim in sladkovodnim ribogojstvom ter gojenjem mehkužcev, rakov, morskih alg in iglokožcev, inovativen gospodarski sektor, ki je najhitreje rastoča dejavnost proizvodnje hrane in je potencialno visokotehnološki sektor, ki zahteva strukturne naložbe in naložbe v raziskave ter dolgoročno operativno in finančno načrtovanje;

B.  ker imata gojenje rib in lupinarjev pomembno in koristno vlogo na področju gospodarstva, zaposlovanja ter socialnih in okoljskih zadev, kar zadeva izboljšanje kakovosti življenja na obalnih in celinskih območjih Unije in najbolj oddaljenih regij ter prispevanje k hranilni in prehranski varnosti Evropejcev; ker nekateri dejavniki škodljivo vplivajo na proizvodnjo akvakulture, vključno z okoljskimi in podnebnimi dejavniki, predvsem pa so to plenilci; ker številne raziskave kažejo, da te težave s plenilci pomembno vplivajo na proizvodnjo;

C.  ker so v sporočilu Komisije o strateških smernicah za trajnostni razvoj akvakulture EU poudarjena štiri prednostna področja, ki jih je treba obravnavati, da se sprosti potencial akvakulture EU: upravni postopki, usklajeno prostorsko načrtovanje, konkurenčnost, zlasti prek povezovanja sektorja in znanosti, in enaki konkurenčni pogoji;

D.  ker se v istem sporočilu državam članicam priporoča, naj pripravijo večletne nacionalne strateške načrte za akvakulturo, v katerih bodo analizirane ključne pomanjkljivosti ter težave, ki jih je treba odpraviti, opredeljeni skupni cilji in po možnosti določeni kazalniki za oceno napredka pri doseganju teh ciljev;

E.  ker mora biti ohranjanje lokalnih ekosistemov in staležev ključni prednostni cilj, ki bo preprečeval razseljevanje in uničenje lokalnega ribištva in kmetovanja;

F.  ker kljub dobrim namenom in prizadevanjem akvakultura EU stagnira, medtem ko v drugih predelih sveta napreduje;

G.  ker se ocenjuje, da proizvodnja akvakulture v EU pokriva le 10 % domačega povpraševanja po ribah in ker se več kot polovica povpraševanja po ribiških proizvodih zadovolji z uvozom iz tretjih držav;

H.  ker bi bilo treba akvakulturo obravnavati kot obliko kmetijstva, zlasti ko gre za ribogojstvo;

I.  ker je zaostalost najbolj oddaljenih regij v razvoju akvakulture še posebej pomembna;

J.  ker odgovor skupine znanstvenih svetovalcev na visoki ravni na vprašanje komisarja Karmenuja Velle, kako lahko iz oceanov pridobimo več hrane in biomase, ne da bi prihodnje generacije prikrajšali za to, kar jim pripada, vsebuje priporočilo, da je treba model odgovornega pridobivanja hrane iz oceanov vključiti v splošne evropske in svetovne sistemske politične programe ter da je treba razvoj marikulture v Evropi postaviti na višjo in bolj strateško raven prek celovitega, usklajenega političnega okvira – to vključuje izdajo smernic o vključitvi zahtev marikulture v izvajanje direktive EU o pomorskem prostorskem načrtovanju iz leta 2014 in razširitev tehnološkega sodelovanja na marikulturo v okviru sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in južnimi partnerskimi državami;

K.  ker postavitev ali širitev obratov akvakulture v EU zahteva pridobitev različnih dovoljenj in odobritev, postopek za pridobitev uradnih dokumentov pa ni usklajen na ravni EU in je na splošno dolgotrajen, zapleten in negotov ter gospodarsko nepredvidljiv; ker bi lahko to stanje oviralo razvoj sektorja, negativno vplivalo na naložbe podjetij ter privedlo do pretiranih stroškov za sektor, poleg tega pa posredno spodbuja uvoz iz tretjih držav;

L.  ker so najbolj zapleteni postopki akvakulture povezani z okoljskimi zahtevami (presoja vpliva na okolje, strateška okoljska presoja in nadzorni postopki ), vendar, paradoksalno, počasnost in zapletenost teh upravnih postopkov ne zagotavljata varstva okolja, temveč včasih celo otežujeta postavitev socialno-ekonomskih, okoljsko trajnostnih in kakovostnih obratov akvakulture; ker se sladkovodna in morska akvakultura razlikujeta; ker so zaradi razlik v podsektorjih akvakulture potrebne različne prakse v smislu upravljanja staležev, hranjenja in razmnoževanja; ker je treba upoštevati te razlike pri pripravi predpisov za akvakulturo EU in zlasti trajnostnih okoljskih standardov;

M.  ker sta zapletenost birokratskih mehanizmov in dolgotrajnost, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj in načrtovanjem, kriva za neukrepanje, ki povzroča gospodarske ter socialne in delovne stroške za potencialne vlagatelje na območjih, kjer so ribogojnice ustanovljene, kar zlasti vpliva na zaposlovanje žensk in mladih;

N.  ker je treba pri ustreznem prostorskem načrtovanju upoštevati različne potrebe različnih uporabnikov, skupaj s potrebo po zaščiti narave, in si je treba prizadevati za njihovo uskladitev; ker nedostopnost lokacij, neustrezno prostorsko načrtovanje in nezdružljivost z drugimi gospodarskimi dejavnostmi pomembno vplivajo na razvoj akvakulture EU v nekaterih regijah, saj lahko ima sektor akvakulture manjšo težo kot drugi „močni“ sektorji;

O.  ker je prostorsko načrtovanje eden od predpogojev za dolgoročni razvoj akvakulture in sredstvo, ki je potrebno, da se, ob upoštevanju drugih dejavnosti na zadevnih področjih, zagotovijo ustrezne načrtovane lokacije za akvakulturo;

P.  ker okoljska zakonodaja EU temelji na direktivah (direktiva o morski strategiji, direktivi o pticah in habitatih), ki jih lahko države članice ter lokalni in regionalni organi prenesejo in izvajajo z določeno stopnjo proste presoje; ker torej ni enotnega izvajanja po vsej EU, kar pomeni pravno negotovost za podjetja in kmetije ter nepredvidljivost za vlagatelje in ustvarja neenake konkurenčne pogoje;

Q.  ker je, glede na znanstveno mnenje o hrani iz oceanov, edini način, da se pridobi znatno več hrane in biomase iz oceanov v kratkem času, nabiranje organizmov z dna prehranske verige, kot so makroalge in školjke;

R.  ker bi lahko imela podjetja zaradi različnih nacionalnih ali regionalnih zakonodajnih okvirov za akvakulturo različne pravne zahteve, čeprav so dejavna v istem morskem bazenu, kar bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence;

S.  ker so primeri dobrega sodelovanja na podlagi prostovoljnih in drugih sporazumov med okoljevarstveniki in sektorjem dobrodošli; ker je kljub temu, da so pozitivni primeri v akvakulturi, ki prispevajo k ohranjanju dobre kakovosti vode in vodnih ekosistemov, dobrodošli, treba priznati morebitne negativne vplive akvakulture na lokalno okolje in kakovost vode ter jih poskušati zmanjšati; zato spodbuja nadaljnje inovacije in pobude, da se zagotovi trajnosten in dobičkonosen sektor na dolgi rok;

T.  ker je za gojenje školjk in makroalg potrebno uravnoteženo zagotavljanje hranilnih soli v okolju;

U.  ker, glede na navedeno, takšne sladkovodne ribogojnice prav tako varujejo okolje, saj skrbijo za kakovost in količino vode, ter si zaslužijo veliko večje priznavanje in podporo evropskih nosilcev odločanja, kot so ju deležne;

V.  ker morajo biti proizvodi EU skladni z vrsto strogih predpisov glede okolja, zdravja živali, dobrobiti živali in varstva potrošnikov ter standardov, ki zadevajo proizvodnjo, krmo, dobrobit živali, prevoz, predelavo in socialne pogoje zaposlovanja, ki neposredno vplivajo na stroške proizvodnje; ker so zato ti proizvodi izjemno kakovostni in trajnostni ter so lahko dražji in torej pogosto manj konkurenčni od uvoženih, ki pogosto prispejo na trg EU po nizkih cenah zaradi praks, ki so netrajnostne z okoljskega, socialnega in delovnega vidika, in ki so bili proizvedeni ob nizkih standardih glede dobrobiti živali in zdravstvenih standardih;

W.  ker so nekatera akvakulturna podjetja močno odvisna od energetskih virov, kar povečuje stroške proizvodnje akvakulture;

X.  ker bi bilo treba povečati uživanje rib, ki vsebujejo beljakovine, maščobne kisline, vitamine, minerale in esencialna mikrohranila, ki koristijo zdravju, in ker bi morala odlična kakovost morske hrane iz EU pomeniti veliko konkurenčno prednost za akvakulturo EU;

Y.  ker svetovna poraba rib stalno narašča vzporedno s svetovno rastjo prebivalstva;

Z.  ker poleg tega trgovinske, socialne in okoljske politike niso vedno usklajene: na primer, EU ranljivim državam v razvoju zagotavlja splošno shemo preferencialov (GSP in GSP +), kar jim omogoča, da plačujejo manj ali nič dajatev na izvoz v EU, jim daje nujno potreben dostop do trga EU in prispeva k njihovi rasti; ker obenem nekatere od teh držav, na primer nekatere azijske države, proizvajajo proizvode iz akvakulture, ki ne izpolnjujejo okoljskih standardov, standardov dobrobiti živali, zdravstvenih, socialnih in delovnih standardov, kot jih morajo zagotoviti nosilci dejavnosti iz EU, in v nekaterih primerih kršijo človekove pravice;

AA.  ker je EU prav tako močno odvisna od uvoza ribiških proizvodov iz tretjih držav za krmo v akvakulturi in ker bolj trajnostna alternativna krma doslej ni bila dovolj raziskana in spodbujana;

AB.  ker je zunanja trgovina EU v akvakulturi v primanjkljaju in prihaja do nelojalne konkurence med proizvodi, uvoženimi iz tretjih držav, in proizvodi iz akvakulture iz EU, kar škoduje kakovosti hrane in zdravju potrošnikov;

AC.  ker akvakultura v tretjih državah ponuja priložnosti za naložbe EU;

AD.  ker evropski potrošniki ne morejo dojeti razlike med proizvodi evropske akvakulture v primerjavi s tistimi iz tretjih držav glede na kakovost, okoljski odtis, socialno vedenje in upoštevanje dobrobiti živali, če so informacije, ki jih prejmejo, nezadostne ali netočne (zlasti v zvezi z državo izvora, odleditvijo ali identifikacijo vrst);

AE.  ker je zakonodaja EU v zvezi s podatki o vodnih proizvodih za potrošnika jasna, za nadzor pa so odgovorni organi držav članic; ker je kljub temu splošno znano, da se te bistvene informacije ne posredujejo potrošnikom v ribarnicah in restavracijah; ker to neustrezno izvajanje zmanjšuje konkurenčnost akvakulture EU;

AF.  ker je osnova trajnostnega ribogojstva vzreja zdravih živali in je treba zato nujno razviti posebna in inovativna veterinarska orodja, zlasti cepiva in antibiotike, ki bi jih bilo treba uporabljati odgovorno in restriktivno, tako da bi bili brez škode za okolje in prostoživeče vrste zagotovljeni zdravje in dobrobit živali in potrošnikov ter varni in hranilni proizvodi iz akvakulture; ker morajo predpisi EU o zdravju živali upoštevati tudi posebnosti akvakulture in značilnosti ribjih vrst, ko gre za zdravljenje okužb in bolezni ter vpliv na kakovost proizvodov;

AG.  ker se v evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom ugotavlja, da je imunizacija s cepljenjem stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep v boju zoper odpornost proti antimikrobikom(18), kar velja tudi za akvakulturo;

AH.  ker se predstava, ki jo imajo evropska družba in potrošniki o akvakulturi, razlikuje od ene države članice do druge, vendar je na splošno precej možnosti za izboljšanje;

AI.  ker, čeprav so vedno možne izboljšave prek boljših praks, slab sloves te dejavnosti ni vedno posledica dejanskih težav (okolje, vidik kakovosti ali varnosti), temveč predsodkov, ki jih imajo potrošniki do akvakulture; ker je do teh razmer v veliki meri prišlo zaradi prepričanja, da se dejanski vplivi akvakulture v nekaterih tretjih državah (države v razvoju) pojavljajo tudi v EU, kar ni res;

AJ.  ker zelo raznolike prakse v zvezi z akvakulturo privedejo do znatnih razlik, in sicer med drugim v kakovosti proizvodov, vplivu na okolje in sanitarnih pogojih, zaradi česar je potrošnik pogosto negotov glede končnega izdelka;

AK.  ker slab ugled akvakulture vpliva na to, kako jo javne uprave upravljajo (izdajanje dovoljenj, načrtovanje itd.), pa tudi na tržne pogoje;

AL.  ker je treba upoštevati potencial sladkovodne akvakulture, celinske akvakulture z zaprti vodami, integrirane večtrofne akvakulture ter sistemov za ponovno kroženje ali akvaponike v mestnih območjih za izboljšanje prehranske varnosti in razvoja podeželja;

AM.  ker so tudi raki, mehkužci in vodne rastline, kot so alge, pomemben vir za akvakulturo;

AN.  ker imajo raziskave in inovacije ključno vlogo pri izkoriščanju potenciala trajnostne akvakulture; ker je mogoče proizvodnjo trajnostno povečati s pomočjo širitve na podlagi inovacij, regeneracije in čiščenja vode, uporabe obnovljive energije ter energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov, ob hkratnem zmanjšanju vpliva na okolje in zagotavljanju okoljskih storitev;

AO.  ker so izjemno pomembni standardni protokoli znanstvenih podatkov na ravni EU, ki omogočajo nadzor in izboljšanje praks upravljanja in proizvodnje, pa tudi njihov vpliv na okolje in zdravje;

AP.  ker bi za zmanjšanje okoljskega vpliva in večjo trajnost akvakulture moralo imeti prednost gojenje avtohtonih ali endemičnih vrst;

AQ.  ker lahko težave pri dostopu do posojila in velik časovni zamik med trenutkom naložbe in prvo prodajo (običajno 3 leta ali več) odvračajo vlagatelje;

AR.  ker so pogoji za vnaprejšnje financiranje, ki jih ponujajo banke in finančne ustanove, čedalje strožji;

AS.  ker postopki, ki uporabnikom običajno niso dovolj jasni, in številni dokumenti, ki jih je treba predložiti za pridobitev financiranja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), odvračajo prosilce; ker približno 1 280 milijonov EUR, ki so na voljo v tekočem programskem obdobju (2014–2020), ni dovolj za razvoj evropskega sektorja akvakulture; ker poleg tega države članice črpajo izjemno malo sredstev;

AT.  ker mora trajnostna akvakultura upoštevati možni vpliv na staleže prostoživečih rib in kakovost vode, vendar tudi sama potrebuje zdrave ribje staleže in odlično kakovost vode;

AU.  ker razpoložljivi podatki kažejo na vse večjo vrzel (ocenjeno na 8 milijonov ton) med porabo morske hrane v EU in količino ulova iz ribištva; ker lahko trajnostna akvakultura in trajnostno ribištvo pomagata zagotoviti dolgoročno prehransko in hranilno varnost, vključno z zanesljivo preskrbo s hrano, ter rast in delovna mesta za državljane Unije in prispevata k zadostitvi vse večjega svetovnega povpraševanja po morski hrani, če se za dejavnosti akvakulture uporabljajo trajnostni viri krme in se preprečuje degradacija okolja; ker lahko tako prispeva k splošnemu cilju zapolnitve vrzeli med porabo in proizvodnjo morske hrane v EU;

AV.  ker se lahko v akvakulturi kilogram rib z nizko ekonomsko vrednostjo pretvori v kilogram rib z visoko ekonomsko vrednostjo (na primer iz kapelana v romba, kjer se vrednost z 0,10 EUR zviša na 7 EUR za kilogram);

AW.  ker mlade zaradi slabe komunikacije in pomanjkanja finančne perspektive in stabilnosti manj zanima delo v sektorju akvakulture ali naložbe vanj in njegov razvoj in zato sektor mladih generacij ne pritegne;

AX.  ker lahko ima trajnostna akvakultura, ki je v lasti skupnosti in jo ta tudi upravlja, socialno-gospodarske koristi za obrobna območja in ima pozitivno vlogo v modrem gospodarstvu;

AY.  ker sladkovodnega akvakultura predstavlja 20 % uspešnosti celotnega sektorja v Evropi in ker bi morala biti podpora EU usklajena s tem deležem; ker drugačna narava sladkovodne akvakulture pomeni, da so zanjo potrebna posebna pravila in posebno poglavje v zakonodaji EU na področju skupne ribiške politike;

AZ.  ker so raziskave in inovacije ključnega pomena pri doseganju večje trajnosti in konkurenčnosti sektorja akvakulture na trgu EU;

BA.  ker je projekte sladkovodne akvakulture mogoče izvajati tudi z naknadnim financiranjem in ker to pogosto zahteva nesorazmerna prizadevanja vlagateljev, zato pa se ribogojci projektov v številnih primerih ne lotijo; ker je intenzivnost podpore v večini primerov neustrezna;

Sprostitev potenciala akvakulture EU

1.  priznava pozitivne učinke, ki jih lahko ima trajnostna akvakultura, tako v morskem kot sladkovodnem sektorju, na zaposlovanje in gospodarstvo Unije na splošno z izboljšanjem produktivnosti in kakovosti življenja na obalnih in celinskih območjih; poudarja, da je treba okrepiti njen razvoj, diverzifikacijo in inovacije s spodbujanjem višje ravni proizvodnje rib, rakov, mehkužcev, alg in iglokožcev iz akvakulture ter izboljšanjem konkurenčnosti teh proizvodov (za takšno izboljšanje akvakulture EU, da bo v petih letih dosegla vsaj sedanjo svetovne stopnje akvakulture ter za spodbujanje naložb v energetsko bolj učinkovito in varčno opremo) in povečanjem njihovega uživanja in prispevka k prehranski in hranilni varnosti za državljane EU; vztraja, da je treba hkrati ohraniti ustrezno delovanje morskih ekosistemov, da bi omogočili nadaljevanje prakse dobičkonosne akvakulture, komercialnega ribolova in ostalih oblik trajnostnega izkoriščanja morskega okolja;

2.  meni, da mora EU povečati proizvodnjo v sektorju akvakulture, zlasti da bi zmanjšali pritisk na naravna ribolovna območja; meni, da bi bilo treba krmo iz rib pridobiti iz trajnostnih virov, da ne bi smela ogrožati ciljev skupne ribiške politike o največjem trajnostnem donosu ter da bi bilo treba nadzorovati obremenitve s hranili; poudarja pomen sodelovanja med raziskovalci, sektorjem akvakulture, proizvajalci krme, organizacijami za varstvo okolja in okoljskimi upravljavci; poudarja, da bi morala akvakultura v EU upoštevati kakovost, trajnost, varnost hrane, okoljske vidike, zdravje živali in ljudi ter biti vzor na tem področju; pozitivno ocenjuje nove pobude o akvakulturi v celinskih vodah, zlasti na občutljivih območjih EU z zaprtimi vodami, in meni, da so potrebni strožji ukrepi, če naj bo akvakultura učinkovitejši, ekonomsko vzdržen, socialno odgovoren in okolju prijazen sektor, ki bo zadoščal večjemu deležu evropskega povpraševanja po ribah in zmanjšal odvisnost Evrope od uvoza;

3.  pozdravlja sporočilo Komisije o strateških smernicah za trajnostni razvoj akvakulture EU in njeno opredelitev območij, na katera je treba osredotočiti prizadevanja, da se sprosti potencial akvakulture EU, da bo lahko ta sektor skupaj s trajnostnim ribištvom na okoljsko, socialno in ekonomsko trajnosten način prispeval k doseganju cilja zapolnitve vrzeli med porabo in proizvodnjo morske hrane v EU;

4.  poudarja, da je sladkovodna akvakultura še vedno premalo raziskana možnost za izboljšanje prehranske varnosti in razvoj podeželja;

5.  poudarja, da mora trajnostna rast temeljiti na pravni varnosti in naložbeni predvidljivosti za podjetja, ki jo je mogoče ustvariti z učinkovitejšimi upravnimi okviri, večjo upravno preglednostjo, jasnimi in enotnimi merili za izdajo dovoljenj v EU, skupnimi postopki obvladovanja bolezni in dostopom do ustreznega veterinarskega zdravljenja, učinkovitim prostorskim načrtovanjem, razpoložljivostjo navodil, izmenjavo dobre prakse, podporo svetovalnega sveta za akvakulturo in ustrezno finančno podporo; poudarja, da lahko vsi ti dejavniki prispevajo k trajnostni rasti;

6.  je seznanjen s sklepi in priporočili iz znanstvenega mnenja iz novembra 2017 o hrani iz oceanov, ki se nanaša na razvoj in izvajanje politike o pomorstvu, ribištvu in akvakulturi v naslednjih letih, da bo pripomogla k povečanju trajnostno pridelane hrane iz oceanov;

7.  poziva Komisijo, naj podpre sektor pri prizadevanjih, da bi zmanjšal svojo odvisnost od staležev prostoživečih rib za izdelavo ribje krme, tudi z večjo uporabo morskih in drugih alg;

8.  poziva Komisijo, naj spodbuja nadaljnji razvoj nastajajočega sektorja akvakulture morskih alg;

9.  priznava potencial, ki ga ima akvakultura, da bi prispevala k prehranski in hranilni varnosti za državljane EU, ter potrebo po trajnostni in zdravi prehrani, podnebno pametnih, dobrobiti živali prijaznih in okoljsko trajnostnih prehranskih sistemih in prehranskih sistemih, za katere sta značilna krožnost in učinkovita raba virov, spodbujanju inovacij in krepitvi vloge skupnosti;

10.  ponavlja, da je treba razvoj evropske akvakulture vezati na osnovno in nujno potrebo po samozadostni, varni, hranilni in trajnostni proizvodnji hrane in ga uvrstiti visoko na globalno agendo EU;

11.  poziva Komisijo in države članice k naložbam v raziskave, študije in pilotne projekte za inovativne, v prihodnost usmerjene, okoljsko odgovorne prakse v akvakulturi, vključno s sistemi integrirane multitrofične akvakulture, akvaponiko in sistemi akvakulture s kroženjem vode, s katerimi se zmanjšuje vpliv obratov akvakulture na habitate, prostoživeče živalske populacije in kakovost vode ter tako prispeva k ekosistemskemu pristopu;

12.  poziva Komisijo, naj izvede temeljito analizo in zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje vsakega priporočila skupine znanstvenih svetovalcev na visoki ravni;

13.  poudarja, da je treba v morebitni evropski politiki o akvakulturi upoštevati posebnosti in različne potrebe ter izzive različnih vrst proizvodnje akvakulture ter razviti prilagojene ukrepe, pri katerih se bodo upoštevale geografske razlike in morebitni učinki podnebnih sprememb; zato Komisijo poziva, naj v skupni ribiški politiki po letu 2020 določi posamezna pravila, prilagojena značilnostim vsakega podsektorja;

14.  poudarja potencial, ki ga imajo sladkovodna akvakultura ter akvakultura v zaprtih celinskih vodah, integrirana multitrofična akvakultura ter sistemi akvakulture s kroženjem vode in akvaponika na mestnih območjih; poudarja, da je sladkovodna akvakultura še vedno premalo raziskana možnost za izboljšanje prehranske varnosti in razvoj podeželja, da pa ima pomembno socialno vlogo, saj omogoča zaposlitev na najrevnejših podeželskih območjih, poleg tega ima tudi okoljsko vlogo, saj ohranja dragocena mokrišča in zagotavlja širok razpon ekosistemskih storitev, ki presegajo njeno ekonomsko vrednost;

15.  poudarja, da je treba začeti izvajati instrumente za usklajevanje, študijske skupine in dejavnosti EU, da bi opredelili primere, ko gojenje mehkužcev znatno ogrožajo plenilske orade (Sparus aurata) in za iskanje trajnostnih in okolju prijaznih rešitev;

16.  priznava potencial, ki ga imajo akvakultura ter dopolnilna predelava in izvoz ribjih proizvodov kot domača industrija za zaposlovanje in gospodarske koristi, zlasti za obalne in otoške podeželske skupnosti;

17.  poudarja, kako pomembno je, da se z okvirno direktivo o vodah in okvirno direktivo o morski strategiji zagotovi zaščita za območja gojenja mehkužcev, kot je določeno v zdaj razveljavljeni direktivi o mehkužcih;

18.  poudarja, da je treba pri zmanjšanju vnosa hranil za dobro okoljsko stanje okolja, v katerem se proizvajajo makroalge ali školjke, upoštevati naravne zmožnosti gojenih organizmov za zmanjšanje emisij;

Poenostavitev upravnih postopkov

19.  poudarja bistveno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju evropske akvakulture, tudi pri izvajanju večletnih strateških načrtov držav članic;

20.  poudarja, da mora trajnostni razvoj akvakulture temeljiti na naložbeni predvidljivosti in pravni varnosti za podjetja, ki jo je mogoče ustvariti:

   (a) s poenostavitvijo in pospešitvijo upravnih postopkov, manj birokracije na ravni EU, na nacionalnih in regionalnih ravneh, kar največjo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, ob hkratnem zagotavljanju, da se morsko okolje ne bo dodatno poslabšalo;
   (b) z večjo preglednostjo in ustreznim načrtovanjem;
   (c) z boljšim usklajevanjem na področjih deljene pristojnosti EU, držav članic in po potrebi regionalnih organov;
   (d) s hitrimi, jasnimi in preglednimi postopki izdaje dovoljenj skupaj z omejenimi roki za dogovor, da ne bi odvrnili vlagateljev;
   (e) s pozornim spremljanjem večletnih nacionalnih strateških načrtov držav članic s strani Komisije;
   (f) s smernicami Komisije za nacionalne strateške načrte za enotno uporabo zakonodaje EU (predvsem okoljske, o varovanju zdravja in za preprečevanje škodovanja ekosistemom in ribolovnim dejavnostim);
   (g) z usklajenim pravnim okvirom med različnimi regijami in državami članicami, ki si delijo iste vode, za zagotovitev poštene konkurence in učinkovitih okoljskih politik;
   (h) s tesnim sodelovanjem med Komisijo in pristojnimi (nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi) organi pri izvajanju zakonodaje EU (zlasti okoljske) in po potrebi tudi s podporo usklajevanju nacionalne ali regionalne zakonodaje;
   (i) z mehanizmi za izmenjavo informacij in zgledov najboljše prakse med državami članicami na podlagi odprte metode koordinacije nacionalnih ukrepov v zvezi s poslovno varnostjo, dostopom do voda in prostora Unije ter poenostavitvijo postopkov izdaje dovoljenj;
   (j) z ustrezno javnofinančno podporo na ravni EU in nacionalni ravni za trajnostno in odgovorno proizvodnjo, inovacije in razvoj akvakulture;
   (k) z boljšim vključevanjem vidika akvakulture in ribištva v trgovinske sporazume Unije;

21.  kar zadeva upravni sistem priporoča čim prejšnjo uvedbo sistema „vse na enem mestu“, pri katerem ena služba prevzame in izvaja vse naloge, da bo mogoče relevantne dokumente predložiti enemu samemu upravnemu organu; meni, da bi tako izboljšali odnose med končnimi uporabniki in različnimi ravnmi javne uprave;

22.  priporoča vzpostavitev poenostavljenega ali hitrega sistema izdaje dovoljenj, na podlagi katerega pristojni upravni organ podeli začasno potrdilo, s katerim lahko izvajalci dejavnosti, ki izpolnjujejo vnaprej določena merila, začnejo izvajati dejavnosti; poudarja, da bi ta merila lahko temeljila na zgodovini prosilca ali na dejstvu, da je predložil projekt na področju akvakulture, ki je z vidika inovativnosti ali trajnosti pionirski, ali na vzpostavitvi območij, namenjenih akvakulturi, pri katerih so vnaprej opredeljene neskladne oblike uporabe;

Lastniški kapital v interakciji z drugimi sektorji

23.  poudarja, da bi bilo treba v ustreznem prostorskem načrtovanju upoštevati vse sektorje (celostni pristop), vprašanja trajnosti in prehransko varnost, ne da bi dajali prednost močnejšim gospodarskim sektorjem na škodo akvakulture; poudarja, da prostorsko načrtovanje ne pomeni nujno ločevanja dejavnosti na določena območja, temveč uravnoteženo kompatibilnost med njimi, kar lahko potencialno koristi vsem;

24.  predlaga, naj se podpre bolj dejavna in pomembna vloga in pomen organizacij akvakulture in lokalnih akcijskih skupin za akvakulturo v postopku odločanja, na podlagi regionalizacije, da bi zagotovili najboljši pristop za vsako posamezno regijo;

25.  opozarja, da je treba ustrezno upoštevati interese sektorja akvakulture in jih pošteno obravnavati v interakciji z drugimi sektorji, na primer pri prostorskem načrtovanju;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo prostorske načrte, da bi odkrili morebitna področja, kjer lahko hkrati obstajajo akvakultura in druge dejavnosti;

27.  opozarja, da so prostorsko načrtovanje in pogoji za izdajo dovoljenj najverjetnejši vzrok za to, da si drugi pomembni in vplivni sektorji niso pripravljeni deliti prostora;

28.  poudarja, da je za zagotovitev enakih pogojev za dostop do morskih virov potrebno, da socialno-ekonomske in okoljske študije vpliv za potrebe akvakulture obravnavajo tudi vse sektorje, ki z njim tekmujejo, kot sta turizem in pridobivanje surovin;

29.  poziva države članice in nacionalne organe, naj ravnajo v skladu z zakonodajo EU o vodah ter regeneraciji in čiščenju kontaminiranih območij;

30.  poudarja, da bi bilo treba zakonodajo sprejeti po enakopravnem posvetovanju z vsemi deležniki;

Prilagoditev zakonodaje potrebam akvakulture

31.  poudarja, da mora biti okoljska trajnost tesno povezana s socialno in ekonomsko trajnostjo (trajnost ima tri stebre) in da je treba ustrezno upoštevati sedanji in potencialni prispevek akvakulture k prehranski varnosti v Uniji;

32.  pozdravlja primere dobre prakse in dobrega sodelovanja sektorja na podlagi prostovoljnih in drugih sporazumov med okoljevarstveniki in sektorjem, tudi z območji Natura 2000; pozdravlja številne primere, ko je sektor akvakulture prispeval k vzdrževanju dobre kakovosti vode; je seznanjen z vodnimi ekosistemskimi storitvami, ki jih lahko nudi sektor, ter poziva k spodbudam za njihovo okrepitev; poudarja, da so dodatni pravni zapleti, ki bi lahko vplivali na akvakulturo, nezaželeni s stališča trajnosti in družbeno-gospodarskega razvoja;

33.  poudarja, da bi bilo treba zakonodajo EU bolje prilagoditi dejanskim razmeram v akvakulturi, posebnostim in potrebam v okviru skupne ribiške politike in med drugim v skladnosti z okoljsko zakonodajo EU, v skladu s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja vseh morskih voda do leta 2020 in ob upoštevanju pomena zaposlovanja žensk in mladih v sektorju;

34.  poudarja, da je treba za področja, kjer je izvajanje zakonodaje EU težavno ali nedosledno, izdati smernice o razlagi in razširjati primere dobre prakse;

35.  ponavlja, da bi bilo treba ta sektor tesneje vključiti v odločanje;

36.  poziva Komisijo, naj izboljša omejeni prispevek proizvodnje akvakulture v domačem povpraševanju po ribah, ki je ocenjen na 10 %, in popravi dejstvo, da se več kot polovico povpraševanja po ribah v Uniji zadosti z uvoženimi proizvodi;

Spodbujanje konkurenčnosti akvakulture EU znotraj in zunaj meja EU

37.  poziva, da morajo uvoženi proizvodi akvakulture izpolnjevati enake okoljske standarde, standarde varnosti hrane, socialno-delovne standarde in standarde spoštovanja človekovih pravic, kot jih morajo nosilci dejavnosti iz EU, in obžaluje dejstvo, da še vedno ni enakih konkurenčnih pogojev na tem področju in da nevarna izkrivljanja konkurence pomenijo resno težavo za proizvajalce iz EU;

38.  opozarja na trenutni položaj ribogojcev, ki komaj shajajo, saj zaradi plenilcev, kot so vidre, čaplje in kormorani, izgubljajo cele staleže; poudarja, da ti plenilci ubijajo tudi ikre smuča in krapa ter tako precej omejujejo rejo in razmnoževanje sladkovodnih rib; zato poziva države članice, naj uporabijo veljavne izjeme v primeru čapelj in kormoranov, in poziva Komisijo, naj izvede revizijo v zvezi s stanjem ohranjenosti vider in po potrebi dovoli odstranitev in nadzor teh plenilcev;

39.  poziva k več in boljšemu nadzoru porekla uvoženih proizvodov in njihovega nadzora na meji, na notranji ravni pa k ukrepom za boj proti nezakonitim ali prikritim praksam v akvakulturi, ki vplivajo na notranji razvoj tega sektorja;

40.  poudarja, da bi morala EU izvoziti svoje standarde trajnosti in znanje; meni, da je to še posebej pomembno v primeru sosednjih regij, v katerih gojijo podobne vrste kot v EU, in zlasti s tretjimi državami, ki delijo iste vode z EU;

41.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo preferencialni dostop do trga, določen s trgovinski sporazumi s tretjimi partnerji, pogojen s spoštovanjem standardov trajnosti in dobrobiti živali, ki bodo enakovredni tistim, ki se uporabljajo v EU;

42.  poziva Komisijo, naj v okviru politike EU za sodelovanje z državami v razvoju spodbuja ukrepe za podporo in usposabljanje, ki naj bi pripomogli k pospeševanju trajnostne akvakulture in ozaveščanju proizvajalcev akvakulture v teh državah o politiki za kakovost in višje proizvodne standarde, zlasti kar zadeva okoljske, higienske in socialne standarde;

43.  spodbuja k sprejetju ukrepov za spodbujanje naložb EU v projekte akvakulture v tretjih državah;

44.  poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja spoštovanje uvoznih predpisov EU, tudi v zvezi s postopki gojenja v tretjih državah izvoznicah, z vidika okoljskih, higienskih in socialnih standardov, da bi se lahko mednarodno uveljavili enaki konkurenčni pogoji; obenem meni, da bi morali imeti rezultati spremljanja postopkov akvakulture v tretjih državah odločilni vpliv pri podaljšanju veljavnosti dovoljenj za izvoz proizvodov v EU;

45.  poziva Komisijo, naj oceni učinke izstopa Združenega kraljestva na področju akvakulture;

Boljše obveščanje potrošnikov

46.  vztraja, da je treba na ribjih tržnicah in v hotelih, restavracijah in gostinstvu polno in v celoti izvajati zakonodajo EU o označevanju in obveščanju potrošnikov; meni, da je to pomembno za vse ribiške proizvode (ne le za proizvode akvakulture), tako za uvožene proizvode kot proizvode iz EU; meni, da bi bilo treba v ta namen prilagoditi in poostriti uredbo o nadzoru;

47.  poziva k uvedbi posebne oznake za prepoznavanje proizvodov iz trajnostnega ribogojstva EU in poudarja, da je za potrošnike treba povečati preglednost, tudi v zvezi s proizvodi iz akvakulture, uvoženimi iz tretjih držav, z okrepitvijo sledljivosti;

Zagotavljanje dobrobiti živali

48.  meni, da bi morala strategija o ubijanju rib vključevati predloge, s katerimi bi zagotovili postopke za razvoj učinkovitih parametrov za humane načine ubijanja rib, v skladu s smernicami Svetovne organizacije za zdravje živali in Evropske agencije za varnost hrane, in zagotovili, da oprema, ki se uporablja za ubijanje rib, deluje v skladu s temi parametri ter da se v vsej EU izvaja, vrednoti, ocenjuje in certificira humano ubijanje gojenih rib;

Razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini

49.  opozarja, da bi bilo treba veterinarsko zakonodajo EU bolj prilagoditi dejanskim razmeram in potrebam akvakulture in pri tem upoštevati različne vrste in operativne razlike;

50.  poudarja, da je treba vzpostaviti skupni trg EU za cepiva in druga zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki varujejo zdravje živali in ljudi, zlasti za „manj pomembne vrste“;

51.  ugotavlja, da so relativno višji stroški diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepljenja v primerjavi s splošno uporabo antibiotikov žal ovira za večjo uporabo cepiv in višjo stopnjo cepljenosti, ki je glede na akcijski načrt(19) zaželena; pozdravlja dejstvo, da Komisija v akcijskem načrtu napoveduje spodbude za povečanje uporabe diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv(20);

52.  poziva Komisijo, da določi obveznost posredovanja informacij o uporabi cepiv in antibiotikov v akvakulturi zaradi morebitnih tveganj za zdravje ljudi in ekosistem;

53.  meni, da bi morale Komisija in države članice uvesti praktične spodbude in ukrepe, vključno z boljšim izvrševanjem ali po potrebi spremembami Direktive 2006/88/ES, da bi spodbujali pristop celovite verige do odpornosti proti antimikrobikom in povečali uporabo alternativ antimikrobikom, diagnosticiranja in cepiv v akvakulturi in s tem stroškovno učinkovito preprečili, nadzorovali in izkoreninili bolezni in odpornost na antibiotike vodnih živali ter karseda povečali stopnjo preživetja, rast in proizvodno učinkovitost vodnih živali;

54.  poudarja, da je treba v evropskih in nacionalnih programih podpirati raziskave o zdravju lupinarjev in rib ter razvoj novih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za vodne vrste;

55.  v zvezi s tem meni, da je odpornost na antibiotike resna težava za zdravljenje ljudi in živali, in poziva Komisijo, naj omeji uporabo antibiotikov v primerih, kjer obstaja tveganje za epizootske bolezni v obratu akvakulture, in to ne le kot preventivni ukrep, in oceni njihov učinek na tveganje prenosa odpornosti na potrošnike;

Boljše promocijske kampanje in obveščanje

56.  poudarja, da so potrebne boljše promocijske kampanje in obveščanje na ravni EU o koristih akvakulture in uživanja rib;

57.  poziva Komisijo, naj spodbuja prepričljive in dolgoročne splošne kampanje EU, s katerimi se pojasnjujejo prednosti trajnostnih proizvodov iz akvakulture v EU s poudarkom na njihovih visokih standardih kakovosti, dobrobiti živali in visokih okoljskih standardih v primerjavi s tovrstnimi proizvodi, uvoženimi iz tretjih držav, kot velja za oznako „gojeno v EU“;

58.  poudarja, da je treba spodbujati in financirati kampanje za promocijo regionalnih shem kakovosti, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1151/2012, kot so zaščitene označbe porekla; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami v vsej EU začne kampanjo obveščanja potrošnikov in podjetij o akvakulturi na splošno in zlasti o razlikah med strogimi in celovitimi standardi na evropskem trgu in nižjimi standardi, ki veljajo za uvožene proizvode v tretjih državah, s poudarkom zlasti na težavah za varnost hrane in javno zdravje, ki jih povzročata uvajanje posebno odpornih mikroorganizmov v Unijo in odpornost proti antimikrobikom; poudarja pomen zakonodaje EU o dobrobiti gojenih rib med gojenjem, prevozom in usmrtitvijo pri izpolnjevanju pričakovanj potrošnikov in oglaševanju kakovosti proizvodov, zagotovljene s standardi EU, v primerjavi z uvozom iz tretjih držav;

59.  poziva Komisijo, naj predvidi ustrezni znesek iz proračuna EU za spodbujanje promocije rib in drugih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture; meni, da bi bilo treba uvesti obsežno tržno kampanjo na podlagi skupnih načel, ki bi zajemala vse države članice, vzpostavljeno kot kolektivni ukrep s podporo v višini 80–100 %, za večjo ozaveščenost o evropskih proizvodih akvakulture in za njihovo sprejemanje;

60.  podpira lokalne akcijske skupine za akvakulturo mreže FARNET pri promociji njihovih dejavnosti na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

Podpiranje raziskav in inovacij

61.  poudarja, da ESPR, iz katerega se za trajnostni razvoj akvakulture v EU namenja 1,2 milijarde EUR, in drugi viri financiranja, kot je program Obzorje 2020, omogočajo inovacije;

62.  opozarja na pomen lokalnih akcijskih skupin za akvakulturo, ki prispevajo k razvoju ribištva in akvakulture na določenih področjih s krepitvijo lokalnih ribolovnih virov ter spodbujanjem inovacij in diverzifikacije v ribištvu in akvakulturi;

63.  poziva Komisijo, naj podpre raziskave in boj proti ostreidnemu herpesvirusu;

64.  je zaskrbljen zaradi učinka nekaterih invazivnih tujerodnih vrst na evropsko akvakulturo; poudarja pomen znanstveno utemeljenega, učinkovitega in sorazmernega izvrševanja Uredbe (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, da se zaščitijo evropski sektor akvakulture ter domorodne vrste in ekosistemi; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo raziskave in inovacije za boj proti najbolj problematičnim invazivnim tujerodnim vrstam;

65.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo boj proti invazivni vrsti Ocenebra inornata;

66.  poudarja, da bi bilo treba s programom Obzorje 2020 in devetim okvirnim programom še naprej podpirati raziskave na področju akvakulture, s katerimi se izboljšuje konkurenčnost tega sektorja in rešujejo vprašanja, ki so bila izpostavljena na konferenci Komisije „FOOD 2030“ in v mnenju skupine znanstvenih svetovalcev na visoki ravni z naslovom Food from the Oceans (Hrana iz oceanov);

67.  meni, da bi se morala Komisija o temah, ki naj bi se prednostno vključile v nacionalne strateške programe, posvetovati z evropsko tehnološko in inovacijsko platformo (EATiP) in svetovalnim svetom za akvakulturo;

68.  poziva k naložbam v raziskave, študije in pilotne projekte o praksah akvakulture na podlagi ekosistemov, zlasti v najbolj oddaljenih regijah in regijah z neugodnimi demografskimi razmerami;

69.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med znanstveno skupnostjo na eni strani, proizvajalci v akvakulturi in drugimi deležniki v začetni in končni fazi proizvodnje na drugi;

70.  poziva Komisijo, naj na podlagi najboljših znanstvenih priporočil na ravni EU oblikuje standardne protokole za zbiranje podatkov za potrebe spremljanja in za izboljšanje upravljanja akvakulture in proizvodnih praks ter socialnih, zdravstvenih, ekonomskih in okoljskih vplivov teh praks za morske in sladkovodne ribogojnice;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo inovativnih in okolju prijaznih tehnologij v akvakulturi, kot je akvaponika, za proizvodnjo hrane na trajnosten in z viri učinkovit način, da bi preprečili negativne vplive na okolje;

72.  poziva Komisijo, naj ob ustreznem upoštevanju socialne in okoljske trajnosti spodbuja raziskovanje možnosti za nadaljnji razvoj akvakulture morskih alg, sektorja, ki ima gospodarsko in ekološko vrednost;

Spodbujanje usposabljanja in zaposlovanja

73.  poziva države članice, naj zagotovijo, kadar je koristno s podporo Komisije, ustrezno poklicno usposabljanje na področju akvakulture in je seznanjen z možnostmi prekvalifikacije poklicnih ribičev za alternativne metode upravljanja v vodnih okoljih, s čimer bodo tudi pripomogle k ustvarjanju delovnih mest za ženske in mlade na podeželju in obali ter v najbolj oddaljenih regijah in na splošno v regijah, ki so zelo odvisne od ribištva in akvakulture;

Povečanje trajnosti sektorja akvakulture v EU

74.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo ženske v sektorju akvakulture, in da je treba zakonodajo prilagoditi temu stanju ter upoštevati tudi druge dejavnosti, povezane s samo akvakulturo, kot so med drugim dejavnosti, ki so jih razvili tkalci ribiških mrež ali v pakirnicah;

75.  je seznanjen, da inovativni sistemi za gojenje rib čim bolj v skladu z ekosistemom in z uporabo naravne krme zaenkrat še niso dovolj prisotni na evropskem trgu; poziva, da je treba okvirne pogoje za takšne sisteme izboljšati;

76.  meni, da so naložbe potrebne, da se izkoristi potencial in zagotovi trajnost sektorja akvakulture, za varstvo okolja in zagotavljanje javnih dobrin, zato poziva k povečanju sredstev za raziskave, inovacije in projekte, usmerjene v kakovostno in trajnostno proizvodnjo; poziva Komisijo in države članice, naj še bolj poenostavijo upravne postopke in zmanjšajo upravno obremenitev za sektor akvakulture, tudi za ribogojce;

77.  poudarja, da bo spodbujanje sodelovanja med raziskavami in inovacijami v sektorju akvakulture ter posebnimi študijskimi programi prineslo nove ideje in povečalo zanimanje za ta gospodarski sektor;

Ustrezno financiranje prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter dodatnih strukturnih skladov

78.  pozdravlja, da je spodbujanje trajnostne in konkurenčne akvakulture ena od prednostnih nalog ESPR; je vseeno zaskrbljen, da na podlagi ugotovitev iz študije, ki jo je Evropsko računsko sodišče objavilo leta 2014, v okviru predhodnika tega sklada, tj. Evropski sklad za ribištvo, ni bilo učinkovite podpore za trajnostni razvoj akvakulture; ugotavlja, da naj bi bili podporni ukrepi na evropski ravni slabo zasnovani in nadzorovani ter naj ne bi zagotavljali dovolj jasnega okvira za razvoj akvakulture; poleg tega ugotavlja, da podporni ukrepi na nacionalni ravni niso bili pravilno zasnovani ali uporabljeni, da nacionalni strateški načrti in njihovi operativni programi niso zagotavljali dovolj jasne podlage za spodbujanje akvakulture in da se te razmere niso izboljšale s podporo iz ESPR;

79.  poudarja, da bosta izobraževanje in dobro obveščanje v ta sektor pritegnila mlade, zagotovile njegovo prihodnost in konkurenčnost ter prinesla nove tehnologije in inovacije v njegov razvoj;

80.  poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj v ribiški politiki po letu 2020 povečajo podporo za naložbe v sladkovodno akvakulturo do 75 %, da bi spodbudili pripravljenost za naložbe, ribogojcem pa zagotovili zelo potrebno pomoč; poleg tega poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko pripravi shemo subvencioniranja obrestne mere na ravni EU za naložbe v akvakulturo in financiranje likvidnih sredstev;

81.  predlaga tudi povečanje podpore EU v prihodnosti za raziskave, razvoj in inovacije, povezane z akvakulturo, s posebnim poudarkom na področjih, ki zadevajo gospodarsko trajnost in mednarodno konkurenčnost, kot so energetska učinkovitost in učinkovitost virov, financiranje razvoja bioloških materialov, zmanjšanje obremenitve okolja, zagotavljanje višje ravni okoljskih storitev itd.;

82.  ugotavlja, da gospodarski subjekti zaradi zamud pri sprejemanju uredbe o ESPR in odobritvi operativnih programov držav članic dejansko niso mogli začeti črpati sredstev iz tega sklada pred koncem leta 2016, v najboljšem primeru torej s skoraj triletno zamudo;

83.  poziva k poenostavitvi postopka in dokumentacije, ki jo je treba predložiti za pridobitev financiranja iz ESPR;

84.  poziva, da se z vidika subvencij pregledajo vse ureditve, ki bi preprečevale spodbujanje akvakulture, tudi prek drugih finančnih instrumentov EU (npr. ESRR);

85.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva in zagotovi dodatno pomoč, da bi lahko uporabniki ESPR imeli dostop do financiranja;

86.  poudarja, da je treba odločneje podpreti panožne organizacije in organizacije proizvajalcev, da bi lahko postali stebri skupne ureditve trga;

Skladno sožitje z ribolovom

87.  poudarja, da med ribolovom in akvakulturo ne bi smelo biti nasprotij in da sta lahko oba sektorja popolnoma združljiva in se dopolnjujeta, zlasti v obalnih regijah ali na otokih, ki so zelo odvisni od teh dejavnosti in kjer se ukvarjajo z malim ribolovom; zato poziva k nadaljnjemu razvoju priobalnih naprav za akvakulturo;

88.  poudarja, da je v najbolj oddaljenih regijah ribogojstvo združljivo in se dopolnjuje s priobalnim ribolovom, ter poziva Komisijo, naj podpira razvoj vzreje in tehnik za selekcijo vrst v toplih vodah tropskih ali subtropskih območij; poziva Komisijo, naj izpostavi vlogo, ki jo imajo ženske v obrtnem priobalnem ribolovu in vseh z njim povezanih dejavnostih;

89.  poziva Komisijo, naj nameni več sredstev za okoljsko odgovorne proizvodne metode akvakulture, kot so zaprti morski sistemi akvakulture in kopenski sistemi s kroženjem vode, da bi zmanjšali negativne posledice akvakulture na habitate, prostoživeče populacije rib in kakovost vode;

90.  ponavlja stališča, ki jih je izrazil v svoji resoluciji o pripravi evropskega načrta za upravljanje populacije kormoranov, ter opozarja, da je zmanjševanje škode, ki jo objektom akvakulture povzročajo kormorani in druge ptice roparice, pomemben dejavnik pri proizvodnih stroških in s tem za zagotavljanje preživetja in konkurenčnosti; poziva države članice, naj uporabljajo veljavne izjeme v primeru čapelj in kormoranov, ter naj pregledajo stanje v zvezi z ohranjenostjo vider;

91.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami sprejme ukrepe za občutno zmanjšanje staležev kormoranov z uporabo vseh metod, tako da bo na eni strani zagotovljeno preživetje staležev kormoranov, po drugi strani pa ne bodo ogrožene druge vrste in bo preprečena škoda v akvakulturi;

o
o   o

92.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 88, 4.4.2011, str. 1.
(2) UL L 221, 8.8.1998, str. 23.
(3) UL L 204, 6.8.2009, str. 15.
(4) UL L 3, 5.1.2005, str. 1.
(5) UL L 250, 18.9.2008, str. 1.
(6) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
(7) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.
(8) UL L 354, 28.12.2013, str. 1.
(9) UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
(10) UL L 157, 20.6.2017, str. 1.
(11) UL C 21 E, 28.1.2010, str. 11.
(12) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 132.
(13) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 119.
(14) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 177.
(15) UL C 316, 22.9.2017, str. 64.
(16) UL C 76, 28.2.2018, str. 40.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.
(18) Evropska komisija (29. junij 2017), Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, str. 10.
(19) Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, str. 15.
(20) Prav tam, str. 12.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov