Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 3. julij 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Sporazum o sodelovanju med EU in Agencijo za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju ***
 Podaljšanje Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in ZDA ***
 Evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo *
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/009 FR/Air France
 Vloga mest v institucionalnem okviru Unije
 Tridimenzionalno tiskanje: pravice intelektualne lastnine in civilna odgovornost
 Evropski program za razvoj obrambne industrije ***I
 Integrirana statistika na ravni kmetij ***I
 Obveščanje o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture: razveljavitev ***I
 Ukrepi za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost *
 Kršitev pravic domorodnih ljudstev v svetu
 Podnebna diplomacija

Sporazum o sodelovanju med EU in Agencijo za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju ***
PDF 113kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Agencijo za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju (ASECNA) v zvezi z razvojem satelitske navigacije in zagotavljanjem povezanih storitev na območju pristojnosti agencije ASECNA za civilno letalstvo (11351/2017 – C8-0018/2018 – 2017/0104(NLE))
P8_TA(2018)0269A8-0213/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11351/2017),

–  ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Agencijo za varnost letalske navigacije v Afriki in na Madagaskarju (ASECNA) v zvezi z razvojem satelitske navigacije in zagotavljanjem povezanih storitev na območju pristojnosti agencije ASECNA za civilno letalstvo (13661/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 172 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0018/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0213/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in ASECNA.


Podaljšanje Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in ZDA ***
PDF 111kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Združenih držav Amerike (08166/2018 – C8-0259/2018 – 2018/0067(NLE))
P8_TA(2018)0270A8-0212/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08166/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 98/591/ES z dne 13. oktobra 1998 o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Združenih držav Amerike(1),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 186 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0259/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0212/2018),

1.  odobri podaljšanje sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.

(1) UL L 284, 22.10.1998, str. 35.


Evropsko skupno podjetje za visokozmogljivo računalništvo *
PDF 198kWORD 73k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008 – C8-0037/2018 – 2018/0003(NLE))
P8_TA(2018)0271A8-0217/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0008),

–  ob upoštevanju člena 187 in prvega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0037/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0217/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15 je bil vzpostavljen okvirni program Obzorje 2020 za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020). Njegov cilj je doseči večji učinek na raziskave in inovacije z združevanjem sredstev programa Obzorje 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k širšim ciljem Unije na področju konkurenčnosti, spodbudile zasebne naložbe in pomagale pri spopadanju z družbenimi izzivi. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dolgoročni zavezi, ki vključuje uravnotežen prispevek vseh partnerjev, odgovorna bi morala biti za dosego svojih ciljev in biti usklajena s strateškimi cilji Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Upravljanje in delovanje teh partnerstev bi moralo biti odprto, pregledno, učinkovito in uspešno, sodelovanje v njih pa bi bilo treba omogočiti širokemu krogu zainteresiranih strani, dejavnih na posameznih področjih.
(2)  Z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15 je bil vzpostavljen okvirni program Obzorje 2020 za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020). Njegov cilj je doseči večji učinek na raziskave in inovacije z združevanjem sredstev programa Obzorje 2020 in sredstev zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, na katerih bi lahko raziskave in inovacije prispevale k širšim ciljem Unije na področju konkurenčnosti, spodbudile zasebne naložbe in pomagale pri spopadanju z družbenimi izzivi. Ta partnerstva bi morala temeljiti na dolgoročni zavezi, ki vključuje uravnotežen prispevek vseh partnerjev, odgovorna bi morala biti za dosego svojih ciljev in biti usklajena s strateškimi cilji Unije na področju raziskav, razvoja in inovacij. Upravljanje in delovanje teh partnerstev bi moralo biti odprto, pregledno, učinkovito in uspešno, sodelovanje v njih pa bi bilo treba omogočiti širokemu krogu deležnikov, dejavnih na posameznih področjih, organizacije civilne družbe in skupine državljanov pa bi morale imeti možnost, da se z njimi ustrezno posvetuje v postopku odločanja.
__________________
__________________
15 Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
15 Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“22 poziva k vzpostavitvi evropske podatkovne infrastrukture na podlagi vrhunskih kapacitet visokozmogljivega računalništva ter razvoju celovitega evropskega ekosistema visokozmogljivega računalništva, ki je sposoben razviti novo evropsko tehnologijo in uresničiti superračunalnike z zmogljivostjo v merilu eksa. Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo zainteresirane strani v Uniji, je treba nujno ukrepati, da se zberejo potrebni viri in kapacitete za sklenitev verige od raziskav in razvoja do dobave in upravljanja visokozmogljivih računalniških sistemov v merilu eksa. Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združil zagotavljanje podpore držav članic, Unije in zasebnega sektorja ter jo usmeril v vzpostavitev vrhunske evropske visokozmogljive računalniške infrastrukture ter v raziskave in inovacije na področju visokozmogljivega računalništva. Ta infrastruktura bi morala zagotoviti dostop uporabnikom v javnem sektorju, uporabnikom iz industrije in uporabnikom iz akademskih krogov, vključno z znanstvenimi skupnostmi, ki so del evropskega oblaka za odprto znanost.
(8)  Sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“22 poziva k vzpostavitvi evropske podatkovne infrastrukture na podlagi vrhunskih kapacitet visokozmogljivega računalništva ter razvoju celovitega evropskega ekosistema visokozmogljivega računalništva, ki je sposoben razviti novo evropsko tehnologijo in uresničiti superračunalnike z zmogljivostjo v merilu eksa. Zaradi pomembnosti področja in izzivov, s katerimi se srečujejo zainteresirane strani v Uniji, je treba nujno ukrepati, da se zberejo potrebni viri in kapacitete za sklenitev verige od raziskav in razvoja do dobave in upravljanja visokozmogljivih računalniških sistemov v merilu eksa. Zato bi bilo treba vzpostaviti mehanizem na ravni Unije, ki bi združil zagotavljanje podpore držav članic, Unije in zasebnega sektorja ter jo usmeril v vzpostavitev vrhunske evropske visokozmogljive računalniške infrastrukture ter v raziskave in inovacije na področju visokozmogljivega računalništva. Ta infrastruktura bi morala zagotoviti dostop uporabnikom v javnem sektorju, uporabnikom iz industrije, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), in uporabnikom iz akademskih krogov, vključno z znanstvenimi skupnostmi, ki so del evropskega oblaka za odprto znanost.
__________________
__________________
22 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“ (COM(2016)0178).
22 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“ (COM(2016)0178).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Izjemno pomembno je, da Unija do leta 2022 postane ena od vodilnih svetovnih sil na področju superračunalnikov. Unija trenutno zaostaja pri razvoju visokozmogljivega računalništva zaradi pomanjkanja naložb v vzpostavitev celovitega sistema. Da bi odpravila to vrzel, mora Unija pridobiti vrhunske superračunalnike, zagotoviti svoj sistem oskrbe z energijo in izvajati storitve za industrijo ter MSP za simulacijo, vizualizacijo in izdelavo prototipov ter hkrati zagotoviti, da bo sistem visokozmogljivega računalništva v skladu z vrednotami in načeli Unije.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi se Uniji zagotovile računalniške zmogljivosti, ki jih potrebuje za nadaljevanje vrhunskih raziskav, bi bilo treba usklajevati naložbe držav članic v visokozmogljivo računalništvo in okrepiti uporabo visokozmogljivih računalniških tehnologij v industriji. Unija bi morala povečati svojo učinkovitost pri spreminjanju tehnoloških razvojnih dosežkov v visokozmogljive računalniške sisteme, kupljene v Evropi, s čimer bi vzpostavila učinkovito povezavo med dobavo tehnologije, skupnim načrtovanjem z uporabniki in skupnim naročanjem vrhunskih sistemov.
(10)  Da bi se Uniji zagotovile računalniške zmogljivosti, ki jih potrebuje za nadaljevanje vrhunskih raziskav, ter da bi izkoristili dodano vrednost skupnega delovanja na ravni Unije, bi bilo treba usklajevati naložbe držav članic v visokozmogljivo računalništvo in okrepiti uporabo visokozmogljivih računalniških tehnologij v industriji. Unija bi morala povečati svojo učinkovitost pri spreminjanju tehnoloških razvojnih dosežkov v visokozmogljive računalniške sisteme, kupljene v Evropi, s čimer bi vzpostavila učinkovito povezavo med dobavo tehnologije, skupnim načrtovanjem z uporabniki in skupnim naročanjem vrhunskih sistemov.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Komisija in države članice morajo preučiti ustrezne okvire upravljanja in financiranja, ob tem pa ustrezno upoštevati pobudo skupnega podjetja EuroHPC in njegovo trajnost ter potrebo po enakih konkurenčnih pogojih po vsej Uniji. Poleg tega bi morale države članice programe financiranja obravnavati na način, ki bi bil usklajen s pristopom Komisije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Evropska tehnološka platforma in pogodbena javno-zasebna partnerstva na področju visoko zmogljivega računalništva so bistvena za opredelitev raziskovalnih prednostnih nalog Unije pri razvoju evropske tehnologije na vseh področjih oskrbovalne verige rešitev visoko zmogljivega računalništva.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Misija skupnega podjetja je v Uniji vzpostaviti in vzdrževati integriran ekosistem visokozmogljivega računalništva in velepodatkov na vrhunski ravni, ki bi temeljil na vodilni vlogi Unije na področju tehnologij visokozmogljivega računalništva, računalništva v oblaku in velepodatkov.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Skupno podjetje bi bilo treba ustanoviti leta 2019 in bi moralo začeti delovati isto leto, da bi do leta 2020 doseglo cilj Uniji zagotoviti infrastrukturo v merilu pod eksa in razviti tehnologije, potrebne za dosego zmogljivosti v merilu eksa do leta 2022/2023. Ker razvojni cikel naslednje generacije tehnologije običajno traja od štiri do pet let, je treba zdaj začeti izvajati ukrepe za ohranitev konkurenčnosti na svetovnem trgu.
(12)  Skupno podjetje bi bilo treba ustanoviti leta 2019 in bi moralo začeti delovati isto leto, da bi do leta 2020 doseglo cilj Uniji zagotoviti infrastrukturo v merilu pod eksa in razviti tehnologije, potrebne za dosego zmogljivosti v merilu eksa do leta 2022/2023, ki bi bile, kjer je to mogoče, avtonomne. Ker razvojni cikel naslednje generacije tehnologije običajno traja od štiri do pet let, je treba zdaj začeti izvajati ukrepe za ohranitev konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Skupno podjetje EuroHPC bi bilo treba obravnavati kot sestavni del podatkovne infrastrukture Unije v celotnem ekosistemu in vsesplošno seznanjati z njegovimi koristmi.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Komisija bi morala spodbujati države članice, da se pridružijo Skupnemu podjetju EuroHPC, in ga uporabiti kot prednostno področje za raziskovalne in razvojne programe, ki ustrezajo nacionalnim dejavnostim. Komisija bi morala pobudo spodbujati tudi v vseh državah članicah kot del trdne politične in gospodarske zaveze na področju digitalnih inovacij.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Unija, sodelujoče države in zasebni člani skupnega podjetja bi morali zagotoviti finančne prispevke za upravne stroške skupnega podjetja. Ker je mogoče prispevek Unije za upravne stroške, predviden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, porabiti za kritje tekočih stroškov le do konca leta 2023, bi morale sodelujoče države in zasebni člani skupnega podjetja od leta 2024 v celoti kriti upravne stroške skupnega podjetja.
(14)  Unija, sodelujoče države in zasebni člani skupnega podjetja bi morali zagotoviti finančne prispevke za upravne stroške skupnega podjetja. Ker je mogoče prispevek Unije za upravne stroške, predviden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, porabiti za kritje tekočih stroškov le do konca leta 2023, bi morale sodelujoče države in zasebni člani skupnega podjetja od leta 2024 v celoti kriti upravne stroške skupnega podjetja, s čimer bi zagotovili njegovo dolgoročno trajnost.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Preučiti in spodbujati bi bilo treba vse potencialne sinergije med EuroHPC in Unijo ter nacionalnimi raziskovalnimi programi. Skupno podjetje bi se moralo vključiti v obstoječe vodilne raziskovalne in razvojne strukture, kot sta javno-zasebna evropska tehnološka platforma za visokozmogljivo računalništvo invelepodatki, da se čim bolj poveča učinkovitost in olajša njihova uporaba ter da se postavijo temelji za uspešno podatkovno gospodarstvo.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Komisija in države članice bi morale okrepiti obstoječe delo evropskega partnerstva za računalništvo v oblaku, ki temelji na obstoječih stebrih PRACE in GEANT, se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov ter priznati njihovo pomembno dopolnilno vlogo pri uresničevanju ekosistema EuroHPC.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Skupno podjetje bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi akademskim krogom in evropskim industrijam na splošno omogočile načrtovanje, razvoj in uporabo najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivega računalništva ter vzpostavitev integrirane infrastrukture po vsej Uniji z vrhunskimi kapacitetami visokozmogljivega računalništva, povezljivostjo visoke hitrosti, vrhunskimi aplikacijami ter vrhunskimi podatkovnimi storitvami in storitvami programske opreme za svoje znanstvenike in ostale vodilne uporabnike iz industrije, vključno z MSP, in javnega sektorja. Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za zmanjšanje vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, povezanih z visokozmogljivim računalništvom. Utreti bi moralo pot do izgradnje prve hibridne visokozmogljive računalniške infrastrukture v Evropi, ki bi klasične računalniške arhitekture povezovala s kvantnimi računalniškimi napravami, pri čemer bi na primer kvantni računalnik izkoriščala kot pospeševalnik izvajanja niti v visokozmogljivem računalništvu. Da bi lahko raziskovalne skupine in evropske industrije z doseganjem vrhunskih rezultatov in njihovo integracijo v konkurenčne sisteme ohranile vodilni položaj v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru, da bi se zagotovilo hitro in široko industrijsko izkoriščanje evropske tehnologije po vsej Uniji, s čimer bi se ustvarili pomembni učinki prelivanja za družbo, ter da bi se z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom zagotovila delitev tveganj in združile sile, je potrebna strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni. Komisija bi lahko na podlagi uradnega obvestila zadevne države članice ali skupine zadevnih držav članic štela, da so pobude skupnega podjetja pomembni projekti skupnega evropskega interesa, če so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji v skladu z Okvirom Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije25.
(18)  Skupno podjetje bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi akademskim krogom, pa tudi evropskim industrijam na splošno omogočile načrtovanje, razvoj in uporabo najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivega računalništva ter vzpostavitev integrirane infrastrukture po vsej Uniji z vrhunskimi kapacitetami visokozmogljivega računalništva, povezljivostjo visoke hitrosti, vrhunskimi aplikacijami ter vrhunskimi podatkovnimi storitvami in storitvami programske opreme za svoje znanstvenike in ostale vodilne uporabnike iz industrije, zlasti MSP in zagonska podjetja, in iz javnega sektorja. Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za zmanjšanje vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, povezanih z visokozmogljivim računalništvom, spodbujanje pridobivanja kvalifikacij, poklicnih izbir, povezanih z visokozmogljivim računalništvom, in zagotavljanje posebnih programov za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v karierah, povezanih z visokozmogljivim računalništvom . Utreti bi moralo pot do izgradnje prve hibridne visokozmogljive računalniške infrastrukture v Evropi, ki bi klasične računalniške arhitekture povezovala s kvantnimi računalniškimi napravami, pri čemer bi na primer kvantni računalnik izkoriščala kot pospeševalnik izvajanja niti v visokozmogljivem računalništvu. Da bi lahko raziskovalne skupine in evropske industrije z doseganjem vrhunskih rezultatov in njihovo integracijo v konkurenčne sisteme ohranile vodilni položaj v zelo konkurenčnem mednarodnem prostoru, da bi se zagotovilo hitro in široko industrijsko izkoriščanje evropske tehnologije po vsej Uniji, s čimer bi se ustvarili pomembni in pozitivni učinki prelivanja za družbo, ter da bi se z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom zagotovila delitev tveganj in združile sile, je potrebna strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni. Komisija bi lahko na podlagi uradnega obvestila zadevne države članice ali skupine zadevnih držav članic štela, da so pobude skupnega podjetja pomembni projekti skupnega evropskega interesa, če so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji v skladu z Okvirom Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije25.
__________________
__________________
25 Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom (UL C 188, 20.6.2014, str. 4).
25 Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom (UL C 188, 20.6.2014, str. 4).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  Skupno podjetje bi moralo znanstvenikom, industriji in javnemu sektorju v Uniji zagotavljati dostop do vrhunskih superračunalnikov in pripadajočih storitev, kar bi jim omogočilo, da ostanejo v ospredju konkurenčnosti v raziskavah in industriji, s čimer bi ohranili in podprli integrirane infrastrukture znanstvenih podatkov ter visokozmogljivo računalništvo.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Sodelovanje v skupnem podjetju bi moralo biti omogočeno vsem državam članicam, ki se jih tudi spodbuja k pridružitvi in k temu, da ga kot prednostno področje vključijo v raziskovalne in razvojne programe, ki ustrezajo nacionalnim dejavnostim. Skupno podjetje bi moralo spodbujati dejavnosti, povezane s superračunalniki, kot del trdne politične in gospodarske zaveze na področju digitalnih inovacij.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 c (novo)
(18c)  Da bi vzpostavili potrebne zmogljivosti in zagotovili udeležbo vseh držav članic, bi bilo treba ustanoviti po eno strokovno središče za visokozmogljivo računalništvo (središče) na državo članico. Središča naj bi olajšala in spodbujala dostop do ekosistema visokozmogljivega računalništva, kar zajema tako dostop do superračunalnikov kot do aplikacij in storitev. Uporabnikom tovrstnega računalništva bi morala tudi nuditi možnosti za učenje in usposabljanje za izoblikovanje spretnosti na tem področju ter spodbujati ozaveščanje in usposabljanje ter dejavnosti za ozaveščanje zlasti MSP o koristih visokozmogljivega računalništva, morala pa bi se tudi mrežno povezovati z deležniki in drugimi središči, da bi spodbujali širše inovacije, ki bi omogočale nadaljnje uvajanje visokozmogljivega računalništva.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 d (novo)
(18d)  Široko sodelovanje v Uniji ter pravičen in razumen dostop za akterje iz tretjih držav sta pomembna za uresničitev celotnega potenciala superračunalnika Unije, ki lahko prispeva k odličnosti Unije na znanstvenem področju in njeni regionalni konkurenčnosti.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 e (novo)
(18e)  Čeprav je dostopovni čas do superračunalnika sorazmeren s finančnimi prispevki, bi bilo treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za uporabnike iz vseh držav članic, znanstvenike in industrijo v Uniji.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 f (novo)
(18f)  Dostopovni čas Unije bi moral biti dodeljen prek konkurenčnih razpisov na podlagi odličnosti, ne glede na državljanstvo prosilca iz Unije. Poleg tega bi morale sodelujoče države članice v okviru svojega dostopovnega časa omogočiti dostop tudi drugim znanstvenikom, industriji ali raziskovalcem iz Unije.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Superračunalniki, ki jih pridobi in podpira skupno podjetje, bi morali biti zasnovani in izbrani tako, da je njihova učinkovitost za znanstvene namene ter za njihovo uporabo v industriji čim večja. Zato mora Komisija sprejeti ukrepe za to, da bi v svojih ocenah še bolje ocenila učinkovitost in stroškovno učinkovitost.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Superračunalniki v merilu pod eksa in v merilu peta bi se morali uporabljati predvsem za namene javnih raziskav in inovacij, na voljo pa bi morali biti vsem uporabnikom iz akademskih krogov, industrije ali javnega sektorja. Skupnemu podjetju bi bilo treba omogočiti, da za zasebne namene opravlja nekatere omejene gospodarske dejavnosti. Dostop bi bilo treba zagotoviti uporabnikom s sedežem v Uniji ali pridruženi državi v programu Obzorje 2020. Pravice dostopa bi bilo treba vsem uporabnikom dodeliti pravično in pregledno. Upravni odbor bi moral za vsak superračunalnik opredeliti pravice dostopa do deleža dostopovnega časa, ki je na voljo Uniji.
(22)  Superračunalniki v merilu pod eksa in v merilu peta bi se morali uporabljati predvsem za namene javnih, civilnih raziskav in inovacij, na voljo pa bi morali biti vsem uporabnikom iz akademskih krogov, industrije, vključno z MSP, ali javnega sektorja. Skupnemu podjetju bi bilo treba omogočiti, da za zasebne namene opravlja nekatere omejene gospodarske dejavnosti. Dostop bi bilo treba zagotoviti uporabnikom s sedežem v Uniji ali pridruženi državi v programu Obzorje 2020. Pravice dostopa bi bilo treba vsem uporabnikom dodeliti pravično in pregledno. Upravni odbor bi moral za vsak superračunalnik opredeliti pravice dostopa do deleža dostopovnega časa, ki je na voljo Uniji.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Določbe programa Obzorje 2020 o pravicah intelektualne lastnine, prenosu lastništva pravic intelektualne lastnine, izdaji dovoljenj in obratovanju bi se morale uporabljati vsaj v tolikšni meri, da se zaščiti ekonomske interese Unije.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)  Znesek, potreben za nakup superračunalnika, bi moral tudi pokriti naložbo v izboljšan pretok podatkov in povezavo z omrežjem.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)  Za ponudnike v okviru pobude visokozmogljivega računalništva, ki delujejo v Uniji, morajo veljati enaki konkurenčni pogoji in enaka pravila.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 b (novo)
(30b)  Da bi zagotovili doslednost in preprečili podvajanje z drugimi obstoječimi pobudami na področju visokozmogljivega računalništva in velepodatkov, zlasti s pogodbenimi javno-zasebnimi partnerstvi na področju visokozmogljivega računalništva in velepodatkov, vzpostavljenimi v letu 21014, in PRACE, bi bilo treba te pobude racionalizirati, in sicer z vključitvijo v skupno podjetje v okviru po letu 2020.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Zagotavljanje finančne podpore dejavnostim iz programa Instrument za povezovanje Evrope bi moralo biti v skladu s pravili tega programa.
(32)  Prizadevati si je treba za upravno poenostavitev in preprečevati soobstoj različnih pravil v okviru istega skupnega podjetja. Za vse dejavnosti skupnega podjetja bi morala veljati enotna pravila namesto soobstoja pravil programa Obzorje 2020 in pravil Instrumenta za povezovanje Evrope.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  V vseh razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb v okviru skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati trajanje okvirnega programa Obzorje 2020 in programa Instrument za povezovanje Evrope, če je to ustrezno, razen v ustrezno utemeljenih primerih.
(40)  V vseh razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb v okviru skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati trajanje okvirnega programa Obzorje 2020 in programa Instrument za povezovanje Evrope, če je to ustrezno, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Za obdobje, ki ni zajeto v okvirnem programu Obzorje 2020 in programu Instrumenta za povezovanje Evrope, bi bilo treba izvesti ustrezne prilagoditve in pri tem upoštevati večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, da bi se dejavnosti skupnega podjetja nadaljevale.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)  Visoka zmogljivost je pomembna za razvoj računalništva v oblaku, njegov polni potencial pa se bo lahko uresničil le, ko bodo lahko podatki prosto krožili po Uniji in bodo za to določena jasna pravila.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 b (novo)
(41b)  Poleg tega bi se moralo pravo Unije o varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti uporabljati za kateri koli superračunalnik, ki je v celoti ali delno v lasti skupnega podjetja, ali za kateri koli superračunalnik, za katerega ima skupno podjetje določen dostopovni čas.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 c (novo)
(41c)  Skupno podjetje bi moralo zagotavljati, da so visokozmogljivi superračunalniki v Uniji dostopni izključno subjektom, ki spoštujejo pravo Unije o varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 d (novo)
(41d)  Skupno podjetje bi moralo zagotavljati, da so visokozmogljivi superračunalniki v Uniji dostopni izključno subjektom s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, ki spoštujejo pravo Unije o varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41 e (novo)
(41e)  Kadar je ustrezno, bi bilo treba spodbujati mednarodno sodelovanje s tretjimi državami in med sodelujočimi državami. Dostop do superračunalnikov v Uniji ne bi smel biti dovoljen subjektom s sedežem v tretjih državah, razen če te države dovoljujejo vzajemni dostop do njihovih superračunalnikov. Uporabo podatkov superračunalnikov v Uniji bi bilo treba spodbujati, pri tem pa zagotoviti skladnost s pravom Unije o varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
(7)  „gostiteljski subjekt“ pomeni pravni subjekt s sedežem v državi članici, ki sodeluje v skupnem podjetju ter ima ustrezne zmogljivosti za gostovanje in upravljanje superračunalnika v merilu pod eksa;
(7)  „gostiteljski subjekt“ pomeni pravni subjekt s sedežem v državi članici, ki sodeluje v skupnem podjetju ter ima ustrezne zmogljivosti za gostovanje in upravljanje superračunalnika v merilu peta ali pod eksa;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  znanstvenikom, industriji in javnemu sektorju v Uniji ali pridruženi državi v programu Obzorje 2020 zagotoviti najnovejšo visokozmogljivo računalniško in podatkovno infrastrukturo ter podpirati razvoj tehnologij in uporabo te infrastrukture na najrazličnejših področjih;
(a)  znanstvenikom in raziskovalcem, industriji, vključno z zagonskimi podjetji, mikropodjetji ter MSP, in javnemu sektorju v Uniji ali pridruženi državi v programu Obzorje 2020 zagotoviti najnovejšo visokozmogljivo računalniško in podatkovno infrastrukturo ter podpirati razvoj tehnologij in uporabo te infrastrukture na najrazličnejših področjih, predvsem za civilne namene, kot so zdravstvo, energija, pametna mesta, avtonomni promet in vesolje;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka b
(b)  ustvariti okvir za pridobitev integrirane vrhunske superračunalniške in podatkovne infrastrukture v merilu pod eksa v Uniji;
(b)  ustvariti okvir za pridobitev integrirane vrhunske superračunalniške in podatkovne infrastrukture v merilu pod eksa v Uniji, tudi s podpiranjem nakupa superračunalnikov v merilu peta;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  podpirati razvoj integriranega ekosistema visokozmogljivega računalništva v Uniji, ki zajema vse znanstvene in industrijske dele vrednostne verige, zlasti strojno in programsko opremo, aplikacije, storitve, inženirstvo, medomrežne povezave ter strokovno znanje, izkušnje in spretnosti.
(d)  podpirati razvoj integriranega ekosistema visokozmogljivega računalništva v Uniji, ki zajema vse znanstvene in industrijske dele vrednostne verige, zlasti strojno in programsko opremo, aplikacije, storitve, inženirstvo, medomrežne povezave ter strokovno znanje, izkušnje in spretnosti, da bi okrepili vlogo Unije kot svetovnega središča za inovacije, ki prispeva h konkurenčnosti ter večjim zmogljivostim za raziskave in razvoj;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  omogočiti sinergije in zagotoviti dodano vrednost sodelovanja med sodelujočimi državami članicami in drugimi akterji;
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  sodelovati z obstoječimi pogodbenimi javno-zasebnimi partnerstvi v zvezi z visokozmogljivim računalništvom in velepodatki, da bi ustvarjali sinergije in krepili povezovanje.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka d
(d)  vzpostaviti in upravljati vrhunsko integrirano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo v Uniji kot ključni element za znanstveno odličnost, digitalizacijo industrije in javnega sektorja ter okrepitev inovacijskih zmogljivosti in svetovne konkurenčnosti za ustvarjanje gospodarske rasti in rasti zaposlovanja v Uniji;
(d)  vzpostaviti in upravljati vrhunsko integrirano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo v Uniji, če je ta infrastruktura zasnovana tako, da je učinkovita za znanstvene namene, in predstavlja ključni element za znanstveno odličnost, digitalizacijo industrije in javnega sektorja ter okrepitev inovacijskih zmogljivosti in svetovne konkurenčnosti za ustvarjanje gospodarske rasti in rasti zaposlovanja v Uniji;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka e
(e)  različnim uporabnikom iz raziskovalne in znanstvene skupnosti, industrije, vključno z MSP, ter javnega sektorja zagotoviti dostop do infrastruktur in storitev, ki temeljijo na visokozmogljivem računalništvu, za nove podatkovne in računalniško intenzivne aplikacije in storitve ter take storitve in aplikacije v vzponu;
(e)  različnim uporabnikom iz raziskovalne in znanstvene skupnosti, industrije, mikropodjetij, MSP, ter javnega sektorja zagotoviti dostop do infrastruktur in storitev, ki temeljijo na visokozmogljivem računalništvu, za nove podatkovne in računalniško intenzivne aplikacije in storitve ter take storitve in aplikacije v vzponu;
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka f
(f)  premostiti vrzel med raziskavami in razvojem ter dobavo visokozmogljivih računalniških sistemov v merilu eksa, s čimer se okrepi dobavna veriga za digitalno tehnologijo v Uniji, skupnemu podjetju pa omogoči pridobitev vrhunskih superračunalnikov;
(f)  premostiti vrzel med raziskavami in razvojem ter dobavo visokozmogljivih računalniških sistemov v merilu eksa, s čimer se okrepi dobavna veriga za digitalno tehnologijo v Uniji, skupnemu podjetju pa omogoči pridobitev superračunalnikov, ki so vrhunski v svetovnem merilu;
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka h
(h)  medsebojno povezati in združiti regionalne, nacionalne in evropske visokozmogljive superračunalnike in druge računalniške sisteme, podatkovne centre ter povezano programsko opremo in aplikacije;
(h)  medsebojno povezati in združiti regionalne, nacionalne in evropske visokozmogljive superračunalnike in druge računalniške sisteme, podatkovne centre ter povezano programsko opremo in aplikacije, ne da bi to ogrozilo varstva podatkov in zasebnosti;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka i
(i)  povečati inovacijski potencial industrije, zlasti MSP, z naprednimi infrastrukturami in storitvami za visokozmogljivo računalništvo;
(i)  povečati inovacijski potencial industrije, zlasti mikropodjetij in MSP ter raziskovalnih in znanstvenih skupnosti, z naprednimi infrastrukturami in storitvami, vključno z nacionalnimi središči za visokozmogljivo računalništvo in superračunalnike;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka j
(j)  izboljšati razumevanje visokozmogljivega računalništva in prispevati k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih v zvezi z visokozmogljivim računalništvom v Uniji;
(j)  izboljšati razumevanje visokozmogljivega računalništva in prispevati k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih v zvezi z visokozmogljivim računalništvom v Uniji, spodbujati izobraževanje in uravnoteženo zastopanost moških in žensk v karierah, povezanih z visokozmogljivim računalništvom;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
(1)  Skupno podjetje upravljanje vsakega superračunalnika z zmogljivostjo v merilu pod eksa, katerega lastnik je, zaupa gostiteljskemu subjektu, izbranemu v skladu z odstavkom 3 in finančnimi pravili skupnega podjetja iz člena 11.
(1)  Skupno podjetje upravljanje vsakega superračunalnika z zmogljivostjo v merilu peta ali pod eksa, katerega lastnik je, zaupa gostiteljskemu subjektu, ki zastopa eno ali več sodelujočih držav, izbranemu v skladu z odstavkom 3 in finančnimi pravili skupnega podjetja iz člena 11.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
(2)  Superračunalnika z zmogljivostjo v merilu pod eksa bosta nameščena v sodelujoči državi, ki je država članica Unije. Država članica ne gosti več kot enega superračunalnika v merilu pod eksa.
(2)  Superračunalnika z zmogljivostjo v merilu peta ali pod eksa bosta nameščena v sodelujoči državi, ki je država članica Unije. Država članica ne gosti več kot enega superračunalnika v merilu pod eksa.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 – uvodni del
(3)  Upravni odbor izbere gostiteljski subjekt, med drugim na podlagi naslednjih meril:
(3)  Upravni odbor izbere gostiteljski subjekt s pravičnim in preglednim postopkom, med drugim na podlagi naslednjih meril:
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 – točka c
(c)  izkušenj gostiteljskega subjekta z namestitvijo in upravljanjem podobnih sistemov;
(c)  izkušenj gostiteljskega subjekta z namestitvijo, upravljanjem in vzdrževanjem podobnih sistemov, vključno z energijskimi potrebami superračunalnika;
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 – točka c a (novo)
(ca)  visoke ravni varstva podatkov, zasebnosti in kibernetske varnosti, vključno z najsodobnejšim obvladovanjem tveganj in groženj ter odpornostjo proti kibernetskim napadom;
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
(4a)  Ko so gostiteljski subjekti izbrani, skupno podjetje zagotovi sinergijo s skladi ESI.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
(2)  Upravni odbor določi splošne pogoje dostopa, lahko pa določi tudi posebne pogoje dostopa za različne vrste uporabnikov ali aplikacij. Kakovost storitev je enaka za vse uporabnike.
(2)  Upravni odbor določi splošne pogoje dostopa, lahko pa določi tudi posebne pogoje dostopa za različne vrste uporabnikov ali aplikacij. Kakovost storitev je enaka za vse uporabnike, vendar je mogoče vnaprej opredeliti prednostna merila, ne da bi to ogrožalo dostopa vseh morebitnih uporabnikov in aplikacij.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
(3)  Brez poseganja v mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija, se dostopovni čas odobri samo uporabnikom, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v državi članici ali državi, ki se je pridružila programu Obzorje 2020, ali se tam nahajajo, razen če upravni odbor v ustrezno utemeljenih primerih odloči drugače, pri čemer upošteva interese Unije.
(3)  Brez poseganja v mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija, se dostopovni čas odobri samo uporabnikom, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v državi članici ali državi, ki se je pridružila programu Obzorje 2020, ali se tam nahajajo, razen če upravni odbor v ustrezno utemeljenih primerih odloči drugače, zlasti glede tretjih držav, ki so sklenile mednarodne sporazume o znanstvenem sodelovanju in, če je to ustrezno, ki so vzajemno omogočile dostop do svojih superračunalnikov, pri čemer upošteva interese Unije.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1
Delež dostopovnega časa Unije za uporabo vsakega superračunalnika v merilu pod eksa je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije za stroške pridobitve superračunalnika glede na skupne stroške pridobitve in obratovanja superračunalnika v merilu pod eksa. Upravni odbor opredeli pravice dostopa do deleža dostopovnega časa Unije.
Delež dostopovnega časa Unije za uporabo vsakega superračunalnika v merilu pod eksa je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije za stroške pridobitve superračunalnika glede na skupne stroške pridobitve in obratovanja superračunalnika v merilu pod eksa. Delež dostopovnega časa Unije se nameni izključno za uporabo v civilne namene. Upravni odbor opredeli pravice dostopa do deleža dostopovnega časa Unije.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
(2a)  Prispevek vsake sodelujoče države k stroškom dostopovnega časa se javno objavi.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
(1)  Komisija do 30. junija 2022 s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede vmesno oceno skupnega podjetja, pri čemer oceni zlasti stopnjo sodelovanja sodelujočih držav, zasebnih članov ter njihovih subjektov v sestavi, pridruženih subjektov in drugih pravnih subjektov v ukrepih ter raven njihovih prispevkov k tem ukrepom. O tej oceni pripravi poročilo, ki vključuje ugotovitve ocene in njene pripombe. Komisija to poročilo do 31. decembra 2022 pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
(1)  Komisija do 30. junija 2022 s pomočjo neodvisnih strokovnjakov izvede vmesno oceno skupnega podjetja, pri čemer oceni zlasti stopnjo sodelovanja sodelujočih držav, zasebnih članov ter njihovih subjektov v sestavi, pridruženih subjektov in industrije Unije v širšem smislu ter drugih pravnih subjektov v ukrepih ter raven njihovih prispevkov k tem ukrepom. V oceni bi bilo treba opredeliti tudi morebitne druge potrebe politike, vključno z oceno stanja v posameznih sektorjih glede njihovih možnosti za polni dostop do možnosti, ki jih omogoča visokozmogljivo računalništvo, in njihovo uporabo. O tej oceni pripravi poročilo, ki vključuje ugotovitve ocene in njene pripombe. Komisija to poročilo do 31. decembra 2022 pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 a (novo)
(3a)  Ocena zajema komercialne storitve iz člena 12 glede na dejansko uporabo.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Priloga – člen 1 – odstavek 1 – točka c
(c)  začne in upravlja postopek za pridobitev superračunalnikov v merilu pod eksa, oceni prejete ponudbe, dodeljuje razpoložljiva finančna sredstva v okviru omejitev, spremlja izvajanje pogodbe in upravlja pogodbe;
(c)  začne in upravlja odprt in pregleden postopek za pridobitev superračunalnikov v merilu pod eksa, pri čemer uporabi neodvisne strokovnjake, oceni prejete ponudbe, dodeljuje razpoložljiva finančna sredstva v okviru omejitev, spremlja izvajanje pogodbe in upravlja pogodbe;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Priloga – člen 1 – odstavek 1 – točka d
(d)  v skladu s svojimi finančnimi pravili iz člena 11 te uredbe izbere gostiteljski subjekt za vsak superračunalnik v merilu pod eksa;
(d)  v skladu s členom 6(3) in svojimi finančnimi pravili iz člena 11 te uredbe izbere gostiteljski subjekt za vsak superračunalnik v merilu pod eksa;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Priloga – člen 1 – odstavek 1 – točka i
(i)  zagotavlja finančno podporo, predvsem v obliki nepovratnih sredstev, usmerjeno v aplikacije, obveščanje javnosti, dejavnosti ozaveščanja in dejavnosti poklicnega razvoja za privabljanje človeških virov na področje visokozmogljivega računalništva ter izboljšanje spretnosti in inženirskega strokovnega znanja o ekosistemu;
(i)  zagotavlja finančno podporo, predvsem v obliki nepovratnih sredstev, usmerjeno v aplikacije, obveščanje javnosti, dejavnosti ozaveščanja in dejavnosti poklicnega razvoja ter ponovne spremembe za privabljanje človeških virov na področje visokozmogljivega računalništva, spodbujanje uravnotežene udeležbe moških in žensk ter izboljšanje spretnosti in inženirskega strokovnega znanja o ekosistemu;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Priloga – člen 6 – točka 5
(5)  Upravni odbor izvoli predsednika za dveletno obdobje. Mandat predsednika se lahko podaljša samo enkrat na podlagi odločitve upravnega odbora.
(5)  Upravni odbor izvoli predsednika izmed svojih članov za obdobje dveh let. Mandat predsednika se lahko podaljša samo enkrat na podlagi odločitve upravnega odbora.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Priloga – člen 8 – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Seznam kandidatov se pripravi tako, da se zagotovi enaka zastopanost moških in žensk in enake možnosti za oba spola.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Priloga – člen 10 – točka 2
(2)  Svetovalno skupino za raziskave in inovacije sestavlja največ dvanajst članov, od katerih jih največ šest imenujejo zasebni člani, največ šest pa upravni odbor. Upravni odbor določi posebna merila in izbirni postopek za člane, ki jih imenuje.
(2)  Svetovalno skupino za raziskave in inovacije sestavlja največ dvajset članov, od katerih jih največ osem imenujejo zasebni člani, največ dvanajst pa upravni odbor. Upravni odbor določi posebna merila in izbirni postopek za člane, ki jih imenuje.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Priloga – člen 21 – odstavek 1 a (novo)
Skupno podjetje zagotovi skladnost s pravom Unije na področju varstva podatkov in zasebnosti.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Priloga – člen 23 – točka 2
(2)  Upravni odbor skupnega podjetja sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje navzkrižij interesov, ki se uporabljajo za njegove člane, organe in uslužbence. Ta pravila vključujejo določbe za preprečevanje navzkrižja interesov v zvezi s predstavniki članov skupnega podjetja v upravnem odboru.
(2)  Upravni odbor skupnega podjetja sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje navzkrižij interesov, ki se uporabljajo za njegove člane, organe in uslužbence v skladu s primeri dobre prakse v Uniji. Ta pravila vključujejo tudi določbe za preprečevanje navzkrižja interesov v zvezi s predstavniki članov skupnega podjetja v upravnem odboru.

Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2017/009 FR/Air France
PDF 135kWORD 53k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Francija – EGF/2017/009 FR/Air France) (COM(2018)0230 – C8-0161/2018 – 2018/2059(BUD))
P8_TA(2018)0272A8-0210/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0230 – C8-0161/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljevanju: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2) in zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013) in zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0210/2018),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Francija vložila vlogo EGF/2017/009 FR/Air France za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 1 858 delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 51 NACE po reviziji 2 (Zračni promet) v francoskih regijah Île-de-France (FR10) in Provansa-Alpe-Azurna obala (FR82);

D.  ker je podpora za letalske družbe Unije bistvenega pomena, saj se tržni delež Unije v mednarodnem letalskem prevozu zmanjšuje;

E.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Francija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 9 894 483 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 16 490 805 EUR, od česar stroški prilagojenih storitev znašajo 16 410 805 EUR, stroški priprav, upravljanja, obveščanja in publicitete, nadzora in poročanja pa 80 000 EUR;

2.  ugotavlja, da so francoski organi vlogo predložili 23. oktobra 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Francija, oceno te vloge dokončala 23. aprila 2018 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  ugotavlja, da je začela Francija prilagojene storitve za ciljne upravičence izvajati 19. maja 2015 in da bo obdobje upravičenosti do finančnega prispevka iz ESPG zato trajalo od 19. maja 2015 do 23. oktobra 2019;

4.  opozarja, da je to že druga vloga Francije za finančni prispevek iz ESPG in tretja za letalski prevoz zaradi odpuščanja v podjetju Air France, saj je bila leta 2013 vložena vloga EGF/2013/014 FR/Air France, leta 2015 pa vloga EGF/2015/004 IT Alitalia, ki sta bili rešeni pozitivno(4);

5.  spominja, da je finančni prispevek iz ESPG namenjen presežnim delavcem kot pomoč pri iskanju nove zaposlitve in ne vključuje subvencij za podjetja;

6.  ugotavlja, da Francija trdi, da je odpuščanje povezano z večjimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije in zlasti resnih gospodarskih motenj v mednarodnem letalskem prevozu, predvsem upadanja tržnega deleža Unije zaradi neverjetnega vzpona treh glavnih letalskih družb v Perzijskem zalivu, ki prejemajo zelo visoko državno pomoč in subvencije ter se v nasprotju s podjetji v Uniji ravnajo po manj omejujočih socialnih in okoljskih predpisih;

7.  obžaluje, da so letalske družbe Emirates, Qatar Airways in Etihad Airways deležne obsežnih subvencij in državne pomoči, zaradi česar se precej povečuje njihova zmogljivost, hkrati pa slabi položaj evropskih letalskih vozlišč, tudi pariškega letališča Charles de Gaulle;

8.  opozarja, da je Komisija 8. junija 2017 predlagala uredbo o varstvu konkurence v zračnem prevozu(5), katere cilj je zagotoviti pošteno konkurenco med letalskimi prevozniki iz Unije in prevozniki iz tretjih držav, pri tem pa ohraniti pogoje za visoko stopnjo povezljivosti; ugotavlja, da naj bi se Parlament in Svet jeseni 2018 začela pogajati o tem zakonodajnem predlogu;

9.  opominja, da naj bi odpuščanje v družbi Air France imelo občuten negativen vpliv na lokalno gospodarstvo, ki ga zaznamujejo težave v zvezi z dolgoročno brezposelnostjo in prerazporeditvijo delavcev, starejših od 50 let;

10.  poziva družbo Air France, naj zagotovi potreben visokokakovosten socialni dialog;

11.  ugotavlja, da se vloga nanaša na 858 delavcev, ki so postali presežni v družbi Air France, med njimi pa je večina starih med 55 in 64 let; priznava pomen aktivnih ukrepov na trgu dela, ki se sofinancirajo iz ESPG, za izboljšanje možnosti ponovnega vključevanja na trg dela; ugotavlja tudi, da nobeden od odpuščenih delavcev ne pripada starostni skupino 25 do 29 let oziroma ni starejši od 64 let;

12.  je seznanjen, da Francija načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce, na katere se nanaša ta vloga, in sicer:

   (i) svetovalne storitve in poklicno usmerjanje za delavce,
   (ii) poklicno usposabljanje,
   (iii) prispevki za prenovo ali zagon podjetja,
   (iv) nadomestilo za iskanje zaposlitve,
   (v) nadomestilo za mobilnost;

13.  pozdravlja način, kako je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s predstavniki upravičencev, ki bodo prejeli pomoč, in socialnimi partnerji, pa tudi dogovore med družbo Air France, sindikati in centralnim svetom delavcev, ki so zagotovili, da so bili vsi odhodi prostovoljni;

14.  ugotavlja, da so prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz ESPG, namenjene delavcem, ki ob prostovoljnem odhodu iz podjetja še nimajo natančnega načrta za prezaposlitev in želijo izkoristiti ukrepe preusposabljanja, svetovanja, usmerjanja ali pomoči za ustanovitev ali prevzem podjetja;

15.  se zaveda, da francoska delovna zakonodaja določa, da mora podjetje, ki zaposluje več kot tisoč oseb, predlagati ukrepe, in da vloga za sredstva iz ESPG ne predvideva nikakršnega prispevka za dopust za prezaposlovanje v prvih štirih mesecih ukrepa, kar je v Franciji zakonsko določeno najkrajše obdobje;

16.  ugotavlja tudi, da bodo ukrepi za podporo dohodku predstavljali največ 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj prilagojenih ukrepov, kakor je določeno v uredbi o ESPG, in da so ti ukrepi pogojeni s tem, da upravičenci do pomoči dejavno iščejo zaposlitev oziroma se usposabljajo;

17.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti razvoj na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

18.  poudarja, da francoske oblasti potrjujejo, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije;

19.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

20.  poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti delovnih mest in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG; Komisijo še poziva, naj spremlja izvajanje ESPG in o tem poroča Parlamentu;

21.  ponavlja poziv Komisiji, naj javnosti omogoči dostop do vseh dokumentov, povezanih z vlogami za sredstva ESPG;

22.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Francije – EGF/2017/009 FR/Air France

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/1093.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sklep (EU) 2015/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2014 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2013/014 FR/Air France, iz Francije) (UL L 8, 14.1.2015, str. 18).
(5) COM(2017)0289.


Vloga mest v institucionalnem okviru Unije
PDF 138kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o vlogi mest v institucionalnem okviru Unije (2017/2037(INI))
P8_TA(2018)0273A8-0203/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3), in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucionalnega ravnovesja Evropske unije(1);

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 o boljšem pravnem urejanju za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(2), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju Amsterdamskega pakta, ki je uvedel agendo EU za mesta, ki so jo 30. maja 2016 sporazumno sprejeli ministri EU, pristojni za mestno politiko;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o mestni razsežnosti politik EU(3),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 z naslovom "Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta" (COM(2014)0490),

–  ob upoštevanju izjave o agendi EU za mesta, o kateri so se ministri, pristojni za teritorialno kohezijo in mestno politiko, dogovorili 10. junija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. junija 2016 o agendi EU za mesta,

–  ob upoštevanju Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih, ki je bila sprejeta na neuradnem zasedanju sveta ministrov o razvoju mest in teritorialni koheziji v Leipzigu 24. in 25. maja 2007,

–   ob upoštevanju nove agende za mesta, sprejete na konferenci Združenih narodov o bivališčih in trajnostnem razvoju mest (Habitat III) 20. oktobra 2016 v Quitu v Ekvadorju,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o stanju evropskih mest za leto 2016;

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 o poročilu o državljanstvu Unije za leto 2017: Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb(7);

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0203/2018),

A.  ker je bil z Maastrichtsko pogodbo ustanovljen evropski Odbor regij, s čimer so se mesta prek svojih predstavnikov v odboru vključila in dobila posvetovalno vlogo pri postopkih odločanja EU;

B.  ker Odbor regij to vlogo izpolnjuje z izvajanjem številnih dejavnosti, namenjenih spodbujanju dialoga in aktivnega sodelovanja v postopku odločanja EU;

C.  ker lahko Evropski odbor regij v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti prek Sodišča Evropske unije ukrepa proti zakonodajnim aktom, če se omenjeni načeli ne upoštevata v primeru aktov, za sprejetje katerih je predvideno posvetovanje z Odborom regij; ker so mesta tako pridobila orodje, ki ga lahko uporabijo za zaščito svojih interesov v Evropski uniji;

D.  ker je treba jasno razlikovati med predstavniki mest iz pogodb, kot so člani Odbora regij, ter združenji, ki zastopajo interese mest;

E.  ker večina prebivalstva EU (več kot 70 %) živi v mestnih območjih;

F.  ker postopek ločevanja moči od ozemlja, ki je neločljivo povezan z globalizacijo, ne pomeni, da mreža evropskih mest, v kateri se ustvarjajo in zasledujejo interesi državljanov Unije, ni več potrebna;

G.  ker se večina politik in zakonodaje EU izvaja na lokalni in regionalni ravni, tudi v mestih, in danes obsega skoraj vsa politična, gospodarska in družbena področja;

H.  ker institucionalni ustroj EU temelji na načelu upravljanja in subsidiarnosti na več ravneh;

I.  ker Listina o upravljanju na več ravneh v Evropi, ki jo je sprejel Odbor regij, opozarja na tesno povezavo med lojalnim sodelovanjem v partnerstvu med Evropsko unijo, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi in enako legitimnostjo in odgovornostjo na vsake ravni v okviru svojih pristojnosti;

J.  ker je Odbor regij vzpostavil mrežo za nadzor subsidiarnosti, da bi olajšali izmenjavo informacij med lokalnimi in regionalnimi oblastmi v Evropski uniji ter institucijami EU o dokumentih in zakonodajnih predlogih Komisije, ki imajo neposreden vpliv na regionalne in lokalne oblasti;

K.  ker je v zgoraj navedeni resoluciji z dne 12. decembra 2017 pozval Komisijo, naj za krepitev državljanstva Unije in njenega uresničevanja spodbuja lokalne oblasti, da imenujejo svetnike za evropske zadeve, saj gre za raven, ki je najbliže državljanom;

L.  ker se v Leipziški listini o trajnostnih evropskih mestih uporablja izraz „evropska mesta“;

M.  ker je konvencija županov pripomogla k razvoju integriranih strategij za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, izboljšanju energetske učinkovitosti in večji uporabi energije iz obnovljivih virov; ker take pobude kažejo, kako lahko sodelovanje med mesti in izmenjava najboljše prakse pripomoreta k uresničevanju ciljev politike EU;

N.  ker se v skladu z Leipziško listino evropska mesta obravnavajo kot dragocena in nenadomestljiva gospodarska, socialna in kulturna dobrina, ki bi morala prevzeti odgovornost za teritorialno kohezijo, med temeljnimi zaključki poročila Komisije za leto 2016 o mestih pa je, da so bistvena za doseganje gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev EU; ker bi bilo zato treba mestom priznati ključno vlogo v kohezijski politiki;

O.  ker je v Leipziški listini poudarjena obveznost pristojnih ministrov držav članic, da spodbujajo uravnoteženo ozemeljsko ureditev, ki bo temeljila na evropski policentrični strukturi mest, in je določeno, da bi morala biti mesta glavni centri razvoja mestnih območij in bi morala prevzeti odgovornost za teritorialno kohezijo;

P.  ker agenda EU za mesta (amsterdamski pakt) potrjuje podporo načelu subsidiarnosti in pristojnosti na podlagi pogodb EU, hkrati pa oblikuje platformo za sodelovanje med državami članicami, regijami, mesti, Komisijo, Evropskim parlamentom, svetovalnimi organi Unije in drugimi deležniki v okviru partnerstev, da bi neformalno prispevali k oblikovanju in pregledu prihodnje in veljavne zakonodaje EU;

Q.  ker področje uporabe agende za mesta zlasti vključuje steber o boljšem pravnem urejanju, ki je namenjen osredotočanju na bolj učinkovito in usklajeno izvajanje politik, zakonodaje in pravnih instrumentov EU, ne pa na nastajanje nove zakonodaje;

R.  ker Komisija lokalne organe poziva, naj kot del svežnja za boljše pravno urejanje na ad hoc podlagi sodelujejo v ocenah teritorialnega učinka prihodnjih zakonodajnih predlogov;

S.  ker je Svet v svojih sklepih z dne 24. junija 2016 pozdravil Amsterdamski pakt in med drugim pozval Komisijo, države članice, lokalne in regionalne organe in Evropski parlament, naj nadaljujejo ukrepe v tej smeri, Parlament pa je pozval, naj ob vodstvu generalnih direktorjev, pristojnih za mestno politiko ter v okviru programov ustreznih odborov upošteva rezultate in priporočila partnerstev, ko bo obravnaval novo in veljavno zakonodajo EU;

T.  ker mestna agenda sama nalaga Komisiji, naj pri pripravi ali pregledovanju ustrezne zakonodaje, instrumentov in pobud EU med drugim upošteva rezultate in priporočila partnerstev ter naj pri delu z mestnimi organi in organizacijami, ki jih predstavljajo, obravnava številne obstoječe priložnosti za posvetovanje in pridobivanje povratnih informacij, ki so na voljo pri razvijanju nove politike in zakonodajnih pobud ter pri ocenjevanju obstoječih strategij, politik in zakonodaje EU;

U.  ker varnost in priseljevanje, demografske spremembe, brezposelnost mladih, izzivi v zvezi s kakovostjo javnih storitev, dostop do čiste in cenovno dostopne energije, naravne katastrofe in varstvo okolja nalagajo nove svetovne izzive, ki zahtevajo lokalni odziv in s tem večjo zavzetost mest pri oblikovanju in izvajanju politike EU;

V.  ker vrednost evropskih mest izvira tudi iz dejstva, da je v njih velik del skupne evropske kulturne dediščine;

W.  ker mesta predstavljajo raven politike, ki jo javnost najbolje razume in imajo državljani v njih veliko možnosti za vodenje ustvarjalnih razprav, ki bi bile lahko zelo uspešne, če bi se izkoristile izkušnje Odbora regij pri organizaciji dialogov z državljani skupaj z lokalnimi in regionalnimi partnerji;

X.  ker so mesta ob upoštevanju političnih zahtev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah povečala svojo zmogljivost za oblikovanje inovativnih političnih rešitev in instrumentov v interesu socialne, ekološke in gospodarske trajnosti in pravičnih sistemov trgovanja ter za povezovanje znotraj EU in po svetu, ob preseganju obstoječih formatov, da bi se uresničili v praksi;

Y.  ker izjave o agendi EU za mesta, o katerih so se junija dogovorili ministri EU, pristojni za teritorialno kohezijo in mestno politiko, priznava pomembno vlogo Odbora regij, mreže Eurocities ter Sveta evropskih občin in regij pri zagovarjanju interesov mestnih območjih;

Z.  ker mesta dajejo možnost, da se v celoti izkoristijo možnosti evropskega državljanstva ter da se slednje okrepi s spodbujanjem aktivnega državljanstva, ki izhaja iz priznavanja, da mesta lahko učinkoviteje oblikujejo posredniške strukture med EU in njenimi državljani;

AA.  ker udeležba mest v politikah EU prispeva k lokalni odgovornosti za postopke EU, boljšemu upravljanju prek bolj participativne demokracije v Evropi, boljši upravni zmogljivosti in kakovostnejšim javnim storitvam na ravni celotne EU, s čimer prispeva k izvajanju pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

AB.  ker je treba vključiti lokalne in regionalne oblasti v čim bolj zgodni fazi cikla oblikovanja politik in povečati njihovo vlogo kot njegov sestavni del ocene teritorialnega učinka;

AC.  ker so obstoječe oblike udeležbe mest še vedno nezadovoljive, saj niso dovolj učinkovite pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonodaje EU; ker bi se poleg tega ta vpliv še povečal, če bi se mesta povezala v omrežja, ki bi temeljila na skupni zgodovinski, geografski, demografski, gospodarski, socialni in kulturni pripadnosti;

1.  ugotavlja, da je vključenost mest, kar pomeni krajev, mest ter mestnih in velemestnih območij, pa tudi malih in srednje velikih mest, v sprejemanje odločitev v EU omogočena z njihovo udeležbo v Odboru regij, ki je posvetovalno in svetovalno telo; meni, da sedanji institucionalni ustroj omogoča spodbujanje platform za sodelovanje med mesti ter med mesti in njihovimi predstavniškimi organizacijami ter organi odločanja na nacionalni ravni in na ravni EU, v skladu z načeli iskrenega sodelovanja, subsidiarnosti in sorazmernosti;

2.  poudarja, da ni enotne opredelitve, kaj je mesto v smislu števila prebivalcev, območja, funkcije ali stopnje avtonomije, razen stopnje urbanizacije in koncentracije prebivalcev, zato vsaka država članica lahko ima in bo imela drugačen pristop do tega pojma;

3.  ugotavlja, da EU postopoma krepi mestno razsežnost v več politikah, kar med drugim dokazujejo koncept pametnih mest in skupnosti (evropsko partnerstvo za inovacije) ter pobude, kot so pobuda Skupnosti o mestnih območjih (URBAN I), pobuda URBAN II, trajnostni urbani razvoj (člen 7 Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj(8)), mreža za razvoj mest, inovativni urbanistični ukrepi, evropska prestolnica kulture, zelena prestolnica Evrope in evropska prestolnica inovacij, konvencija županov in agenda EU za mesta;

4.  ponovno opozarja, da imajo mesta pomembno vlogo pri izvajanju nekaterih politik in instrumentov EU, na primer na področju kohezijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov; zato poziva mesta, naj delujejo povezano s sodelovanjem z vsemi upravnimi ravnmi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kar je v skladu z načelom partnerstva;

5.  poudarja ključno vlogo mest ter vseh lokalnih organov pri pripravi, oblikovanju, financiranju in izvajanju ključnih politik Unije, na primer obravnavanja podnebnih sprememb, prek procesa mestnega, gospodarskega, družbenega in teritorialnega razvoja, ki mestom omogoča, da se bodo lahko spoprijela z novimi izzivi in izkoristila priložnosti v okviru novega obdobja evropskega financiranja, da bi se razpoložljiva sredstva uporabila za pametna in trajnostna, pa tudi kreativna mesta prihodnosti; v zvezi s tem poudarja tudi pomembnost strategij in pobud na svetovni ravni, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN ali svetovna konvencija županov;

6.  poudarja, da so mesta dokazala svojo sposobnost za učinkovito upravljanje celostnih ukrepov za trajnostni urbani razvoj, zato bi morala imeti večjo vlogo pri izvajanju vseh ustreznih politik;

7.  poudarja, da imajo lahko mesta pomembno vlogo v zunanjih politikah Unije, kar bi bilo mogoče uporabiti kot instrument javne diplomacije, saj bi lahko združila ljudi iz različnih držav in obravnavala vprašanja, ki jih iz različnih razlogov ni na agendi visoke politike, in zato poziva k boljšemu financiranju ustreznih podpornih mehanizmov Unije;

8.  vendar ugotavlja, da mesta včasih nimajo ustreznih instrumentov in upravnih zmogljivosti za sodelovanje na razpisih za pridobitev sredstev EU; zato pozdravlja vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za mesta, njena spletna stran in njeni dokumenti pa bi morali biti na voljo v vseh uradnih jezikih Unije; poziva k boljši uskladitvi in povezanosti instrumentov in programov, namenjenih mestom, v različnih politikah EU, kar bi lahko dosegli z imenovanjem komisarja, ki bi prevzel politično vodenje tega področja, da bi strateško usmeril te politike v skladu z vse večjo pozornostjo, ki se v evropskih politikah namenja mestnim območjem, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi raznovrstne razlike med evropskimi lokalnimi organi in njihovim potencialom; poudarja, da je pomembno spodbujati bolj uravnotežen pristop k mestom pri dostopu do teh instrumentov in programov ne glede na njihovo velikost, zlasti z razvojem svetovalnih zmogljivosti;

9.  pozdravlja agendo EU za mesta kot nov model upravljanja na več ravneh, ki temelji na partnerstvu, ki mesta med drugim vključuje v pregled obstoječe zakonodaje in razmislek o prihodnosti politik; poudarja, da je treba imeti celovit in vsestranski pristop pri praktičnem izvajanju upravljanja na več ravneh, določenega na podlagi aktov Unije, v skladu s temeljnimi cilji politike EU; opozarja na pomembno dodatno vlogo, ki jo imajo lokalni pristopi in pristopi od spodaj navzgor, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

10.  poziva k usklajeni, okrepljeni in formalizirani agendi za mesta; meni, da v prihodnje ne bi smela biti zgolj prostovoljni postopek in da bi morale države članice in Komisija prevzeti več odgovornosti zanjo in se zavezati k natančni preučitvi in po možnosti uresničitvi prejetih priporočil;

11.  poziva partnerstva, ki delujejo v okviru agende za mesta, naj čim prej sprejmejo priporočila in akcijske načrte; poleg tega poziva Komisijo, naj pokaže, kako obravnava te konkretne predloge, zlasti v zvezi z boljšo zakonodajo, financiranjem in znanjem, ter naj jih po potrebi vključi v prihodnje zakonodajne predloge; poziva Komisijo, naj redno poroča Evropskemu parlamentu o teh rezultatih;

12.  pozdravlja platforme za sodelovanje med mesti, ki omogočajo vzpostavitev sinergij za čezmejno sodelovanje in sinergije za boljše izvajanje politik EU na terenu; meni, da je konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo dober zgled, ki mu je treba slediti;

13.  pozdravlja, da je Komisija vzpostavila platformo s podatki o mestih; vendar poziva Eurostat in Komisijo, naj zbereta in združita natančnejše podatke, zlasti podatke o pretoku, da bi učinkovito prilagodili obstoječe in oblikovali prihodnje politike;

14.  meni, da je treba okrepiti zgodnje in usklajeno vključevanje mest v postopke odločanja EU v sedanji institucionalni ureditvi EU, zlasti glede zakonodaje, ki jih neposredno zadeva, tako da se ohranita preglednost in učinkovitost pri oblikovanju politike in odločanju, hkrati pa se spoštujejo različne ustavne ureditve držav članic; poziva k večji preglednosti in udeležbi državljanov v postopku odločanja EU; v zvezi s tem pozdravlja evropsko državljansko pobudo in poziva k večjemu spodbujanju uporabe tega orodja v državah članicah;

15.  je prepričan, da je treba vlogo mest pri oblikovanju prihodnjih politik EU bistveno okrepiti; zato poziva EU, naj ponovno obravnava možnost oblikovanja evropske politike mest, zlasti ob upoštevanju dolgoročnih učinkov;

16.  ponovno opozarja, da Odbor regij usklajuje platformo za spremljanje strategije Evropa 2020, katere glavna naloga je zagotoviti, da bodo stališča mest, regij in drugih lokalnih organov upoštevana pri opredelitvi strategije Komisije za gospodarsko rast in inovacije;

17.  priporoča, da se okrepi politična zastopanost mest in občin v sedanjem institucionalnem okviru EU, tudi tako, da bi države članice razmislile o morebitnem povečanju zastopanosti mest v Odboru regij, ne da bi se zmanjšala vloga regij in podeželskih območij;

18.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo raznolikost njihovih teritorialnih struktur v celoti odražala v njihovih predlogih za imenovanje članov v Evropski odbor regij, in naj po potrebi predlagajo imenovanje več predstavnikov na lokalni ravni v Odbor regij;

19.  poudarja pomen združenj, ki zastopajo mesta, kot sta mreža Eurocities in Svet evropskih občin in regij; se zavzema za utrditev sodelovanja evropskih združenj, ki zastopajo lokalne organe in interese mest pri načrtovanju politike, kot so mreža EUROCITIES, Svet evropskih občin in regij in drugi, in meni, da bi morala takšna združenja postati ključni partnerji institucij EU z vzpostavitvijo stalnega mehanizma za strukturiran dialog, tudi prek Odbora regij, zlasti v predzakonodajni fazi;

20.  priporoča, naj se opravijo ocene teritorialnega učinka vseh političnih ukrepov in zakonodaje, ki učinkujejo na lokalni ravni; meni, da bi dialog s predstavniškimi združenji lokalnih in mestnih organov moral omogočiti, da ta združenja prispevajo k pripravi ocene teritorialnega učinka, svetujejo glede pripravljalne študije za oblikovanje politik in zagotavljajo redno, ciljno usmerjeno, tehnično strokovno znanje o izvajanju zakonodaje EU na podnacionalni ravni; ponovno opozarja, da Odbor regij opravlja ocene teritorialnega učinka;

21.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med Svetom in lokalnimi organi; poziva k okrepitvi posvetovalne vloge mest in regij ter njihovih predstavniških združenj v Svetu, kadar se ta ukvarja z zadevami, ki vplivajo na lokalno raven;

22.  meni, da bi bilo treba mesta, urbana središča in občine obravnavati širše kot zgolj demokratično nadzorovane strukture javnega upravljanja ter da bi jih bilo treba videti kot morebitne platforme za javno razpravo, prenos znanja in oblikovanje političnega prostora v EU, ne da bi pri tem zmanjšali vlogo podeželskih območij; ugotavlja, da je treba opredeliti elemente, ki določajo evropski javni prostor, za katerega je značilno uživanje temeljnih pravic in svoboščin ter vrednot, kot so enakost, nediskriminacija in pravičnost;

23.  poudarja tudi, kako pomembna je vloga civilne družbe v političnem življenju EU; meni, da mesta predstavljajo raven, na kateri se ljudje najlažje vključijo, ter imajo tako privilegiran dostop do velikega deleža prebivalstva EU; ugotavlja, da imajo mesta torej lahko vlogo legitimizacije in lahko prispevajo h kampanjam za ozaveščanje o pravicah državljanov EU;

24.  ponovno poudarja, da bi se regije in mesta morala priznati kot centri s pozitivno vlogo pri razvoju strategij Evropske unije, v katerih se svetovna vprašanja porodijo in rešijo lokalno, tako pa bi prispevali h krepitvi sistema upravljanja Unije na več ravneh, in meni, da ima ta vidik praktične posledice na institucionalni okvir odločanja v EU od spodaj navzgor ali od zgoraj navzdol;

25.  meni, da zastopanja mest ne bi smeli omejiti na udeležbo njihovih uradnih predstavnikov v upravnih in posvetovalnih strukturah in da bi morali mesta, kraji in vasi – ne zgolj glavna mesta držav in regij – postati centri za razpravo o prihodnosti Unije in njenih politik;

26.  meni, da bi morale občine, če želijo postati središča razprav o prihodnosti Unije in njenih politikah, imenovati svetnika, pristojnega za evropske zadeve, in da bi bilo treba vzpostaviti mrežo lokalnih svetnikov s tovrstnimi pooblastili;

27.   poziva k dodelitvi zadostne podpore za mesta in lokalne oblasti, kar bi jim omogočalo izboljšati mestno razsežnost oblikovanja politik EU;

28.  priporoča, naj se izkoristi potencial mest EU za oblikovanje in izvajanje politik EU prek razprav in posvetovanj o vprašanjih, ki so za njih pomembna in ki presegajo mestno politiko v ozkem smislu;

29.  meni, da je ta cilj izvedljiv samo, če se razprave in posvetovanja izvajajo v mestnih območjih, ki niso glavna mesta držav ali regij, kar lahko državljanom iz teh območij omogoči lažji dostop do forumov za razpravo, vključno s kraji in vasmi, saj je glavni cilj Evropsko unijo približati njenim državljanom;

30.  priznava, da je pomembno zagotoviti modele vključenosti, ki so prilagojeni različnim razmeram in mestnim območjem različnih velikosti in pomembnosti, od evropskih prestolnic do manjših in srednje velikih mest;

31.  meni, da sta Evropski parlament in Odbor regij najbolj logična pobudnika takih postopkov, saj gre za organa, ki lahko vprašanja, ki sprožajo razprave in posvetovanja, postavijo v okvir, iz katerega bosta lahko pridobila ugotovitve, ki bodo temeljile na zbranih glasovih, mnenjih in projektih;

32.  predlaga, naj se Evropski parlament in Odbor regij v sodelovanju s tistimi evropskimi mestnimi sveti, ki so se že izkazali kot forumi za razpravo o Evropi, dogovorita o postopku posvetovanja z državljani in naj se ti forumi v tesnem sodelovanju z državami članicami ustanovijo zlasti v mestih, ki so pomembna za večino prebivalstva zadevne regije in lahko nanj vplivajo, kar bi zagotovilo kar najširšo udeležbo;

33.  predlaga tudi, naj bodo sveti mest, ki so se že izkazali kot forumi za razpravo, odgovorni za zagotavljanje bogatih strokovnih izkušenj ter izkušenj z javnostjo, pa tudi brezplačnega in odprtega dostopa univerzam, lokalnim šolam in drugim izobraževalnim ustanovam in medijem, družbenim organizacijam, združenjem in javnosti, ter za to, da se jim omogoči udeležba v razpravah in posvetovanjih; meni, da bi mestni sveti morali biti pristojni tudi za vključevanje predstavnikov vseh ravni mestne uprave, tudi iz manjših enot ali partnerskih mestnih svetov iz širšega mestnega območja, ter da bi bilo preudarno tudi opredeliti ozemeljsko področje te obveznosti v sporazumu med pristojnimi organi na ravni EU in svetom evropskega foruma mest;

34.  predlaga vzpostavitev pilotnega programa 54 evropskih forumov za razpravo, ki bi zagotavljal uravnoteženo teritorialno zastopanost in zastopanost mest različnih velikosti in ki bi potekal v mestih, ki niso glavna mesta držav članic, da bi se dosegel sistem občinskih razprav in posvetovanja o zadevah EU;

35.  poudarja, da je treba zagotoviti izmenjavo dobrih praks med evropskimi mesti, saj nekatera uspešno izvajajo programe za migracije in podnebne spremembe ali inovativne načrte urbanističnega upravljanja;

36.  poudarja, utrditev položaja mest pri oblikovanju politik EU, med drugim v okviru Odbora regij, ne spodkopava zaupanja v druge ravni upravljanja, temveč ga utrjuje, saj podpira upravljanje na več ravneh in subsidiarnost, ki temelji na dvostranskem zaupanju med EU, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 82.
(2) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.
(3) UL C 316, 22.9.2017, str. 124.
(4) UL L 74, 14.3.2014, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0048.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0487.
(8) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "Naložbe za rast in delovna mesta" (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).


Tridimenzionalno tiskanje: pravice intelektualne lastnine in civilna odgovornost
PDF 138kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o tridimenzionalnem tiskanju, izzivu na področjih pravic intelektualne lastnine in civilne odgovornosti (2017/2007(INI))
P8_TA(2018)0274A8-0223/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o življenju v prihodnosti: 3D-tiskanje – orodje za krepitev evropskega gospodarstva(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Uravnotežen sistem uveljavljanja pravic intelektualne lastnine kot odgovor na sodobne družbene izzive“ (COM(2017)0707),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Smernice o nekaterih vidikih Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine“ (COM(2017)0708),

–  ob upoštevanju razmisleka Evropske komisije o izkoriščanju globalizacije z dne 10. maja 2017 (COM(2017)0240),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0223/2018),

A.  ker je tridimenzionalno tiskanje (3D-tiskanje) postalo dostopno širši javnosti, ko so se na trgu pojavili tiskalniki tridimenzionalnih predmetov (3D-tiskalniki), namenjeni fizičnim osebam, in ko so na trg prišla podjetja, ki so ponujala tako digitalne modele kot storitve 3D-tiskanja;

B.  ker 3D-tiskanje šteje za eno najbolj izstopajočih tehnologij, v zvezi s katero bi lahko imela Evropa vodilno vlogo; ker je Komisija priznala koristi 3D-tiskanja tako, da je prek programa Obzorje 2020 med letoma 2014 in 2016 podprla 21 projektov, ki temeljijo na tej tehnologiji;

C.  ker se je na eksperimentalni ravni tehnologija 3D-tiskanja, ki izvira iz Združenih držav, začela pojavljati že v 60. letih 20. stoletja, v industrijski svet pa je začela prodirati v začetku 80. let;

D.  ker je trg za 3D-tiskalnike sektor, ki se sooča s hitro rastjo, in ker se pričakuje, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjih letih;

E.  ker pa razvoj skupnih prostorov za 3D-tiskanje (t.i. fab lab) in storitev za tiskanje na daljavo, ki so včasih povezani s spletno izmenjevalnico datotek 3D, vsem omogoča tiskanje tridimenzionalnih predmetov, kar je prednost za izumitelje in organizatorje projektov;

F.  ker ima 3D-tiskanje ogromen potencial za preoblikovanje dobavnih verig v proizvodnji, kar bi Evropi lahko pomagalo pri povečanju ravni proizvodnje; ker uporaba te tehnologije ponuja nove možnosti za razvoj podjetij in inovacije;

G.  ker je EU to tehnologijo vključila med prednostna tehnološka področja; ker jo je Komisija v svojem nedavnem dokumentu z naslovom „Razmislek o izkoriščanju globalizacije“ uvrstila med glavne dejavnike, ki bodo privedli do industrijskih sprememb;

H.  ker je Komisija opredelila 3D-tiskanje kot prednostno področje za ukrepe, ki ponuja pomemben ekonomski potencial, zlasti za mala inovativna podjetja; ker so številne države že priznale možnosti za preobrazbo, ki jih prinaša 3D-tiskanje, in so začele, sicer neusklajeno, sprejemati različne strategije za oblikovanje gospodarskega in tehnološkega ekosistema, ki bi spodbujal njegov razvoj;

I.  ker je danes večina izdelkov, proizvedenih s 3D-tiskanjem, še vedno prototipov; ker nekatere industrijske panoge že več let uporabljajo končne dele, trg končnih delov pa se še naprej razmeroma hitro povečuje; ker je vedno večji delež tridimenzionalno natisnjenih izdelkov pripravljenih za uporabo ali za prodajo, ne pa zgolj prototipi;

J.  ker je možnih prednosti 3D-tiskanja za inovativna podjetja veliko; ker 3D-tiskanje zlasti omogoča zmanjšanje skupnih stroškov pri razvoju, načrtovanju in preskušanju novih izdelkov ali pri izboljševanju obstoječih izdelkov;

K.  ker je uporaba 3D-tiskanja v družbi vedno bolj razširjena, zlasti na področju izobraževanja, na forumih za državljane in za zagonska podjetja (kot so t.i. maker spaces), pa tudi na zasebnem področju;

L.  ker postaja 3D-tiskanje enostavnejše in dostopnejše za vse; ker je verjetno, da se bodo omejitve glede materialov, ki se lahko uporabijo, hitrosti in porabe surovin in energije v kratkem času znatno zmanjšale;

M.  ker danes večina visokotehnoloških industrij uporablja to tehnologijo, na mnogih področjih se pojavlja čedalje več priložnosti za uporabo 3D-tiskanja, pričakovanja pa so čedalje večja, na primer v medicini (od regenerativne medicine do proizvodnje protetike), letalski in vesoljski industriji, avtomobilski industriji, industriji bele tehnike, gradbeništvu, arheoloških raziskavah, arhitekturi, strojništvu, sektorju zabave in v oblikovanju;

N.  ker je bila zaradi pomanjkanja predpisov uporaba 3D-tiskanja omejena v ključnih industrijskih sektorjih, kot so na primer letalski in vesoljski sektor ter zdravstveni/zobozdravstveni sektor, in ker bo urejanje uporabe 3D-tiskalnikov pomagalo povečati uporabo tehnologij in omogočiti priložnosti za raziskave in razvoj;

O.  ker je v zgoraj navedenem mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora navedeno, da bi „digitalna revolucija, skupaj z uporabo prave napredne proizvodne tehnologije, Evropi omogočila, da proizvodnjo iz regij z nižjimi plačami vrne na domača tla, da bi tukaj spodbudila inovacije in ustvarila trajnostno rast“;

P.  ker bi se zaradi 3D-tiskanja zmanjšali stroški prevoza in emisije CO2;

Q.  ker naj bi tehnologija 3D-tiskanja ustvarila več novih delovnih mest za kvalificirano delovno silo, ki so v nekaterih primerih manj fizično zahtevna in manj nevarna (vzdrževalni tehniki, inženirji, oblikovalci itd.), in ker se bodo z ustvarjanjem novih delovnih mest za tehnike (npr. operaterjev 3D-tiskalnikov) pojavile nove nevarnosti, industrija 3D-tiskanja pa bo morala zagotoviti ustrezna usposabljanja, da bi bili tehniki na isti ravni kot njihovi kolegi v tradicionalni proizvodnji; ker bo tehnologija 3D-tiskanja zmanjšala tudi stroške proizvodnje in skladiščenja (proizvodnja v majhnih količinah, prilagojena proizvodnja itd.); ker pa bo zmanjšanje števila delovnih mest v proizvodnji močno vplivalo na gospodarstvo držav z velikim številom manj kvalificiranih delovnih mest;

R.  ker ekonomskega učinka razvoja industrije 3D-tiskanja v državah članicah še ni mogoče natančno določiti;

S.  ker bi lahko 3D-tiskanje potrošnikom omogočilo boj proti vgrajeni načrtovani zastarelosti, ker bodo lahko izdelovali nadomestne dele za gospodinjske aparate, katerih življenjska doba je vse krajša;

T.  ker se lahko zaradi tehnologije 3D-tiskanja pojavijo nekateri posebni pravni in etični pomisleki glede vseh področij prava intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice, patenti, vzorci, tridimenzionalne blagovne znamke in celo geografske označbe ter civilna odgovornost, in ker poleg tega ti pomisleki spadajo v pristojnost Odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve;

U.  ker je mogoče z novimi tehnologijami optično zajeti predmete ali ljudi in ustvariti digitalne datoteke, ki se lahko potem natisnejo v treh dimenzijah, in ker lahko to vpliva na pravice do osebne podobe in pravico do zasebnosti;

V.  ker lahko 3D-tiskanje odpira tudi varnostna vprašanja, predvsem vprašanja kibernetske varnosti, zlasti v zvezi s proizvodnjo orožja, eksplozivov, drog in drugih nevarnih predmetov, glede proizvodnje katerih je potrebna posebna previdnost;

W.  ker bi bilo treba z vidika avtorskih pravic ustrezno razlikovati npr. med domačim tiskanjem za zasebno uporabo in tiskanjem za komercialno uporabo, pa tudi med storitvami za podjetja in storitvami za potrošnike;

X.  ker je francoski visoki svet za književno in umetniško lastnino v poročilu o 3D-tiskanju in avtorskih pravicah ocenil, da se zdi, da „demokratizacija tridimenzionalnega tiskanja do danes ni povzročila večjih problemov na področju kršenja avtorskih pravic“; vendar priznava, da je „nevarnost ponarejanja prisotna predvsem pri avtorskih delih s področja upodabljajoče umetnosti“;

Y.  ker bo peščica primerov, ki si jih je mogoče zamisliti zdaj, verjetno postala bolj zapletena, ko se bo tehnologija razvijala; ker se zaradi njih ponuja vprašanje, kaj je treba storiti za omejitev potenciala za ponarejanje z uporabo tehnologij 3D-tiskanja;

Z.  ker 3D-tiskanje zaradi postopkov, ki se pri tem uporabljajo, vodi v to, kar industrija opisuje kot neke vrste „razčlenitev akta ustvarjanja“, saj se lahko avtorsko delo najprej ustvari in razširi v digitalni obliki in se šele nato ustvari v fizični obliki, zaradi česar je kopiranje dela lažje, boj proti ponarejanju pa znatno bolj zapleten;

AA.  ker nazadnje pravni strokovnjaki menijo, da 3D-tiskanje ni pretreslo področja pravic intelektualne lastnine, vendar se lahko ustvarjene datoteke štejejo za avtorsko delo in morajo biti v tem primeru kot take tudi zaščitene; ker je kratko- in srednjeročno ter za boj proti ponarejanju glavni izziv tesnejša vključitev poklicnih posrednikov na področju varstva avtorskih pravic;

AB.  ker bi bilo treba upoštevati potrebo po vzpostavitvi kolektivnih pravnih sredstev, da se potrošnikom zagotovijo nadomestila za škodo, čeprav razvoj 3D-tiskanja omogoča industrijsko proizvodnjo;

AC.  ker bi bilo treba učinek 3D-tiskanja na pravice potrošnikov in na potrošniško pravo na splošno skrbno preučiti z vidika direktive, o kateri trenutno potekajo pogajanja, o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin;

AD.  ker Direktiva 85/374/EGS o odgovornosti za proizvode z napako pokriva vse pogodbe; ker je treba opozoriti, da je bil napredek v 3D-tiskanju eden od dejavnikov, zaradi katerih je Komisija začela javno posvetovanje, da bi ocenila, ali ta direktiva ustreza svojemu namenu glede na novi tehnološki razvoj;

AE.  ker splošna pravila o odgovornosti zajemajo tudi odgovornost posrednih ponudnikov storitev, kot so opredeljeni v členih 12 do 14 direktive o elektronskem poslovanju; ker bi bilo treba določiti poseben sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzroči predmet, izdelan z uporabo tehnologije 3D-tiskanja, saj žrtev zaradi številnih deležnikov in kompleksnih postopkov proizvodnje končnega izdelka pogosto težko določi odgovorno osebo; ker bi bila lahko odgovorna tista oseba, ki je izdelala ali prodala datoteko 3D, proizvajalec 3D-tiskalnika, proizvajalec programske opreme, ki jo uporablja 3D-tiskalnik, dobavitelj uporabljenega materiala ali celo oseba, ki je predmet izdelala, odvisno od vrste ugotovljene napake;

AF.  ker so pravila glede odgovornosti v zvezi s specifično uporabo 3D-tiskanja v poslovne namene na splošno določena s pogodbenimi razmerji med deležniki;

AG.  ker morajo vsi elementi tehnologije dodajalne proizvodnje izpolnjevati določena merila in morajo biti certificirani, da se zagotovi proizvodnja delov ponovljive kakovosti; ker je postala certifikacija zapletena zaradi številnih sprememb strojev, materialov in postopkov ter ker ni nobene zbirke podatkov; ker bo zato treba oblikovati pravila, ki bodo omogočala hitrejšo in stroškovno učinkovitejšo certifikacijo za vse materiale, postopke in proizvode;

AH.  ker ima 3D-tiskanje pomembno vlogo pri zmanjševanju porabe energije in naravnih virov za namene boja proti podnebnim spremembam; ker bi uporaba 3D-tiskanja zmanjšala količino odpadkov v proizvodnem procesu in podaljšala življenjsko dobo potrošniških proizvodov z omogočanjem proizvodnje nadomestnih delov na potrošniški ravni;

1.  poudarja, da bi morala morda EU v pričakovanju težav v zvezi s kršitvami civilne odgovornosti ali intelektualne lastnine, ki bi jih lahko v prihodnosti povzročilo 3D-tiskanje, za ta posebni primer tehnologije 3D-tiskanja sprejeti novo zakonodajo in prilagoditi obstoječe zakone, ob upoštevanju sklepov Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in zadevne sodne prakse sodišč EU in držav članic ter po izvedbi temeljite ocene učinka, v kateri je ocenila vse politične možnosti; poudarja, da se je v vsakem primeru treba pri zakonodajnem odzivu izogniti podvajanju obstoječih predpisov in upoštevati projekte, ki se že izvajajo, zlasti zakonodajo o avtorskih pravicah, ki se uporablja za dvodimenzionalno tiskanje; dodaja, da morajo inovacije spodbujati in spremljati zakoni, vendar ne taki, ki bi inovacije zavirali ali omejevali;

2.  poudarja, da bi morali še naprej ustrezno pozornost namenjati nekaterim vprašanjem, kot so šifriranje in zaščita datotek, da bi preprečili nezakonito prenašanje in reproduciranje zaščitenih datotek ali predmetov ter reproduciranje nedovoljenih predmetov;

3.  meni, da je samoumevno, da je v sektorju 3D-tiskanja potrebna previdnost, zlasti glede kakovosti natisnjenega izdelka in morebitnih nevarnosti za uporabnike ali potrošnike, poleg tega pa meni, da bi bilo treba ustrezno razmisliti o vključitvi sredstev za identifikacijo in sledenje, ki bi zagotovila sledenje izdelkov in lažje spremljanje njihove nadaljnje uporabe v komercialne in nekomercialne namene; meni, da bi bilo tesno sodelovanje med imetniki pravic in proizvajalci tridimenzionalnih predmetov pri razvoju takih sredstev koristno; meni tudi, da bi to pomagalo zagotoviti sledljivost ustvarjenih predmetov in zmanjšati ponarejanje;

4.  poudarja, da bi lahko nadzor zakonite reprodukcije tridimenzionalnih predmetov, zaščitenih z avtorskimi pravicami, po potrebi omogočile pravne rešitve, kot so sistematični prikaz obvestila o spoštovanju intelektualne lastnine s strani ponudnikov digitalnega in 3D-tiskanja, v zvezi s tem poudarja pomen elementov, ki omogočajo sledenje tridimenzionalnim predmetom; poudarja, da se bo v primeru odločitve, da 3D kopija pomeni zasebno kopijo, uporabljala nacionalna zakonodaja, ki ureja izjeme za zasebne kopije, vključno v zvezi z nadomestilom ali prihodki;

5.  opozarja, da je ozaveščanje javnosti potrebno za zaščito pravic intelektualne lastnine na področju 3D-tiskanja, pa tudi v zvezi s kršitvami pravic v zvezi z oblikovanjem in blagovnimi znamkami ter patentnih pravic;

6.  toda poudarja, da bi veljalo natančneje preučiti tehnične rešitve, ki trenutno še niso dovolj razvite, kot je vzpostavitev zbirk podatkov šifriranih in zaščitenih datotek ali zasnova povezanih tiskalnikov z vgrajenim sistemom za upravljanje pravic intelektualne lastnine, ali pa spodbujanje sodelovanja med proizvajalci in platformami za omogočanje dostopa do zanesljivih datotek za strokovnjake in potrošnike; poudarja tudi, da ne glede na to, kateri od teh ukrepov bodo sprejeti, njihovo izvajanje ne bi smelo vplivati na stroške za dejavnosti, ki jih udeleženci na trgu že izvajajo;

7.  ugotavlja, da v tej fazi nobena rešitev sama po sebi ni v celoti zadovoljiva;

8.  obžaluje, da Komisija ni pregledala Direktive 2004/48/ES in je predstavila le nezavezujoče smernice brez pojasnil o posebnih vprašanjih v zvezi s tehnologijo tridimenzionalnega tiskanja; kljub temu pozdravlja ukrepe za okrepitev zaščite intelektualne lastnine, ki jih je Komisija napovedala 29. novembra 2017;

9.  ugotavlja, da so bile pravice intelektualne lastnine v zvezi z različnimi elementi tehnologije 3D-tiskanja opredeljene in da bo posledično naslednje vprašanje to, kako zagotoviti njihovo spoštovanje;

10.  Komisijo poziva, naj pri izvajanju ukrepov iz svojega sporočila (COM(2017)0707) upošteva vse vidike tehnologije tridimenzionalnega tiskanja, brez podvojevanja obstoječih veljavnih ukrepov; poudarja, da je pomembno vključiti vse deležnike v ta prizadevanja, vključno z MSP in potrošniki;

11.  poziva Komisijo, naj pozorno preuči vprašanja civilne odgovornosti v zvezi s tehnologijo tridimenzionalnega tiskanja, zlasti pri oceni izvajanja Direktive Sveta 85/374/EGS;

12.  poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve sistema civilne odgovornosti za škodo, ki ni zajeta v Direktivi 85/374/EGS;

13.  poudarja, da ima tehnologija 3D-tiskanja številne gospodarske prednosti za EU, saj ponuja priložnosti za prilagajanje izdelkov, ki posebej ustrezajo zahtevam evropskih potrošnikov, in da lahko omogoči vrnitev proizvodnih dejavnosti in tako pomaga pri ustvarjanju novih delovnih mest, ki so fizično manj zahtevna in manj nevarna;

14.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli različne odgovornosti tako, da opredeli strani, udeležene pri izdelavi tridimenzionalnega predmeta: izdelovalec in dobavitelj programske opreme, proizvajalec 3D-tiskalnika, dobavitelj surovin, tiskar predmeta in vsi drugi, ki so vključeni v izdelavo predmeta;

15.  opozarja na možne posledice novih oblik trženja v skladu s pristopom „naredi sam“ ter dobavljanja zgolj programske opreme za prenos in specifikacij za tiskanje proizvoda namesto končnega izdelka;

16.  poudarja, da je treba oblikovati skladen pravni okvir za zagotovitev nemotenega prehoda in pravne varnosti za potrošnike in podjetja, da bi spodbudili inovacije v EU;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 157, 30.4.2004, str. 45.
(2) UL L 210, 7.8.1985, str. 29.
(3) UL C 332, 8.10.2015, str. 36.


Evropski program za razvoj obrambne industrije ***I
PDF 129kWORD 57k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU (COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD))
P8_TA(2018)0275A8-0037/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0294),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0180/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. decembra 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0037/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 3. julija 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1092.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA O FINANCIRANJU EVROPSKEGA PROGRAMA ZA RAZVOJ OBRAMBNE INDUSTRIJE

Evropski parlament in Svet brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa v okviru letnega proračunskega postopka soglašata, da se bo evropski program za razvoj obrambne industrije v obdobju 2019–2020 financiral, kot sledi:

–  200 milijonov EUR iz nerazporejene razlike;

–  116,1 milijona EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope;

–  3,9 milijona EUR iz programa EGNOS;

–  104,1 milijona EUR iz programa Galileo;

–  12 milijonov EUR iz programa Copernicus;

–  63,9 milijona EUR iz Evropskega skupnega podjetja za ITER.

IZJAVA KOMISIJE O IZVAJANJU EVROPSKEGA PROGRAMA ZA RAZVOJ OBRAMBNE INDUSTRIJE, KI JO PODPIRA EVROPSKI PARLAMENT

Za učinkovito izvajanje evropskega programa za razvoj obrambne industrije in zagotovitev njegove popolne skladnosti z drugimi pobudami Unije namerava Komisija program izvajati v okviru neposrednega upravljanja v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe.

(1) UL C 129, 11.4.2018, str. 51.


Integrirana statistika na ravni kmetij ***I
PDF 120kWORD 58k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (COM(2016)0786 – C8-0514/2016 – 2016/0389(COD))
P8_TA(2018)0276A8-0300/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0786),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0514/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. maja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0300/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 3. julija 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1091.)


Obveščanje o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture: razveljavitev ***I
PDF 123kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 256/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o uradnem obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji (COM(2017)0769 – C8-0448/2017 – 2017/0347(COD))
P8_TA(2018)0277A8-0211/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0769),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0448/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0211/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 3. julija 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 256/2014 o uradnem obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1504.)

(1) UL C 227, 28.6.2018, str. 103.


Ukrepi za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost *
PDF 187kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o spremenjenem predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost (COM(2017)0706 – C8-0441/2017 – 2017/0248(CNS))
P8_TA(2018)0278A8-0215/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0706),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0441/2017),

–  ob upoštevanju člena 78(c) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0215/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Goljufije z DDV so pogosto povezane z organiziranim kriminalom, zato je lahko že majhno število teh organiziranih mrež, odgovornih za milijarde evrov škode, ki jo povzročajo čezmejne goljufije z DDV, kar ne vpliva samo na pobiranje davkov v državah članicah, ampak se zato krčijo tudi lastna sredstva Unije. Države članice so zato skupaj odgovorne za zaščito vseh prihodkov držav članic iz DDV.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Za boj proti goljufijam na področju DDV je pogosto potrebno izvajanje uradne preiskave, zlasti kadar davčni zavezanec nima sedeža v državah članicah, v katerih je treba plačati davek. Za zagotavljanje ustreznega izvrševanja DDV ter preprečevanje podvajanja dela in upravnih bremen davčnih organov in podjetij, kadar najmanj dve državi članici menita, da je potrebna uradna preiskava zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec, ki nima sedeža na njunem ozemlju, vendar je tam obdavčljiv, bi morala država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež, opraviti preiskavo, države članice, ki preiskavo zahtevajo, pa bi morale državi članici sedeža pomagati z aktivnim sodelovanjem v preiskavi.
(2)  Za boj proti goljufijam na področju DDV so pogosto potrebne uradne preiskave, zlasti kadar davčni zavezanec nima sedeža v državi članici, v kateri mora plačati davek. Za ustrezno izvrševanje DDV ter preprečitev podvajanja dela in zmanjšanje upravnih bremen davčnih organov in podjetij je potrebna uradna preiskava zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države članice, v kateri je obdavčljiv. Država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež, mora opraviti preiskavo, države članice, ki preiskavo zahtevajo, pa morajo državi članici sedeža pomagati z aktivnim sodelovanjem v preiskavi.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za namene zagotavljanja uspešnega in učinkovitega nadziranja DDV pri čezmejnih transakcijah Uredba (EU) št. 904/2010 določa prisotnost uradnikov v upravnih uradih in med uradnimi preiskavami v drugih državah članicah. Za krepitev sposobnosti davčnih organov za preverjanje čezmejnih dobav bi morale biti vzpostavljene skupne revizije, ki bi uradnikom iz dveh ali več držav članic omogočile, da oblikujejo eno revizijsko skupino in aktivno sodelujejo v skupni uradni preiskavi.
(11)  Za namene zagotavljanja uspešnega in učinkovitega nadziranja DDV pri čezmejnih transakcijah Uredba (EU) št. 904/2010 določa prisotnost uradnikov v upravnih uradih in med uradnimi preiskavami v drugih državah članicah. Za krepitev sposobnosti davčnih organov za preverjanje čezmejnih dobav s povečanjem tehničnih in človeških virov bi morale biti vzpostavljene skupne revizije, ki bi uradnikom iz dveh ali več držav članic omogočile, da oblikujejo eno revizijsko skupino in aktivno sodelujejo v skupni uradni preiskavi v duhu sodelovanja in produktivnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice, da bi odkrili in preprečili čezmejne goljufije na področju DDV, ki zdaj zmanjšujejo davčne osnove držav članic.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Za boj proti najhujšim sistemom čezmejnih goljufij je treba pojasniti in okrepiti upravljanje, naloge in delovanje Eurofisca. Uradnikom za zvezo Eurofisca bi bilo treba omogočiti, da bi lahko hitro dostopali, izmenjevali, obdelovali in analizirali vse potrebne informacije ter usklajevali morebitne nadaljnje ukrepe. Prav tako je treba okrepiti sodelovanje z drugimi organi, vključenimi v boj proti goljufijam na področju DDV na ravni Unije, zlasti prek izmenjave ciljnih informacij z Europolom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam. Zato bi morali biti uradniki za zvezo Eurofisca sposobni na lastno pobudo ali na podlagi zahteve izmenjevati informacije in obveščevalne podatke z Europolom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam. To bi uradnikom za zvezo Eurofisca omogočilo, da bi z namenom identifikacije resničnih storilcev goljufij na področju DDV prejeli informacije in obveščevalne podatke, ki jih hranita Europol in Evropski urad za boj proti goljufijam.
(13)  Za boj proti najhujšim sistemom čezmejnih goljufij je treba pojasniti in okrepiti upravljanje, naloge in delovanje Eurofisca. Uradnikom za zvezo Eurofisca bi bilo treba omogočiti, da bi lahko hitro dostopali, izmenjevali, obdelovali in analizirali vse potrebne informacije ter usklajevali morebitne nadaljnje ukrepe. Prav tako je treba okrepiti sodelovanje z drugimi organi, vključenimi v boj proti goljufijam na področju DDV na ravni Unije, zlasti prek izmenjave ciljnih informacij z Europolom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam. Zato bi morali uradniki za zvezo Eurofisca na lastno pobudo ali na podlagi zahteve izmenjevati informacije in obveščevalne podatke z Europolom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam, za sodelujoče države članice pa z Evropskim javnim tožilstvom, zlasti zaradi suma goljufij na področju DDV nad določenim zneskom. To bi uradnikom za zvezo Eurofisca omogočilo, da bi z namenom identifikacije resničnih storilcev goljufij na področju DDV prejeli informacije in obveščevalne podatke, ki jih hranita Europol in Evropski urad za boj proti goljufijam.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Z organiziranjem posredovanja zahtevkov za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive Sveta 2008/9/ES35 je mogoče zmanjšati upravna bremena pristojnih organov pri izterjavi neplačanih dolgov iz naslova DDV v državi članici sedeža.
(15)  Z organiziranjem posredovanja zahtevkov za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive Sveta 2008/9/ES35 je mogoče zmanjšati upravna bremena pristojnih organov pri izterjavi neplačanih davčnih obveznosti v državi članici sedeža.
__________________
__________________
35 Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20.2.2008, str. 23).
35 Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20.2.2008, str. 23).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Za zaščito finančnih interesov Unije pred hudimi oblikami čezmejnih goljufij na področju DDV bi morale države članice, ki sodelujejo v Evropskem javnem tožilstvu, tja sporočiti, med drugim tudi prek uradnikov za zvezo Eurofisca, informacije o najhujših oblikah kaznivih dejanj na področju DDV iz člena 2(2) Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta36.
(16)  Za zaščito finančnih interesov Unije pred hudimi oblikami čezmejnih goljufij na področju DDV bi morale države članice, ki sodelujejo v Evropskem javnem tožilstvu, tja med drugim prek uradnikov za zvezo Eurofisca pravočasno poslati informacije o najhujših oblikah kaznivih dejanj na področju DDV iz člena 2(2) Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta36.
__________________
__________________
36 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
36 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Komisija ima lahko dostop do informacij, sporočenih ali zbranih v skladu z Uredbo (EU) št. 904/2010, samo, kolikor je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za namene te uredbe.
(18)  Komisija bi morala imeti dostop do informacij, sporočenih ali zbranih v skladu z Uredbo (EU) št. 904/2010, samo, kolikor je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za namene te uredbe, in da se zagotovi njeno ustrezno izvajanje. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost obiskati države članice, da oceni delovanje postopkov za upravno sodelovanje.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Za namene te uredbe je primerno upoštevati omejitve nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se zaščitili interesi iz člena 23(1)(e) navedene uredbe. Zaradi možnega izpada prihodkov za države članice in bistvenega pomena zagotavljanja informacij so te omejitve nujne in sorazmerne za učinkovit boj proti goljufijam.
(19)  Za namene te uredbe je primerno upoštevati omejitve nekaterih pravic in obveznosti, določenih v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se zaščitili interesi iz člena 23(1)(e) navedene uredbe. Zaradi možnega izpada prihodkov za države članice in bistvenega pomena zagotavljanja informacij so te omejitve nujne in sorazmerne za učinkovit boj proti goljufijam. Ne smejo pa prekoračiti nujno potrebnega za izpolnitev cilja in izpolnjevati morajo visoke standarde iz člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Poleg tega bi morali vsi prihodnji izvedbeni akti k tej uredbi izpolnjevati zahteve glede varstva podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.37a
__________________
__________________
37 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
37 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
37a Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Ker le majhno število držav članic objavlja ocene o izgubi DDV zaradi goljufij znotraj Skupnosti, bi razpolaganje s primerljivimi podatki o teh goljufijah pripomoglo k bolj usmerjenemu sodelovanju med državami članicami. Komisija bi morala zato skupaj z državami članicami razviti skupni statistični pristop za količinsko opredelitev in analizo goljufij z DDV.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 7 – odstavek 4
4.  Zahtevek iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za točno določeno uradno preiskavo. Zaprošeni organ opravi uradno preiskavo v sodelovanju z organom prosilcem. Uporabijo se lahko orodja in postopki iz členov od 28 do 30 te uredbe. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.
4.  Če pristojni organ države članice meni, da je potrebna uradna preiskava, vloži ustrezno utemeljen zahtevek zanjo. Zaprošeni organ ne more zavrniti izvedbe te preiskave in če so informacije že na voljo, te nemudoma, še preden prejme zahtevek, pošlje organom prosilcem. Države članice zagotovijo, da je med organom prosilcem in zaprošenim organom vzpostavljena ureditev, na podlagi katere uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, sodelujejo v uradni preiskavi, ki se izvaja na ozemlju zaprošenega organa zaradi zbiranja informacij iz drugega pododstavka. Tako uradno preiskavo izvajajo skupaj uradniki organa prosilca in zaprošenega organa v duhu sodelovanja in produktivnosti. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih informacij, dokumentov in prostorov ter lahko, če to dovoljuje pravu zaprošene države članice, neposredno zaslišujejo posameznike, da bi odkrili in preprečili čezmejne goljufije z DDV, ki zdaj zmanjšujejo nacionalne davčne osnove.
Ne glede na prvi pododstavek se lahko preiskava zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec s sedežem v državi članici zaprošenega organa ter so obdavčljivi v državi članici organa prosilca, zavrne le:
(a)  na podlagi razlogov iz člena 54(1), ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 54(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2);
(b)  na podlagi razlogov iz člena 54(2), (3) in (4);
(c)  iz razloga, da je zaprošeni organ organu prosilcu že predložil informacije o istem davčnem zavezancu, ki so bile pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma.
Če zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo iz drugega pododstavka iz razlogov, navedenih v točkah (a) ali (b), organu prosilcu kljub temu predloži datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.
Če pristojni organi najmanj dveh držav članic menijo, da je potrebna uradna preiskava, zaprošeni organ ne zavrne izvedbe te preiskave. Države članice zagotovijo, da je med temi organi prosilci in zaprošenim organom vzpostavljena ureditev, na podlagi katere uradniki, ki jih pooblastijo organi prosilci, sodelujejo v uradni preiskavi, ki se izvaja na ozemlju zaprošenega organa zaradi zbiranja informacij iz drugega pododstavka. Tako uradno preiskavo izvajajo skupaj uradniki organa prosilca in zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca izvršujejo enaka pooblastila v zvezi s pregledom, kot so tista, prenesena na uradnike zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 12 a (novo)
(1a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 12a
Vse države članice izvajajo sklop operativnih ciljev, da bi zmanjšale delež poznih odgovorov in izboljšale kakovost zahtev po informacijah ter o teh ciljih obvestijo Komisijo.“;
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 13 – odstavek 3
3.  Informacije se posredujejo s standardnimi obrazci ali na drugačen način, ki se zadevnim pristojnim organom zdi primeren. Komisija sprejme standardne obrazce z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
3.  Informacije se posredujejo na standardnih obrazcih ali na drugačen način, ki se zadevnim pristojnim organom zdi primeren. Komisija sprejme standardne obrazce z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
(2a)  v členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Država članica se lahko vzdrži sodelovanja pri avtomatični izmenjavi informacij ene ali več kategorij, če bi zaradi zbiranja informacij ta izmenjava zahtevala naložitev čezmernih obveznosti osebam, zavezanim za DDV, ali bi državi članici naložilo nesorazmerno upravno obremenitev.“
„Država članica se lahko vzdrži sodelovanja pri avtomatični izmenjavi informacij ene ali več kategorij, če bi zaradi zbiranja informacij ta izmenjava zahtevala naložitev nesorazmernih obveznosti osebam, zavezanim za DDV, ali bi državi članici naložilo nesorazmerno upravno obremenitev.“;
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 17 – odstavek 1 – točka e
(e)  informacije o statusu certificiranega davčnega zavezanca v skladu s členom 13a Direktive 2006/112/ES ter datum, ko je bil ta status dodeljen, zavrnjen in odvzet.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 17 – odstavek 1 – točka f
(f)  informacije, ki jih zbira v skladu s točkama (a) in (b) člena 143(2) Direktive 2006/112/ES, ter državo porekla, namembno državo, tarifno oznako, valuto, celotni znesek, menjalni tečaj, cene posameznih izdelkov in neto maso.
(f)  informacije, ki jih zbira v skladu s točkama (a) in (b) člena 143(2) Direktive 2006/112/ES, ter državo porekla, podatke za identifikacijo izvoznika, namembno državo, tarifno oznako, valuto, celotni znesek, menjalni tečaj, ceno izdelka in neto maso.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka e
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 17 – odstavek 3
3.  Komisija z izvedbenimi akti določi točne kategorije informacij iz točke (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
3.  Komisija z izvedbenimi akti določi posebne kategorije, ki jih sestavljajo standardni obrazci, predloge in postopki za posredovanje informacij iz točke (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek 1 a
1a.  Vsaka država članica odobri svojim uradnikom, ki preverjajo zahteve, opredeljene v členu 143(2) Direktive 2006/112/ES, dostop do informacij iz točk (b) in (c) člena (17)(1) te uredbe, za katere druge države članice odobrijo avtomatični dostop.
1a.  Vsaka država članica odobri svojim uradnikom, ki preverjajo zahteve, opredeljene v členu 143(2) Direktive 2006/112/ES, dostop do informacij iz točk (b) in (c) člena (17)(1) te uredbe, za katere druge države članice odobrijo avtomatični dostop, vključno z dostopom do registra certificiranih davčnih zavezancev.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b – točka i
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek2 – točka e – točka i
(i)  dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju ali identifikaciji storilcev goljufij;
(i)  dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju ali identifikaciji storilcev goljufij ali hude kršitve;
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b – točka i
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek2 – točka e – točka ii
(ii)  dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.
(ii)  dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij, in dostop do registra certificiranih davčnih zavezancev.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek 2 a – pododstavek 1 – uvodni del
Glede informacij iz člena 17(1)(f) so dostopne vsaj naslednje podrobnosti:
Glede informacij iz člena 17(1)(f) so dostopne vsaj naslednje informacije:
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek 2 a – pododstavek 1 – točka a
(a)  identifikacijske številke za DDV, ki jih je izdala država članica prejemnica informacij;
(a)  identifikacijske številke za DDV, ki jih je izdala država članica prejemnica informacij, in register certificiranih davčnih zavezancev;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek 2 a – pododstavek 1 – točka c
(c)  država porekla, namembna država, tarifna oznaka, valuta, celotni znesek, menjalni tečaj, cene posameznih izdelkov in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV iz točke (a);
(c)  država porekla, namembna država, tarifna oznaka, valuta, celotni znesek, menjalni tečaj, cena izdelka in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV iz točke (a);
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek 2 a – pododstavek 1 – točka d – uvodni del
(d)  država porekla, namembna država, tarifna oznaka, valuta, celotni znesek, menjalni tečaj, cene posameznih izdelkov in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:
(d)  država porekla, namembna država, tarifna oznaka, valuta, celotni znesek, menjalni tečaj, cena izdelka in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 – odstavek 2 a – pododstavek 1 – točka d – točka i
(i)  dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju ali identifikaciji storilcev goljufij;
(i)  dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju ali identifikaciji storilcev goljufij in hude kršitve;
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 21 a – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i
(i)  dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju ali identifikaciji storilcev goljufij;
(i)  dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju ali identifikaciji storilcev goljufij in hude kršitve;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 28 – odstavek 2 a
2a.  Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, zaradi zbiranja in izmenjave informacij iz člena 1 sodelujejo v uradnih preiskavah, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Take uradne preiskave izvajajo skupaj uradniki organa prosilca in zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca izvajajo enaka pooblastila v zvezi s pregledom, kot so tista, prenesena na uradnike zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko oba organa pripravita skupno revizijsko poročilo.
2a.  Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, zaradi zbiranja in izmenjave informacij iz člena 1 sodelujejo v uradnih preiskavah, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Te uradne preiskave izvajajo uradniki organa prosilca in zaprošenega organa skupaj v duhu medsebojnega zaupanja in plodnega sodelovanja, pri tem pa se v boju proti čezmejnim goljufijam z DDV upoštevata upravna praksa organov in nacionalno pravo države članice zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko sodelujoči organi pripravijo skupno revizijsko poročilo.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 33 – odstavek 1
1.  Da bi spodbudili in olajšali večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se s tem poglavjem vzpostavi mreža za hitro izmenjavo, obdelavo in analiziranje ciljnih informacij med državami članicami ter za koordiniranje morebitnih nadaljnjih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Eurofisc).
1.  Da bi spodbudili in olajšali večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se s tem poglavjem vzpostavi mreža za hitro izmenjavo, obdelavo in analiziranje ciljnih informacij o čezmejnih sistemih goljufij med državami članicami ter za koordiniranje morebitnih nadaljnjih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Eurofisc).
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b – točka i
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen3 – odstavek 2 – točka b
(b)  izvajajo in usklajujejo hitro večstransko izmenjavo ter skupno obdelavo in analiziranje ciljnih informacij na tematskih področjih, kjer deluje Eurofisc (v nadaljnjem besedilu: delovna področja Eurofisca);
(b)  izvajajo in usklajujejo hitro večstransko izmenjavo ter skupno obdelavo in analiziranje ciljnih informacij o čezmejnih sistemih goljufij na tematskih področjih, kjer deluje Eurofisc (v nadaljnjem besedilu: delovna področja Eurofisca);
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b – točka ii
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 33 – odstavek 2 – točka d
(d)  usklajujejo uradne preiskave sodelujočih držav članic v zvezi z osumljenci za goljufije in storilci goljufij, ki jih identificirajo uradniki za zvezo Eurofisca iz člena 36(1).
(d)  usklajujejo uradne preiskave sodelujočih držav članic v zvezi z goljufijami, ki jih identificirajo uradniki za zvezo Eurofisca iz člena 36(1).
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 34 – odstavek 2
2.  Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ter skupni obdelavi in analiziranju ciljnih informacij med sodelujočimi državami članicami ter pri koordiniranju morebitnih nadaljnjih ukrepov.“;
2.  Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ter skupni obdelavi in analiziranju ciljnih informacij o čezmejnih sistemih goljufij med sodelujočimi državami članicami ter pri koordiniranju morebitnih nadaljnjih ukrepov.“;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 35 – odstavek 1
Komisija nudi Eurofiscu tehnično in logistično podporo. Komisija nima dostopa do informacij iz člena 1, ki se izmenjujejo prek Eurofisca, razen v okoliščinah, določenih v členu 55(2).
Komisija nudi Eurofiscu vso potrebno tehnično in logistično podporo. Komisija ima dostop do informacij iz člena 1, ki se lahko izmenjujejo prek Eurofisca, v okoliščinah, določenih v členu 55(2).
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 36 – odstavek 3
3.  Koordinatorji delovnih področij Eurofisca lahko na lastno pobudo ali na zahtevo posredujejo nekatere pregledane in obdelane informacije Europolu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF), kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju.
3.  Koordinatorji delovnih področij Eurofisca lahko na lastno pobudo ali na zahtevo posredujejo ustrezne informacije o najhujših čezmejnih kaznivih dejanjih na področju DDV Europolu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF), kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14 – točka c
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 36 – odstavek 4
4.  Koordinatorji delovnih področij Eurofisca dajejo informacije, ki jih prejmejo od Europola in urada OLAF, na voljo drugim sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi.
4.  Koordinatorji delovnih področij Eurofisca lahko Europol in urad OLAF zaprosijo za ustrezne informacije. Koordinatorji delovnih področij Eurofisca dajejo informacije, ki jih prejmejo od Europola in urada OLAF, na voljo drugim sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 48 – odstavek 1 – pododstavek 2
Če država članica sedeža ugotovi, da ima davčni zavezanec, ki vloži zahtevek za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES, nesporne obveznosti v zvezi z DDV v tej državi članici sedeža, lahko o teh obveznostih obvesti državo članico vračila, da država članica vračila zaprosi za soglasje davčnega zavezanca k nakazilu vračila DDV neposredno državi članici sedeža, da se poravnajo neporavnane obveznosti v zvezi z DDV. Če davčni zavezanec soglaša s tem nakazilom, država članica vračila v imenu davčnega zavezanca znesek, ki je potreben za poravnavo neporavnanih obveznosti v zvezi z DDV, nakaže državi članici sedeža. Država članica sedeža v 15 dneh po prejemu nakazila s strani države članice vračila davčnega zavezanca obvesti, ali je z nakazanim zneskom svoje obveznosti v zvezi z DDV poravnal v celoti ali le delno.
Če država članica sedeža ugotovi, da ima davčni zavezanec, ki vloži zahtevek za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES, nesporne obveznosti v zvezi z DDV v tej državi članici sedeža, o teh obveznostih obvesti državo članico vračila, da država članica vračila zaprosi za soglasje davčnega zavezanca k nakazilu vračila DDV neposredno državi članici sedeža, da se poravnajo neporavnane obveznosti v zvezi z DDV. Če davčni zavezanec soglaša s tem nakazilom, država članica vračila v imenu davčnega zavezanca znesek, ki je potreben za poravnavo neporavnanih obveznosti v zvezi z DDV, nakaže državi članici sedeža. Država članica sedeža v 10 delovnih dneh po prejemu nakazila s strani države članice vračila davčnega zavezanca obvesti, ali je z nakazanim zneskom svoje obveznosti v zvezi z DDV poravnal v celoti ali le delno.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 49 – odstavek 2 a – pododstavek 2
Države članice lahko sporočijo Evropskemu uradu za boj proti goljufijam vse razpoložljive informacije o kaznivih dejanjih zoper skupni sistem DDV, da lahko urad v skladu s svojim mandatom prouči ustrezne ukrepe.
Brez poseganja v člen 36(3) lahko države članice Evropskemu uradu za boj proti goljufijam pošljejo vse razpoložljive informacije o kaznivih dejanjih zoper skupni sistem DDV, da lahko urad v skladu s svojim mandatom prouči ustrezne ukrepe.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 a (novo)
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 49 a (novo)
(18a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 49a
Države članice in Komisija vzpostavijo skupni sistem zbiranja statističnih podatkov o goljufijah z DDV znotraj Skupnosti in objavijo nacionalne ocene izgube DDV zaradi teh goljufij ter ocene za Unijo kot celoto. Komisija z izvedbenimi akti sprejme praktične postopke za tak statistični sistem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 b (novo)
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 50 – odstavek 1 a (novo)
(18b)  v členu 50 se vstavi naslednji odstavek:
„1a. Kadar država članica tretji državi zagotovi obsežnejše informacije kot je predvideno v skladu s poglavji II in III te uredbe, ta država članica ne sme zavrniti predložitve teh informacij drugi državi članici, ki zahteva sodelovanje ali ki jih želi prejeti.“
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19 – točka a
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 55 – odstavek 2
2.  Osebe, ki jih ustrezno pooblasti organ Komisije za varnostno akreditacijo, imajo lahko dostop do teh informacij samo, kolikor je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za izvajanje te uredbe.
2.  Osebe, ki jih ustrezno pooblasti organ Komisije za varnostno akreditacijo, imajo dostop do teh informacij, če je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za izvajanje te uredbe, in da se zagotovi ustrezno izvajanje te uredbe.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19 – točka b
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 55 – odstavek 5
5.  Vsako shranjevanje, obdelavo ali izmenjavo informacij iz te uredbe urejajo določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(*). Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v členih od 12 do 22 ter 5 in 34 Uredbe (EU) 2016/679, na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz člena 23(1)(e) navedene uredbe. Obdelava in shranjevanje informacij iz te uredbe se izvajata samo za namene iz člena 1(1) te uredbe, roki hrambe teh informacij pa se omejijo, kolikor je potrebno za doseganje teh namenov.
5.  Vsako shranjevanje, obdelavo ali izmenjavo informacij iz te uredbe urejajo določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(*). Vendar države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v členih od 12 do 22 ter 5 in 34 Uredbe (EU) 2016/679, na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov iz člena 23(1)(e) navedene uredbe. Obdelava in shranjevanje informacij iz te uredbe se odobri samo za namene iz člena 1(1) te uredbe, roki hrambe teh informacij pa se omejijo, kolikor je potrebno za doseganje teh namenov.

Kršitev pravic domorodnih ljudstev v svetu
PDF 210kWORD 68k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o kršitvi pravic domorodnih ljudstev v svetu, vključno s prilaščanjem zemljišč (2017/2206(INI))
P8_TA(2018)0279A8-0194/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov OZN o človekovih pravicah, zlasti Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je generalna skupščina sprejela 13. decembra 2007,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, ki je bila sprejeta 27. junija 1989,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 21, 22 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012, ter akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah, zlasti smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, in evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 o položaju ljudstva Guarani Kaiowá v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o Hondurasu: položaj zagovornikov človekovih pravic(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o Tanzaniji, zlasti o vprašanju prilaščanja zemljišč(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2016 in politiki Evropske unije na tem področju(4),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 69/2 z dne 22. septembra 2014, s katero je bil sprejet sklepni dokument s svetovne konference o domorodnih ljudstvih iz leta 2014(5),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/178 z dne 19. decembra 2016 o pravicah domorodnih ljudstev, zlasti odstavka 13, v katerem je leto 2019 razglašeno za mednarodno leto domorodnih jezikov(6),

–  ob upoštevanju poročila z dne 8. avgusta 2017(7), ki ga je posebna poročevalka OZN za pravice domorodnih ljudstev predložila Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 z dne 26. junija 2014 o ustanovitvi odprte medvladne delovne skupine, zadolžene za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami(8),

–  ob upoštevanju tega, da odprta medvladna delovna skupina, ki jo je 13. oktobra 2015 ustanovil Svet OZN za človekove pravice(9), pripravlja deklaracijo o pravicah kmetov in drugih ljudi, ki delajo na podeželju,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, sprejete 22. maja 1992,

–  ob upoštevanju Durbanskega sporazuma in akcijskega načrta, sprejetega na 5. kongresu Svetovne zveze za varstvo narave o svetovnih parkih leta 2003(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 19. oktobra 2004 o smernicah EU za podporo postopkov oblikovanja zemljiške politike in reform v državah v razvoju (COM(2004)0686),

–  ob upoštevanju prostovoljnih smernic OZN za prehrano in kmetijstvo za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti, ki jih je 11. maja 2012 izdal Odbor OZN za svetovno prehransko varnost(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), sprejetega leta 2003 (COM(2003)0251), in dvostranskih prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT med EU in partnerskimi državami,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter globalnega dogovora OZN,

–  ob upoštevanju maastrichtskih načel, ki so bila izdana 28. septembra 2011 in s katerimi so pojasnjene ekstrateritorialne obveznosti držav na podlagi veljavnega mednarodnega prava(12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. maja 2017 o domorodnih ljudstvih(13),

–  ob upoštevanju določb o človekovih pravicah iz Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 9. avgusta 2017 ob mednarodnem dnevu avtohtonih ljudstev po svetu(14),

–  ob upoštevanju svojega odločitve, da Auro Lolito Chavez Ixcaquic predlaga za nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2017, kar je sploh prva domorodna zagovornica človekovih pravic, ki je bila predlagana za to nagrado,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma z dne 12. decembra 2015 o podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. septembra 2015 z naslovom Gender Equality and Women's Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations 2016-2020 (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020) (SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 64/292 z dne 3. avgusta 2010 o človekovi pravici do vode in sanitarne oskrbe(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o ukrepanju EU za trajnost(18),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0194/2018),

A.  ker se ocenjuje, da domorodnim ljudstvom skupaj pripada več kot 370 milijonov ljudi, ki živijo v več kot 70 državah po svetu, kar predstavlja približno 5 % skupnega svetovnega prebivalstva, in ker obstaja najmanj 5000 različnih domorodnih ljudstev; ker se ta ljudstva kljub svoji geografski razpršenosti soočajo s podobnimi grožnjami in izzivi;

B.  ker so domorodna ljudstva izjemno povezana z zemljo in okoljem, v katerem živijo, in s pomočjo razpoložljivih naravnih virov ustvarjajo edinstvene sisteme znanja, inovacije in prakse, ki so nato temeljni del njihove identitete in duhovnosti in so zelo pomembni za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti; ker to tradicionalno znanje domorodnih ljudstev znatno prispeva k razvoju človeštva; ker komercializacija in/ali marginalizacija znanja domorodnih ljudstev ogroža njihovo vlogo kot tradicionalnih nosilcev in varuhov tega znanja;

C.  ker skupnostne pravice domorodnih ljudstev izhajajo iz tradicionalne naselitve njihovih ozemelj in ker se občutek pripadnosti, ki jih s temi ozemlji povezuje, ne sklada s konceptom lastništva, kot se na splošno razume v zahodnih družbah;

D.  ker ozemlja, na katerih tradicionalno živijo domorodna ljudstva, obsegajo približno 22 % zemeljske površine in po oceni predstavljajo 80 % svetovne biotske raznovrstnosti; ker rezervati domorodnih ljudstev pomembno preprečujejo krčenje gozdov; ker tropski gozdovi, v katerih živijo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, prispevajo k skladiščenju ogljika v okviru celotnega bioma tropskih gozdov in so zato dragoceni v vsaki strategiji za boj proti podnebnim spremembam; ker domorodna ljudstva zaradi svojega načina življenja in tesne povezanosti z zemljo, ki sta neposredno odvisna od stalne razpoložljivosti naravnih virov, spadajo med tiste, ki so najbolj izpostavljeni negativnim učinkom podnebnih sprememb;

E.  ker je zemlja temeljni, omejen in neobnovljiv naravni vir, ki je sestavni del naravnega bogastva vsake države;

F.  ker je v pogodbah o človekovih pravicah priznana pravica domorodnih ljudstev do zemljišč in virov njihovih prednikov ter določeno, da se morajo države v dobri veri posvetovati z domorodnimi ljudstvi, da pridobijo njihovo prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju v zvezi s projekti, ki lahko negativno vplivajo na njihov tradicionalni način življenja, ogrozijo naravne vire, ki jih tradicionalno uporabljajo in od katerih so še vedno odvisni, oziroma lahko vodijo v razselitev njihovega prebivalstva ter posledično izgubo značilne materialne in nematerialne kulturne dediščine; ker bi morala taka posvetovanja potekati, preden se zakonodajni in upravni ukrepi sprejmejo ali začnejo uporabljati, v skladu s pravico do samoodločbe domorodnih ljudstev, vključno z njihovo pravico do lastništva, uporabe, razvoja in nadzora lastnih zemljišč, ozemelj, voda, obalnega morja in drugih virov; ker imajo domorodna ljudstva pravico svobodno določiti svoj politični status, si svobodno prizadevati za svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj ter svobodno uporabljati svoje naravno bogastvo in vire, v nobenem primeru pa ne smejo biti prikrajšana za svoja sredstva za preživljanje;

G.  ker Deklaracija OZN o pravicah domorodnih ljudstev priznava kolektivne in individualne pravice domorodnih ljudstev, zlasti njihovo pravico do lastne zemlje, lastnine, naravnih virov, ozemelj, kulture, identitete in jezika, zaposlitve, zdravstva in izobraževanja, pa tudi do svobodnega odločanja o političnem statusu in gospodarskem razvoju;

H.  ker državni in nedržavni akterji še vedno kršijo kolektivne in individualne pravice domorodnih ljudstev v različnih regijah sveta in se ta posledično še vedno soočajo s fizičnim, psihičnim in spolnim nasiljem, pa tudi z rasizmom, izključenostjo, diskriminacijo, nasilnimi izselitvami, destruktivnim naseljevanjem, nezakonito ali prisilno razlastitvijo njihovih tradicionalnih zemljišč ali omejevanjem dostopa do njihovih virov, sredstev za preživljanje in tradicionalnega znanja; ker se domorodna ljudstva po podatkih OZN danes soočajo z večjimi kršitvami pravic kot pred desetimi leti;

I.  ker se domorodne ženske soočajo z ovirami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter in z njim povezanih pravic, vključno s pomanjkanjem svetovanja glede spolnega in reproduktivnega zdravja, pomanjkanjem dostopa do infrastrukture in pripomočkov ter zakonodajo, ki splav prepoveduje tudi v primerih posilstva, kar vodi v visoko stopnjo umrljivosti mater, najstniških nosečnosti in spolno prenosljivih bolezni;

J.  ker se domorodne ženske soočajo z razširjenim nekaznovanjem v zvezi s kršitvami njihovih pravic, zlasti ker se jim odreka pravica do pravnega sredstva in ne obstajajo mehanizmi spremljanja ter podatki, razčlenjeni po spolu;

K.  ker končno odgovornost za zagotavljanje varnosti in pravic domorodnih ljudstev, tudi domorodnih zagovornikov okoljskih in človekovih pravic, nosijo države;

L.  ker domorodni jeziki po svetu še vedno izginjajo s skrb vzbujajočo hitrostjo, čeprav so jeziki osnovni element človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter so bistvenega pomena za dosego trajnostnega razvoja; ker je medgeneracijsko prenašanje domorodnega znanja bistvenega pomena za reševanje svetovnih okoljskih izzivov; ker se v poročilu OZN, ki je bilo objavljeno leta 2016(19), ocenjuje, da bi lahko 95 % od skoraj 6700 jezikov, ki se danes govorijo po svetu, do konca tega stoletja popolnoma izginilo, pri čemer veliko večino teh ogroženih jezikov predstavljajo domorodni jeziki; ker so države dolžne ščititi in spodbujati jezike domorodnih ljudstev ter zagotavljati, da ta ljudstva v celoti uživajo svoje kulturne pravice; ker bi morale države članice vlagati v ukrepe za spremembo v družbi zakoreninjenih stereotipov;

M.  ker se je v nekaterih državah veliko število domorodnih ljudstev preselilo v večja urbana središča, kjer se pojavijo občutki odtujenosti in izgube kulturnih vrednot; ker njihovo tradicionalno znanje in prakse niso prilagojeni na urbano okolje in sodobno dinamiko trga dela, zaradi česar so izpostavljeni revščini in novim oblikam izključenosti in diskriminacije;

N.  ker se domorodna ljudstva soočajo z alarmantnimi stopnjami revščine, bolezni in nepismenosti, nezadostnim dostopom do varne in čiste vode in komunalne ureditve, zdravstvenega varstva, izobraževanja, delovnih mest in državljanskih pravic, vključno s politično udeležbo in zastopanostjo, pa tudi z visokimi stopnjami zlorabe prepovedanih snovi in samomora med mladimi;

O.  ker so ženske v domorodnih skupnostih še posebej marginalizirane zaradi pomanjkanja dostopa do zdravstvenega varstva, socialnih storitev in gospodarskih priložnosti, so diskriminirane zaradi svojega spola, etnične pripadnosti in družbeno-gospodarskega porekla, kar vodi v višjo stopnjo umrljivosti, in so žrtve očitnega nasilja na podlagi spola in feminicida; ker je po podatkih OZN vsaj vsaka tretja domorodna ženska tekom življenja posiljena in so stopnje umrljivosti mater, najstniških nosečnosti in spolno prenosljivih bolezni, vključno z virusom HIV/aidsom, med domorodnimi ženskami višje od povprečja; ker se ženske pogosto soočajo s specifičnimi grožnjami in ovirami na podlagi spola, ki jih je treba razumeti s presečnega vidika;

P.  ker nedovoljen promet s prepovedanimi drogami nesorazmerno vpliva na domorodne skupnosti, saj povpraševanje po prepovedanih drogah še naprej raste, proizvajalci prepovedanih drog pa vedno bolj izrinjajo domorodne skupnosti z njihovih tradicionalnih zemljišč; ker so domorodna ljudstva pogosto fizično ali ekonomsko prisiljena sodelovati v trgovini s prepovedanimi drogami, zlasti pri njihovem transportu; ker oboroženi spopadi povečujejo militarizacijo domorodnih zemljišč in vodijo v kršitve človekovih pravic in uporabo prekomerne sile nad domorodnimi skupnostmi;

Q.  ker vse večje povpraševanje po naravnih virih in tekmovanje zanje povzročata „naval na zemljišča“ na svetovni ravni, ki v nekaterih državah pomeni nevzdržen pritisk na ozemlja, ki so jih tradicionalno naseljevali in uporabljali domorodna ljudstva in lokalne skupnosti; ker je eden od glavnih razlogov za dolgotrajen konflikt v zvezi s pravico do posesti zemljišča in glavni vzrok za onesnaževanje vode in prsti to, da kmetijsko-predelovalna, energetska, lesna in rudarska industrija ter druge ekstraktivne industrije izkoriščajo te naravne vire, pa tudi vlade in lokalno prebivalstvo in da se izkoriščajo v okviru nezakonitih sečnih ter velikih infrastrukturnih in razvojnih projektov;

R.  ker razvoja ni mogoče meriti na podlagi kazalnikov rasti, temveč bi bilo treba v prvi vrsti upoštevati zmanjšanje revščine in neenakosti;

S.  ker lahko ima slabo reguliran turizem negativne kulturne in ekološke posledice za te skupnosti, v nekaterih primerih pa spodbuja prilaščanje zemljišč;

T.  ker je prisilno prilaščanje zemljišč s strani zasebnih podjetij običajno povezano s prisotnostjo zasebnih varnostnih ali vojaških sil, kar med drugim vodi v povečanje neposrednega in posrednega nasilja na ozemljih domorodnih ljudstev, to pa neposredno vpliva na skupnosti, zlasti družbene voditelje in ženske;

U.  ker danes na nekaterih rezervatih in zaščitenih območjih, ki včasih sovpadajo z zemljišči domorodnih in lokalnih skupnosti, obstaja trend militarizacije, zaradi česar prihaja do resnih kršitev človekovih pravic;

V.  ker so državljanski konflikti v nekaterih državah povezani s zemljiškimi pravicami in so vzrok prisilnih razselitev domorodnih in lokalnih skupnosti, s čimer se omogočita prilaščanje zemljišč in koncentracija lastništva zemlje;

W.  ker je prilaščanje zemljišč kompleksen problem, ki zahteva celostno mednarodno rešitev; ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti domorodnih žensk in deklet;

X.  ker prilaščanje zemljišč ni nujno posledica tujih naložb in lahko prilaščanje zemljišč izvajajo tudi vlade in lokalne skupnosti;

Y.  ker se povečuje število zasebnih oblik nadomestil, s katerimi zasebna podjetja nudijo finančno nadomestilo ženskam, ki so žrtve nasilja, v zameno za podpis sporazuma, da podjetja ne bodo tožile; ker so za zagotavljanje spoštovanja mednarodnih obveznosti v zvezi s pravicami domorodnih ljudstev v prvi vrsti odgovorne države članice in morajo zato biti v prvi vrsti odgovorne za preprečevanje kršitev in spodbujanje resnice, pravice in odškodnin za žrtve;

Z.  ker se je nekaj domorodnih ljudstev po svetu odločilo, da ne bodo imela stikov z zunanjim svetom, in prostovoljno živijo v osami in niso zmožna braniti svojih pravic, zaradi česar so še posebej ranljiva, ko so njihove pravice kršene; ker so te skupnosti najbolj ranljive na svetu in ker je njihov obstoj ogrožen, zlasti zaradi iskanja nafte, krčenja gozdov, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in infrastrukture, povezane s temi dejavnostmi;

AA.  ker so številni pripadniki domorodnih ljudstev še vedno žrtve umorov, izvensodnih usmrtitev, pohabljanja, mučenja, posilstev, samovoljnega pridržanja, fizičnih napadov, nadlegovanja in ustrahovanja, ker branijo svojo pravico do ozemelj svojih prednikov in naravnih virov, vključno z dostopom do vode in hrane, pa tudi do svojih svetih krajev in pokopališč;

AB.  ker so zagovorniki človekovih pravic med osrednjimi in ključnimi akterji trajnostnega razvoja, zlasti pri krepitvi družbene odpornosti, ter med ključnimi akterji pri vključujočem demokratičnem upravljanju; ker si ti zagovorniki prizadevajo zagotoviti ne le pravice za svoja ljudstva, ampak tudi okoljsko trajnost in naravno dediščino vsega človeštva; ker si domorodni zagovorniki človekovih pravic in aktivisti prizadevajo svojim skupnostim omogočiti, da sodelujejo v političnih procesih, so socialno vključeni in se krepi njihov ekonomski položaj ter da lahko demokratično in miroljubno izrazijo svoje mnenje v lastnih državah in mednarodni skupnosti;

AC.  ker je bil v zvezi z varstvom pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti ter okoljskih in zemljiških pravic v zadnjih letih zabeležen skrb vzbujajoč porast umorov, napadov in drugih oblik nasilja nad zagovorniki človekovih pravic in aktivisti, ki so med ključnimi akterji trajnostnega razvoja; ker se je po podatkih organizacije Front Line Defenders od 312 zagovornikov človekovih pravic, ki so bili leta 2017 umorjeni po svetu, 67 % borilo za zemljišča domorodnih ljudstev in branilo okoljske pravice pred ekstraktivnimi projekti; ker se domorodni zagovorniki človekovih pravic pogosto soočajo s sistemskim nekaznovanjem tistih, ki so zagrešili napad nanje;

AD.  ker imajo domorodne zagovornice človekovih pravic sicer pomembno vlogo pri zaščiti žensk v domorodnih skupnostih, a so bile njihove dejavnosti kriminalizirane in so žrtve različnih oblik nasilja, kot so nadlegovanje, posilstvo in umor;

AE.  ker je treba izboljšati izvajanje nezavezujočih programov družbene odgovornosti podjetij in prostovoljnih ureditev, da bi domorodne in lokalne skupnosti zaščitili pred kršitvami njihovih človekovih pravic, preprečili prilaščanje zemljišč in zagotovili dejansko odgovornost podjetij; ker je pomanjkanje mehanizmov nadzora in odgovornosti velika ovira za učinkovito in ustrezno pravno sredstvo;

AF.  ker poleg številnih drugih tudi vrsta vlagateljev in podjetij s sedežem v EU sodeluje v več sto operacijah pridobivanja zemljišč v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, kar v nekaterih primerih vodi v kršitve pravic domorodnih in lokalnih skupnosti; ker so lahko akterji s sedežem v EU na različne načine vpleteni v kršitve človekovih pravic, povezane s prilaščanjem zemljišč, na primer prek zasebnih in finančnih podjetij s sedežem v EU, ki prilaščanje zemljišč financirajo neposredno ali posredno, ali prek javno-zasebnih partnerstev; ker lahko njihova velika razvejanost v tujini oteži izsleditev njihovega izvora neposredno do držav izvora; ker so tudi v primerih, ko je njihov izvor mogoče izslediti, še vedno prisotne znatne pravne in praktične ovire za dostop do pravnega varstva in odgovornosti prek sodišč EU in njenih držav članic, tudi zaradi jurisdikcijskih omejitev v primerih nepremičnega premoženja (vključno z zemljišči in naravnimi viri), resne omejitve v zvezi z vrednostjo razpoložljivega pravnega sredstva in razpoložljivostjo pravne pomoči, pa tudi težave pri dokazovanju odgovornosti matičnega podjetja;

AG.  ker je večina zemljišč v državah v razvoju poseljena, zaradi česar so naložbe in ugled podjetij izpostavljeni tveganjem v zvezi s pravico do posesti in se znatno povečajo njihovi stroški poslovanja, kadar v okviru konflikta do prenosa zemljišča pride brez predhodnega soglasja domorodnih in lokalnih skupnosti in ob nespoštovanju njihovih pravic;

AH.  ker je posebni poročevalec OZN za zagovornike človekovih pravic Michael Frost izpostavil Latinsko Ameriko kot problematično regijo, v kateri so „vladni in poslovni akterji vpleteni v umore zagovornikov okoljskih človekovih pravic“;

AI.  ker se obveznost varovanja in zagotavljanja dostopa do pravnega sredstva na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah nanaša na ekstrateritorialne dejavnosti in na nacionalne dejavnosti z ekstrateritorialnim vplivom; ker bi bilo treba znatno povečati stopnjo zavezanosti EU in njenih držav članic ekstrateritorialnim obveznostim;

AJ.  ker EU prek EIDHR, ki dopolnjuje njene druge instrumente za zunanjo pomoč in se usmerja predvsem prek organizacij civilne družbe, zagotavlja pomoč za spodbujanje in varstvo demokracije in človekovih pravic po vsem svetu; ker EU prek svojega mehanizma protectdefenders.eu zagotavlja hitro pomoč ogroženim zagovornikom človekovih pravic, jim pomaga zadostiti najnujnejšim potrebam in krepi njihove zmogljivosti za opravljanje dela na srednji in dolgi rok;

AK.  ker imajo mednarodne finančne institucije osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da projekti, ki jih financirajo, ne vodijo v kršitve človekovih in okoljskih pravic domorodnih ljudstev ali k tem kršitvam prispevajo; ker so multinacionalne družbe dolžne zagotoviti, da njihovo poslovanje in/ali dobavne verige niso vpleteni v kršitve človekovih in okoljskih pravic, zlasti pravic domorodnih ljudstev;

AL.  ker je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu, pri čemer je velik del teh sredstev namenjen Afriki; ker morata Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija temeljito preveriti sredstva, ki jih uporabljajo prejemniki v tretjih državah, pri tem pa v ospredje politike za dodelitev pomoči postaviti spoštovanje človekovih pravic;

AM.  ker domorodna ljudstva v Evropi še vedno trpijo marginalizacijo, diskriminacijo in družbeno izključenost, proti čemur se je treba boriti in to rešiti s pristopom na podlagi pravic;

1.  poziva EU, države članice in njihove partnerice v mednarodni skupnosti, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za polno priznavanje, varstvo in spodbujanje pravic domorodnih ljudstev, vključno z njihovo pravico do njihovih zemljišč, ozemelj in virov; pozdravlja delo civilne družbe in nevladnih organizacij v zvezi s tem;

2.  poziva EU, naj poskrbi za to, da bodo v okviru vseh njenih razvojnih, naložbenih in trgovinskih politik spoštovane človekove pravice domorodnih ljudstev, zagotovljene s pogodbami in konvencijami o človekovih pravicah ter s pravnimi instrumenti, ki obravnavajo zlasti pravice domorodnih ljudstev;

3.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bi dejansko spoštovale določbe iz Konvencije MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih(20), in želi spomniti, da so vse države članice, ki konvencijo ratificirajo, dolžne pripraviti usklajene in sistematične ukrepe za varstvo pravic domorodnih ljudstev;

4.  poziva vse države, ki še niso ratificirale Konvencije MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, in zlasti države članice EU, naj to storijo; obžaluje, da je konvencijo doslej ratificiralo le malo držav članic; poziva EU, naj tretje države v okviru svojih političnih dialogov in dialogov o človekovih pravicah poskuša kar najbolje spodbujati, da ratificirajo Konvencijo MOD št. 169, Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in Konvencijo OZN o pravicah invalidov, sprejmejo njihove izbirne protokole in spoštujejo Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev;

5.  priznava, da je bil dosežen napredek pri priznavanju pravic domorodnih ljudstev in da se civilna družba vse bolj zaveda njihovega položaja; priznava prispevek EU v zvezi s tem; a opozarja, da je to vprašanje še vedno zelo malo prisotno v politikah EU, vključno s pogajanji o sporazumih o trgovini in sodelovanju;

6.  poziva EU in njene države članice, naj ustvarijo pogoje za uresničitev ciljev iz Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev in naj spodbujajo svoje mednarodne partnerje, da deklaracijo v celoti sprejmejo in izvajajo;

7.  opozarja na vlogo, ki jo imajo diaspore kot vmesnice in posrednice za znanje domorodnih ljudstev;

Človekove pravice domorodnih ljudstev

8.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo in glasujejo za deklaracijo o pravicah kmetov in drugih ljudi, ki delajo na podeželju, o kateri bo Svet OZN za človekove pravice glasoval leta 2018; z zanimanjem ugotavlja, da bo konferenca OZN o položaju žensk leta 2018 osredotočena na podeželske ženske;

9.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj pravno priznajo in sprejmejo teritorialno avtonomijo in samoodločanje domorodnih ljudstev, kar vključuje njihovo pravico do lastništva, rabe, razvoja in nadzora njihovih zemljišč, ozemelj, voda in obalnega morja ter drugih virov, ki jih imajo v lasti na podlagi tradicionalnega lastništva ali druge tradicionalne naselitve ali rabe, pa tudi tistih, ki so jih pridobili na drugačen način;

10.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj sprejmejo ali sodelujejo v strategijah za obnovo konfliktnih območij, da bi spodbujale in varovale pravice domorodnih ljudstev;

11.  je seznanjen s skrb vzbujajočimi ugotovitvami študije, ki jo je OZN objavila leta 2010 in iz katere je razvidno, da so pripadnice domorodnega prebivalstva pogosteje žrtve nasilja in posilstva kot splošna ženska populacija; zato poziva države članice in EU, naj odločno obsodijo nasilje, tudi spolno nasilje, nad domorodnimi ženskami; meni, da je treba posebno pozornost nameniti ženskam in dekletom, ki so žrtve nasilja, in jim zagotoviti dostop do nujne zdravstvene in psihološke pomoči;

12.  poziva k umiku zasebnih varnostnih in vojaških sil, razporejenih na ozemljih domorodnih ljudstev, s čimer so kršene njihove pravice;

13.  poziva vse države, naj domorodnim ljudstvom, predvsem njihovim pripadnicam, zagotovijo dostop do pravosodnih mehanizmov v primerih, ko podjetja kršijo njihove pravice, ter naj zasebnih oblik pravnih sredstev, ki ne zagotavljajo učinkovitega dostopa do pravnega varstva, ne priznajo kot legitimne; poziva vse države, naj v svojih pravosodnih sistemih zaposlijo več žensk, da bi odpravili patriarhalni sistem, ki je na splošno prisoten v teh strukturah; poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizme, ki so potrebni za zagotovitev, da domorodne ženske ne bodo obravnavane na diskriminatoren način, vključno z ustreznimi storitvami tolmačenja in pravno pomočjo;

14.  pozdravlja, da je Evropski svet v svojih sklepih iz maja 2017 varstvo pravic domorodnih ljudstev razglasil za prednostno nalogo;

15.  poziva partnerske države, naj zagotovijo, da bodo imela domorodna ljudstva splošen dostop do nacionalnih registrov prebivalstva, kar pomeni prvi korak v okviru priznavanja njihovih individualnih in kolektivnih pravic; poziva, naj EU podpre partnerske države pri vzpostavljanju matičnih uradov in njihovem ustreznem upravljanju;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da tveganja na področju človekovih pravic, povezana z rudarstvom ter črpanjem nafte in plina, nesorazmerno pogosto zadevajo domorodna ljudstva; poziva države v razvoju, naj, preden začnejo izvajati kakršne koli nove dejavnosti, v teh sektorjih izvedejo obvezne ocene učinka na človekove pravice in svoje ugotovitve objavijo; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo zakonodaja, ki ureja podeljevanje koncesij, vključevala določbe o prostovoljnem soglasju po predhodnem obveščanju; priporoča, da se razširijo standardi pobude za preglednost v ekstraktivni industriji, da bi vključevali varstvo človekovih pravic lokalnih in domorodnih skupnosti;

17.  poziva vse države, zlasti EU in države članice, naj domorodna ljudstva in podeželske skupnosti vključijo v proces odločanja v zvezi s strategijami za boj proti podnebnim spremembam, ki bi morale zajemati tudi nepopravljivo škodo, ki nastane zaradi podnebnih sprememb ter zaradi katere so se lahko prisiljeni seliti in ki lahko vodi v dvojno diskriminacijo – kot okoljsko razseljena in kot domorodna ljudstva;

18.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj priznajo pomen posvetovanja z domorodnimi ljudstvi v vseh razpravah o zadevah, ki bi lahko vplivale nanje, in tako zajamčijo njihovo pravico do prostovoljnega posvetovanja po predhodnem obveščanju; v zvezi s tem poziva, naj se na ravni EU vzpostavijo mehanizmi za posvetovanje in udeležbo domorodnih ljudstev, s pomočjo katerih bi vodili politični dialog in spremljali izvajanje politike, zavez in akcijskih načrtov EU o domorodnih ljudstvih; poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj ustvarijo pogoje za dejansko prisotnost predstavnikov in voditeljev domorodnih ljudstev v prostoru civilne družbe in javnem prostoru in za njihovo vidnejšo udeležbo v političnem sistemu in v procesih odločanja pri zadevah, ki so pomembne zanje, vključno z ustavnimi reformami;

19.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj sprejmejo in izvajajo priporočila, namenjena OZN, iz sklepnega dokumenta Svetovne konference o domorodnih ljudstvih, ki je potekala leta 2014, pa tudi priporočila stalnega foruma OZN o vprašanjih domorodnih ljudstev in tista, ki jih je predložila posebna poročevalka OZN za pravice domorodnih ljudstev;

20.  opozarja, da je generalna skupščina OZN v svoji resoluciji o pravicah domorodnih ljudstev leto 2019 razglasila za mednarodno leto domorodnih jezikov; poudarja, da je kultura dejavnik razvoja;

21.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj prispevajo k izvajanju in uresničevanju leta 2019 kot mednarodnega leta domorodnih jezikov;

22.  poziva EU in njene države članice, naj si še naprej prizadevajo za zagotavljanje telesne celovitosti in pravne pomoči zagovornikom pravic domorodnih ljudstev, okoljskih pravic, pravic intelektualne lastnine in zemljiških pravic, in sicer z okrepitvijo EIDHR in različnih obstoječih instrumentov in mehanizmov, kot je protectdefendeurs.eu, za zaščito aktivistov za človekove pravice in okoljskih aktivistov, pri čemer naj bo poseben poudarek na zagovornicah človekovih pravic in večji vključenosti v pobude, ki jih predlagajo mednarodne organizacije, kot je OZN; poziva, naj EU svojim delegacijam naroči, naj spremljajo in podpirajo zagovornike človekovih pravic, pri čemer naj posebno pozornost namenijo varstvu žensk, otrok in invalidov, ter naj sistematično in odločno poročajo o kršitvah človekovih pravic; poziva ESZD, naj sodeluje pri načrtu za zaščito zagovornikov človekovih pravic v Latinski Ameriki, ki sta ga pripravila Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR) in Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR);

23.  obsoja stalno kriminalizacijo zagovornikov pravic domorodnih ljudstev in zagovornikov pravice do zemlje po vsem svetu; poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj s pomočjo ustreznih preiskav in pregona preprečijo nekaznovanje za katero koli kaznivo dejanje zoper zagovornike človekovih pravic domorodnih ljudstev;

24.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj zagotovijo, da njihove politične strategije v celoti spoštujejo pravice domorodnih ljudstev in podeželskih skupnosti, da bo spoštovanje teh pravic zagotovljeno vedno, ko bodo zaščitena območja vzpostavljena ali razširjena, pa tudi v zvezi z že obstoječimi zaščitenimi območji, pri vzpostavitvi katerih je prej prišlo do prisilne izselitve ali izključitve domorodnih ljudstev in podeželskih skupnosti ali druge oblike nesorazmernega omejevanja njihovih pravic;

25.  podpira zahteve domorodnih ljudstev po mednarodni repatriaciji in vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za boj proti prodaji domorodnih artefaktov, ki so jim bili nezakonito odvzeti; poziva Komisijo, naj ta prizadevanja podpira, med drugim s finančno pomočjo v okviru EIDHR;

26.  poudarja, da se mora mednarodna skupnost, vključno z EU in državami članicami, resno zavezati vključevanju domorodnih invalidov, zlasti otrok, na vsa področja politik, spodbujanju pravic in potreb domorodnih invalidov v mednarodnem pravnem okviru in zagotavljanju, da se upošteva prostovoljno soglasje invalidov, zlasti invalidnih otrok, po predhodnem obveščanju;

27.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za odgovorno poslovno ravnanje, da bi obravnavala izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, med drugim v zvezi s potrebno skrbnostjo in dostopom do pravnega sredstva; poziva Komisijo, naj Agenciji EU za temeljne pravice (FRA) naroči, naj zbere informacije o pravosodnih in izvensodnih mehanizmih v državah članicah glede dostopa do pravnega sredstva za žrtve kršitev, povezanih s poslovanjem, pri katerih so vključena domorodna ljudstva; meni, da bi morali partnerji EU v zasebnem in javnem sektorju zagotavljati popolne in dostopne informacije o tem, kako spoštujejo prostovoljno soglasje domorodnih ljudstev po predhodnem obveščanju;

Prilaščanje zemljišč

28.  pozdravlja izjavo Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 2016, da sta prilaščanje zemljišč in uničevanje okolja temeljna vzroka za številne kršitve človekovih pravic in se ju bo odslej lahko preganjalo kot zločin zoper človečnost;

29.  je še vedno zaskrbljen zaradi stanja v zvezi s prilaščanjem zemljišč, ki je posledica koruptivnih praks družb, tujih vlagateljev, nacionalnih in mednarodnih državnih akterjev, uradnikov in oblasti; poziva, naj se problemu prilaščanja zemljišč v programih EU in držav članic v zvezi s človekovimi pravicami nameni večji poudarek;

30.  poziva EU in njene države članice, naj svoje partnerske države, ki sodelujejo pri izgradnji miru po konfliktih, ki zadevajo zemljiške pravice, spodbujajo k temu, da sprejmejo ukrepe, s pomočjo katerih se bodo preseljene domorodne in lokalne skupnosti lahko vrnile na svoja tradicionalna ozemlja, saj je to ključen dejavnik za dosego trajnega miru in družbene stabilizacije;

31.  obžaluje, da imajo v številnih državah, kjer prihaja do prilaščanja zemljišč, domorodna in pastirska ljudstva omejen dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev, in sicer zaradi pomanjkljivega upravljanja ter zato, ker njihove zemljiške pravice v lokalnih ali nacionalnih pravnih okvirih pogosto niso uradno priznane; opozarja na primer, da so pravice do paše in skupni pašniki tradicionalne pravice do rabe zemljišč, ki temeljijo na običajnem pravu in ne na pridobljenih lastninskih pravicah; poziva partnerske države, naj priznajo ter varujejo pravice pastirskih in domorodnih ljudstev, zlasti pravice do običajne posesti in nadzora nad njihovimi zemljišči in naravnimi viri, kot je določeno v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev in Konvenciji MOD št. 169, in sicer tako, da omogočijo kolektivni vpis pravice do rabe zemljišč in vzpostavijo politike, namenjene zagotavljanju pravičnejšega dostopa do zemljišč; poziva EU in njene države članice, naj dejavno podprejo partnerske države pri tem in pri uporabi načela prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju pri pridobivanju zemljišč v velikem obsegu, kot je določeno v prostovoljnih smernicah za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov ter v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poleg tega poziva EU, naj podpre partnerske države pri izboljševanju zakonodaje o lastništvu zemljišč, tako da se ženskam prizna splošna pravica do polnega lastništva zemljišč;

32.  poziva EU, naj okrepi smernice EU o zemljiški politiki in varstvu človekovih pravic v mednarodnih sporazumih in pogodbah ter spodbuja svoje vrednote v zvezi z zaščito žensk in deklet, zlasti na podeželskih območjih, ki so na splošno bolj ranljivi pri spremembah glede zemljišč in ki imajo običajno manj dostopa in pravic do zemlje;

33.  poziva vse države, naj vlagajo v raziskave za odpravo vrzeli v znanju o učinku prilaščanja zemljišč na ženske in pripravijo temeljitejšo analizo posledic tega pojava na enakost spolov, rezultate katere bi bile izvedljive smernice za urejanje poslov z zemljišči;

34.  poziva EU in vse njene države članice, naj zahtevajo razkritje pridobitev zemljišč, ki vključujejo družbe in akterje s sedežem v EU oziroma razvojne projekte, ki jih financira EU, da bi povečali preglednost in odgovornost v zvezi s temi pridobitvami; poziva EU, naj spremlja nujno prostovoljno soglasje domorodnih skupnosti po predhodnem obveščanju, da bi povečali preglednost in odgovornost v zvezi s prihodnjimi pridobitvami, tako da se delegacijam in veleposlaništvom EU naroči in krepi njihova vloga, da to storijo, in sicer v sodelovanju z zadevnimi nevladnimi organizacijami; poziva EU, naj bo pri projektih, ki jih podpirajo mednarodne in evropske finančne institucije, še posebej previdna, da bi zagotovila, da to financiranje ne bo vodilo v kršitve človekovih in okoljskih pravic domorodnih ljudstev ali k tem kršitvam prispevalo;

35.  poziva vse države, naj poskrbijo za ustrezne predpise, da bi voditelji skupnosti postali odgovorni za svoje odločitve in ukrepe na področju upravljanja zemljišč, ki vključujejo javna, državna in občinska zemljišča, ter naj spodbujajo spremembe v pravni in običajni praksi, ki diskriminirajo ženske v zvezi z lastništvom zemlje in dedovanjem;

36.  poziva vse države, zlasti EU in njene države članice, naj sprejmejo in podprejo izvajanje prostovoljnih smernic za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov ter naj podpišejo prostovoljne sporazume o partnerstvu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov s čim več zadevnimi državami; poziva Komisijo, naj poskrbi za dosledno spoštovanje in izvajanje uredbe o lesu(21) in naj sankcionira države članice, ki v boju proti krčenju gozdov ne ravnajo v skladu z uredbo;

37.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj domorodni skupnosti omogočijo, da si prizadeva za gospodarski razvoj v skladu s svetovnimi politikami varstva okolja; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo in podpirajo organizacije domorodnih ljudstev, ki imajo program socialnega razvoja, ki vključuje oblikovanje in vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za razmejitev domorodnih ozemelj in podeljevanje zemljiških pravic v zvezi s temi ozemlji; poudarja, da bi s priznanjem in uradno določitvijo ozemelj domorodnih ljudstev ter krepitvijo vloge organov in pripadnikov domorodnih skupnosti zagotovili trajnost in družbeno odgovornost, poleg tega pa bi to prispevalo k rešitvi zemljiških sporov in konfliktov v zadevni državi;

38.  poziva vse države, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se bodo državne oblasti vzdržale javnih izjav ali izjav, ki stigmatizirajo in ogrožajo legitimno vlogo domorodnih žensk pri zaščiti njihovih ozemelj v okviru prilaščanja zemljišč in pridobivanja virov, ter spodbuja, da se javno prizna pomembna vloga, ki jo imajo v demokratični družbi;

39.  poziva vse države, naj spoštujejo, varujejo in branijo zemljiške pravice malih kmetov ter pravico posameznikov do drugih virov, kot so voda, gozdovi, živina in ribiški viri; priznava, da lahko diskriminatorna razlastitev zemljišč in prisilne izselitve, ki škodljivo vplivajo na prebivalce v državah v razvoju, pomembno vplivajo na njihovo preživljanje in lahko ogrozijo njihove temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, hrane, stanovanja in zdravja ter lastninska pravica;

Podjetništvo in človekove pravice

40.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v celoti vključena v nacionalne programe držav članic ter v prakso in dejavnosti nadnacionalnih družb in podjetij, povezanih z Evropo;

41.  poziva Unijo, naj še naprej podpira vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter se še naprej zavzema za njihovo pravilno uporabo;

42.  poziva EU, naj sodeluje pri konstruktivnih pogajanjih o sporazumu OZN o nadnacionalnih družbah, s katerim bo zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic domorodnih ljudstev, zlasti žensk in deklet;

43.  priporoča, da EU pripravi evropski regionalni akcijski načrt za podjetništvo in človekove pravice, ki bi temeljil na načelih, zapisanih v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, in poziva k pripravi in izvedbi akcijskih načrtov za posamezne države, ki bodo osredotočeni na to vprašanje;

44.  vztraja, da si morajo EU in njene države članice prizadevati za to, da bodo multinacionalne družbe in mednarodne finančne institucije odgovarjale za učinek njihovih dejavnosti na človekove in okoljske pravice domorodnih skupnosti; poziva EU, naj zagotovi, da bodo vse kršitve pravic domorodnih ljudstev, ki jih izvedejo evropska podjetja, s pomočjo primernih mehanizmov ustrezno preiskane in sankcionirane, in spodbuja EU, naj v primeru kršitev človekovih pravic ukine vse oblike institucionalne ali finančne podpore;

45.  poziva EU, naj v skladu s Priporočilom Komisije 2013/396/EU z dne 11. junija 2013(22) vzpostavi pritožbeni mehanizem, s katerim bi domorodne in lokalne skupnosti lahko vlagale pritožbe v zvezi s kršitvami njihovih pravic, do katerih je prišlo kot posledica dejavnosti podjetij s sedežem v EU, ne glede na to, v kateri državi je prišlo do kršitve, da bi žrtvam zagotovili dejanski dostop do sodnega varstva, pa tudi do tehnične in pravne pomoči; spodbuja vse države, tudi države članice in EU, naj sodelujejo pri pogajanjih za sprejetje pravno zavezujoče mednarodne listine o človekovih pravicah za nadnacionalne družbe in druga podjetja, kar zadeva človekove pravice, tako da dejavno sodelujejo v okviru odprte medvladne delovne skupine, ustanovljene na ravni OZN;

46.  poziva Unijo in njene države članice, naj žrtvam kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo kot posledica dejavnosti podjetij s sedežem v Uniji, zagotovijo dostop do pravnega sredstva, tako da odpravijo vse praktične in pravne ovire, da delitev odgovornosti ne bo privedla do tega, da bo onemogočeno terjanje odgovornosti ali da bo preprečen dostop do sodnega varstva v državi, v kateri je do kršitve prišlo;

47.  želi spomniti, da so podjetja domorodnim ljudstvom dolžna zagotavljati pravico do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, kadar naj bi se projekti, dela ali dejavnosti izvedli na njihovem ozemlju, in v svoje politike vključiti družbeno odgovornost podjetij in jo nato izvajati;

48.  poziva EU, naj izpolni svoje ekstrateritorialne dolžnosti v zvezi s človekovimi pravicami; poziva EU, naj oblikuje jasna pravila ravnanja in regulativne okvire za ekstrateritorialne dejavnosti podjetij in vlagateljev, ki spadajo v njeno pristojnost, da bi tako zagotovila, da spoštujejo pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti in da bi lahko od njih terjali ustrezno odgovornost in jih sankcionirali, kadar njihove dejavnosti privedejo do kršitve teh pravic; spodbuja Komisijo, naj razmisli o učinkovitih mehanizmih o obveznostih potrebne skrbnosti za podjetja, da bi zagotovila, da uvoženo blago ni povezano s prilaščanjem zemljišč in hudimi kršitvami pravic domorodnih ljudstev; poziva ESZD, naj oblikuje operativna orodja za zagotavljanje smernic za osebje delegacij EU;

Trajnostni in gospodarski razvoj za domorodna ljudstva

49.  poziva EU in države članice, naj vprašanje pravic domorodnih ljudstev in prilaščanja zemljišč vključijo v evropsko izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

50.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo domorodna ljudstva zaradi svojega načina življenja in razvoja pri varstvu okolja;

51.  poziva EU, naj svoje partnerske države pozove k temu, da v okviru razvojnega sodelovanja s tretjimi državami zlasti upoštevajo položaj domorodnih ljudstev, tudi tako da pripravijo vključujoče socialne politike na tradicionalnih ozemljih ali v mestnem okolju, v okviru boja proti revščini pa naj pripravijo ukrepe za zmanjšanje revščine in tako ublažijo posledice izkoreninjanja in neusklajenosti mestnega okolja ter njihovih tradicionalnih sposobnosti in kulturnih posebnosti;

52.  poudarja neposreden vpliv podnebnih sprememb na domorodne ženske, zaradi katerih so prisiljene opustiti tradicionalne prakse ali se preseliti, kar privede do tveganja, da bodo postale žrtve nasilja, zlorab in izkoriščanja; poziva vse države, tudi EU in države članice, naj domorodna ljudstva, zlasti domorodne ženske in podeželske skupnosti, vključijo v svoje strategije za boj proti podnebnim spremembam ter v načrtovanje učinkovitih podnebnih strategij v zvezi s prilagajanjem in blažitvijo, ob upoštevanju specifičnih dejavnikov, povezanih s spolom; zahteva, da se problem selitev zaradi podnebnih sprememb vzame resno; poziva h krepitvi mednarodnega sodelovanja, da bi zagotovili odpornost na podnebne spremembe;

53.  poudarja, kako velik pomen imajo cilji trajnostnega razvoja za domorodna ljudstva, zlasti cilj 2 (popolna odprava lakote), 4.5 (dostop do izobraževanja) in 5 (enakost spolov); ponavlja, da so domorodna ljudstva po vsem svetu nesorazmerno pogosto žrtve kršitev človekovih pravic, kriminala, rasizma, nasilja, izkoriščanja naravnih virov, zdravstvenih težav in visoke stopnje revščine, saj predstavljajo 15 % ljudi, ki živijo v revščini, obenem pa le 5 % svetovnega prebivalstva; poudarja, da je treba v celoti in temeljito zaščititi voditelje domorodnih ljudstev in zagovornike človekovih pravic, ki opozarjajo na krivice;

54.  želi spomniti, da so ti pomisleki domorodnih ljudstev glede razvoja obravnavani v Agendi 2030, in poudarja, da si je treba bolj prizadevati za njeno izvajanje; poudarja, da je treba okrepiti skupino Indigenous Peoples Major Group for Sustainable Development (IPMG) kot mehanizem na svetovni ravni za usklajevanje in skupna prizadevanja za napredek na področju pravic domorodnih ljudstev ter njihovih glavnih prednostnih nalogah razvoja; poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje s skupino IPMG in jo vključi v platformo z več zainteresiranimi stranmi o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja;

55.  želi spomniti, da 80 % svetovnih gozdov predstavljajo tradicionalna zemljišča in ozemlja domorodnih ljudstev; poudarja ključno vlogo domorodnih ljudstev pri trajnostnem upravljanju naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti; želi spomniti, da Okvirna konvencija OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) države pogodbenice poziva, naj spoštujejo znanje in pravice domorodnih ljudstev v okviru zaščitnih ukrepov pri izvajanju programa REDD+; poziva partnerske države, naj sprejmejo ukrepe za dejansko sodelovanje domorodnih ljudstev pri ukrepih za prilagajanje podnebnih spremembam in za njihovo blažitev;

56.  ugotavlja, da se 200–500 milijonov ljudi po svetu ukvarja s pastirstvom ter da je pastirstvo ključen del preživetvenih strategij na sušnih in gorskih območjih Vzhodne Afrike; poudarja, da je treba za dosego ciljev trajnostnega razvoja spodbujati trajnostno pastirstvo; spodbuja EU in njene države članice, naj podprejo afriško strukturo za upravljanje, zlasti Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, za izvajanje okvira politike Afriške unije o pastirstvu v Afriki, ter, gledano širše, za priznanje pravice pastirskih in domorodnih ljudstev v zvezi s skupnostnim lastništvom zemljišč prednikov, njihove pravice do svobodnega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri ter pravice do kulture in veroizpovedi;

57.  želi spomniti, da imajo vlade sicer pravico do urejanja v javnem interesu, vendar morajo biti mednarodni sporazumi o naložbah skladni z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, vključno z določbami o domorodnih ljudstvih, ter v zvezi s tem poziva k večji preglednosti, zlasti tako, da se v sodelovanju z domorodnimi ljudstvi vzpostavijo ustrezni postopki in mehanizmi posvetovanja; poziva razvojne finančne institucije, ki financirajo naložbe, naj okrepijo ukrepe za zaščito človekovih pravic, da bi zagotovile, da se zaradi izkoriščanja zemljišč in virov v državah v razvoju ne kršijo človekove pravice, zlasti pravice domorodnih ljudstev;

58.  poziva vse države, naj se zavežejo, da bodo domorodnim ljudstvom dejansko zagotavljale dostop do zdravstva, izobraževanja, zaposlitve in gospodarskih priložnosti; jih nadalje poziva, naj spodbujajo vključitev medkulturnih javnih politik in domorodnih jezikov, zgodovine in kulture v svoje šolske programe ali nudijo dodaten izvenšolski pouk za ohranitev, ponovno oživitev in spodbujanje kulture domorodnih ljudstev na nacionalni in mednarodni ravni; meni, da bi razvoj pobud za ozaveščanje civilne družbe, splošne javnosti in medijev o tem, kako pomembno je spoštovati pravice, prepričanja in vrednote domorodnih ljudstev lahko prispeval k boju proti predsodkom in dezinformacijam;

59.  poziva EU in njene partnerske države, naj v partnerstvu z domorodnimi skupnostmi ustanovijo službe za duševno zdravje, ki bodo dobro poznale kulturo domorodnih ljudstev, da bi preprečili zlorabo prepovedanih snovi in samomore; poudarja, kako pomembno je podpreti organizacije domorodnih žensk, da bi krepili njihovo vlogo in izboljšali njihovo zmožnost sodelovanja v civilni družbi;

60.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo prizadevanja domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti za oblikovanje lastnih poslovnih modelov in modelov za upravljanje zemljišč;

61.  poziva vse države, naj zagotovijo, da bodo imele domorodne skupnosti korist od trajnostnih dohodkov iz turizma in bodo zaščitene pred negativnimi vplivi, ki bi jih utegnil prinesti množični turizem, ter pozdravlja primere deljenega upravljanja rezervatov in zaščitenih območij, ki omogočajo boljše varstvo ekosistemov in nadzor nad turističnimi tokovi; želi v zvezi s tem spomniti na pomen koncepta trajnostnega razvoja;

Politika sodelovanja EU s tretjimi državami

62.  priporoča, da se položaju domorodnih ljudstev v zunanji politiki EU nameni večji pomen, tudi v njenih dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter v sporazumih o trgovini, sodelovanju in razvoju; zahteva, da Svet v letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji po svetu sistematično poroča o ukrepih EU, sprejetih v podporo domorodnim ljudstvom; poziva EU in njene države članice, naj upoštevajo rezultate splošnega rednega pregleda in organov OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic, v omenjenem letnem poročilu ESZD, da se prepričajo, da so njihove politike skladne s pravicami domorodnih ljudstev;

63.  poudarja, da morajo EU in njene države članice v dvostranskih in večstranskih pogajanjih in diplomatski komunikaciji opozarjati na človekove pravice domorodnih ljudstev in zagovornikov človekovih pravic ter si prizadevati za izpustitev zaprtih zagovornikov človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj poskusijo doseči, da bi vlade tretjih držav zagotovile ustrezno zaščito domorodnih skupnosti in zagovornikov človekovih pravic, storilce kaznivih dejanj zoper njih pa privedle pred sodišče;

64.  poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj pregledajo smernice EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic ter izboljšajo njihovo izvajanje, pri tem pa upoštevajo specifične potrebe domorodnih zagovornikov človekovih pravic in grožnje, ki jim pretijo, pa tudi poseben položaj domorodnih zagovornikov človekovih pravic, ki se soočajo z več vrstami diskriminacije, na primer ženske, starejši, osebe LGBTI in invalidi; v zvezi s tem zahteva, da delegacije EU in veleposlaništva držav članic svojemu osebju zagotovijo ustrezno usposabljanje, da bo lahko delalo s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic, vzdrževalo stike in po potrebi zagotavljalo podporo;

65.  poudarja, da je treba domorodnim skupnostim omogočiti, da uživajo prednosti najnovejše informacijske tehnologije, saj bi se s tem povečala njihova kakovost življenja ter izboljšala zdravstvena oskrba, gre pa tudi za področje, na katerem lahko EU odigra izjemno pomembno vlogo; ponovno opozarja na pravico domorodnih ljudstev, da sama odločajo o svojem preživljanju, in poudarja, da je potreben trajnostni razvoj;

66.  poziva vse države, naj domorodnim ženskam in dekletom zagotovijo dostop do visoko kakovostnih zdravstvenih storitev in pravic, zlasti storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in z njim povezanih pravic; poziva Komisijo in ESZD, naj v okviru programov razvojnega sodelovanja EU spodbujata dostop domorodnih žensk in deklet do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja;

67.  poziva vse države, tudi EU in njene države članice, naj zberejo podatke, ločene po spolu, o položaju domorodnih žensk, tudi glede priznavanja zemljiških pravic in dostopa do njih, nasilja nad ženskami in prehranske varnosti;

68.  poudarja, da lahko zunanje naložbe podjetij privedejo do gospodarskega in tehnološkega napredka, zaposlovanja in razvoja infrastrukture ter ženskam omogočijo, da postanejo samozadostne, in sicer s spodbujanjem zaposlovanja; poudarja, da je povečanje naložbene dejavnosti v državah v razvoju pomemben korak za okrepitev nacionalnih in regionalnih gospodarstev;

69.  poziva EU in njene države članice, naj še naprej oblikujejo posebne strategije, s katerimi bi poskrbele za učinkovito izvajanje cilja trajnostnega razvoja št. 16 o spodbujanju miroljubnih in vključujočih družb in tako zagotovile boj proti in preprečevanje napadov na zagovornike človekovih pravic, njihovega pregona in uboja in da bodo storilci predmet kazenskega pregona in privedeni pred sodišče;

70.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo pri vseh razvojnih projektih, ki jih financira EU in se izvajajo na ozemljih domorodnih ljudstev, strogo upoštevana načela prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju ter spoštovane človekove pravice ter svoboda izražanja in združevanja, da se prepreči negativen vpliv na preživljanje in kulturo domorodnih ljudstev;

71.  ugotavlja, da morajo Komisija, ESZD in države članice holistično in celovito pristopiti k trajnostnemu razvoju in pri obravnavi trgovinskih in gospodarskih odnosov upoštevati človekove pravice in okoljske pomisleke; poziva Komisijo, naj v okviru trgovinskih pogajanj in sistemov, kot je splošna shema preferencialov (GSP), opozarja na primere kršitev človekovih pravic ter napade ali pregon zagovornikov človekovih pravic;

72.  poziva EU, naj vzpostavi mehanizem, v okviru katerega bodo pred sklenitvijo sporazumov o trgovini in sodelovanju ter pred začetkom izvajanja razvojnih projektov izvedene neodvisne študije o oceni učinka, da bi izmerili in preprečili njihove škodljive učinke na pravice domorodnih in lokalnih skupnosti; zahteva, da se ocene učinka izvedejo ob znatni udeležbi civilne družbe in da se njihovi rezultati ustrezno upoštevajo pri gospodarskih sporazumih in razvojnih projektih; poziva EU, naj izvajanje projektov v primeru kršitev človekovih pravic ponovno oceni;

73.  poziva EU in njene države članice, naj v vseh ustreznih mednarodnih forumih ozaveščajo o stanju na področju človekovih in okoljskih pravic domorodnih ljudstev ter ključni vlogi zagovornikov okoljskih človekovih pravic pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnem razvoju;

74.  z zaskrbljenostjo opozarja, da morajo EU in države članice še naprej zagotavljati pravice in socialno vključevanje domorodnih ljudstev v Evropi, zlasti Samijev, in priznava pomembno vlogo, ki jo imajo družbeni aktivisti in zagovorniki človekovih pravic pri tem;

75.  poziva EU, naj domorodna ljudstva bolj podpira pri njihovih programih razvojnega sodelovanja ter okrepi projekte za krepitev njihove vloge, zlasti v smislu krepitve zmogljivosti, v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI); poudarja, da morajo domorodna ljudstva še naprej imeti na voljo sredstva, da bodo lahko prek svojih predstavnikov učinkovito sodelovala pri politikah in z institucijami EU in OZN, tudi v zvezi s podjetništvom in človekovimi pravicami; poziva delegacije EU v zadevnih državah, naj natančno spremljajo položaj domorodnih zagovornikov človekovih pravic in zagotavljajo vso potrebno podporo;

76.  poziva delegacije EU, naj natančno spremljajo položaj domorodnih ljudstev in – tako na nacionalni kot na regionalni ravni – vzdržujejo stalen dialog z njimi; zahteva, da se kontaktnim točkam s področja človekovih pravic v zadevnih delegacijah EU izrecno dodeli pristojnost za vprašanja, povezana z domorodnimi ljudstvi, in da se za osebje v teh delegacijah organizirajo redna usposabljanja o pravicah domorodnih ljudstev;

77.  poziva EU in njene partnerske države, naj okrepijo sodelovanje z domorodnimi skupnostmi pri razpravah o politiki na področju prepovedanih drog; ponavlja, da je treba s strategijami ukrepati zoper trg s prepovedanimi drogami, da bi zaščitili domorodna ljudstva in zemljišča; poziva EU in njene partnerske države, naj zagotovijo, da bodo pri varnostnih ukrepih, namenjenih boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, spoštovane pravice domorodnih skupnosti, prav tako pa naj preprečijo nedolžne žrtve v konfliktu;

78.  poziva EU, naj poglobi, razširi in okrepi cilje, prednostne naloge in ukrepe v zvezi z domorodnimi ljudstvi, navedene v strateškem okviru in akcijskem načrtu za demokracijo in človekove pravice, in zahteva, da se mandat posebnega predstavnika za človekove pravice prilagodi in vloge tega predstavnika okrepi, da bolj opozarja na vprašanja domorodnih ljudstev in njihovih zagovornikov;

79.  želi spomniti, da se je EU zavezala, da bo sledila na pravicah temelječemu pristopu do razvoja, ki vključuje spoštovanje pravic domorodnih ljudstev, kot so opredeljene v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, ter zlasti opozarja na načela odgovornosti, udeležbe in nediskriminacije; močno spodbuja EU, naj nadaljuje svoje delo na področju operacionalizacije na pravicah temelječega pristopa pri vseh razvojnih dejavnostih in naj v ta namen skupaj z državami članicami vzpostavi projektno skupino; poziva, naj se ustrezni načrt izvajanja posodobi z jasnimi časovnimi okviri in kazalniki za merjenje napredka;

80.  želi spomniti na člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije in načelo usklajenosti politik za razvoj; obžaluje, da v postopku revizije direktive o energiji iz obnovljivih virov(23) doslej še niso bila uvedena družbena in trajnostna merila, ki bi upoštevala tveganje prilaščanja zemljišč; opozarja, da bi morala biti direktiva skladna z mednarodnimi standardi glede pravice do posesti;

81.  poziva delegacije EU, naj okrepijo dialog z domorodnimi ljudstvi, da bi opredelili in preprečili kršitve človekovih pravic; zlasti poziva Evropsko komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovit mehanizem za upravne pritožbe, ki bo namenjen žrtvam kršitev človekovih pravic in drugih škodljivih učinkov dejavnosti, financiranih z uradno razvojno pomočjo, da bi se začela postopka preiskovanja in sprave; poudarja, da bi moral ta mehanizem vključevati standardizirane postopke ter biti upravne narave in tako dopolnjevati pravosodne mehanizme;

82.  poudarja, da bi lahko akcijski načrt FLEGT, zlasti pa prostovoljni sporazumi o partnerstvu, imeli pomembnejšo mesto pri krepitvi vloge domorodnih in gozdnih skupnosti v več državah s tropskimi gozdovi, ter poziva EU in partnerje v okviru omenjenih prostovoljnih sporazumov, naj tem skupnostim omogočijo, da imajo večjo vlogo pri postopkih nacionalne politike; poziva EU, naj zagotovi večjo finančno in tehnično pomoč partnerskim državam, da bi varovali, vzdrževali in obnovili gozdne ekosisteme, tudi z izboljšanjem upravljanja, da bi se razjasnila in okrepila pravica do posesti zemljišča, da bi se spoštovale človekove pravice, vključno s pravicami domorodnih ljudstev, ter da bi se podprla zaščitena območja, na katerih se spoštujejo pravice skupnosti;

83.  poudarja, da je treba sprejeti posebne ukrepe za obravnavo problema lesa s konfliktnih območij, zmanjšanje prometa z lesom, pridobljenim s spremembo rabe zemljišč, in končanje vlaganja v dejavnosti, ki škodujejo gozdu ter zaradi katerih prihaja do razselitev lokalnih in domorodnih skupnosti; poziva EU, naj sprejme dodatne ukrepe, da bi v okviru novega akcijskega načrta EU o krčenju in degradaciji gozdov ter spoštovanju pravice gozdnih skupnosti do posesti podprla varstvo ter obnovitev gozdnih ekosistemov in njihovih skupnosti, poleg tega pa naj poskrbi za to, da dobavne verige EU ne bodo več vzrok za krčenje gozdov;

84.  poudarja, da se moramo v EU o trajnostni rabi, na primer gozdov, še veliko naučiti od domorodnih ljudstev, ki poleg tega zaradi svojega načina življenja komajda prispevajo k podnebnim spremembam, vendar te nanje še posebej vplivajo, na primer zaradi suše in dezertifikacije, posledice pa občutijo zlasti ženske;

85.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj naložbe prednostno usmerijo v podporo civilni družbi, zagovornikom človekovih pravic in zlasti domorodnim zagovornikom okoljskih človekovih pravic, da poskrbijo za to, da bodo obstajali dolgotrajni mehanizmi, ki jim bodo v podporo, zlasti protectdefenders.eu, poleg tega pa naj zagotovijo, da bodo izpolnile obstoječe zaveze glede financiranja ogroženih zagovornikov človekovih pravic; poziva svoje delegacije in odbore, naj se pri obisku zadevnih držav redno srečujejo z domorodnimi skupnostmi in zagovorniki človekovih pravic; priporoča, da pristojni odbor/pododbor imenuje stalnega poročevalca za domorodna ljudstva, ki bo spremljal stanje na področju človekovih pravic, zlasti pa izvajanje Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev in Konvencije MOD št. 169;

86.  poziva EU in države članice, naj vodijo dialog z domorodnimi ljudstvi in z lokalnimi skupnostmi na Arktiki ter sodelujejo z njimi, da bi tako zagotovili, da bodo v razvojnih politikah EU, ki bi utegnile vplivati na to regijo, upoštevani njihova stališča in pravice;

o
o   o

87.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje in delegacijam EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0445.
(2) UL C 58, 15.2.2018, str. 155.
(3) UL C 316, 30.8.2016, str. 122.
(4) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/annual_report_on_human_rights_and_democracy_in_the_world_2016_0.pdf
(5) https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/N14/468/28/pdf/N1446828.pdf?OpenElement
(6) https://undocs.org/en/A/RES/71/178
(7) https://undocs.org/A/HRC/36/46/Add.2
(8) https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G14/082/52/PDF/G1408252.pdf?OpenElement
(9) https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G15/234/15/PDF/G1523415.pdf?OpenElement
(10) https://cmsdata.iucn.org/downloads/durbanactionen.pdf
(11) http://www.fao.org/docrep/016/i2801e/i2801e.pdf
(12) http://www.etoconsortium.org/nc/en/main-navigation/library/maastricht-principles/?tx_drblob_pi1%5BdownloadUid%5D=23
(13) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8814-2017-INIT/sl/pdf
(14) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/08/08/hr-indigenous-peoples/pdf
(15) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/64/292
(16) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0346.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0315.
(19) http://undocs.org/en/E/C.19/2016/10
(20) Seznam držav, ki so ratificirale Konvencijo MOD št. 169, ki je začela veljati 5. septembra 1991: Argentina, Bolivija, Brazilija, Srednjeafriška republika, Čile, Kolumbija, Kostarika, Danska, Dominika, Ekvador, Fidži, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nepal, Nizozemska, Nikaragva, Norveška, Paragvaj, Peru, Španija in Venezuela.
(21) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).
(22) UL L 201, 26.7.2013, str. 60.
(23) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).


Podnebna diplomacija
PDF 174kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2018 o podnebni diplomaciji (2017/2272(INI))
P8_TA(2018)0280A8-0221/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 21, 191, 192, 220 in 221 pogodbe,

–  ob upoštevanju agende Organizacije združenih narodov (OZN) za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

‒  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Kjotskega protokola h Konvenciji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu,

–  ob upoštevanju 22. konference pogodbenic UNFCCC (COP 22) in 1. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA 1), ki sta potekali od 15. novembra do 18. novembra 2016 v Marakešu v Maroku,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Pariškega sporazuma ter konference OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22)(1),

–  ob upoštevanju petega ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) in njegovega zbirnega poročila,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP 23)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Pospeševanje evropskega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo (COM(2016)0500),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2013 z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za podnebno diplomacijo za leto 2015, ki ga je sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 6. marca 2017 in 19. junija 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. junija 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o podnebni diplomaciji,

–  ob upoštevanju sporočila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) iz junija 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije in skupnega sporočila Komisije in ESZD z dne 7. junija 2017 o strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 9. februarja 2017 z naslovom Za novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam – celostni pristop(3),

‒  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2016 z naslovom Po pariški konferenci(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2018 o ženskah, enakosti spolov in podnebni pravičnosti(6),

–  ob upoštevanju sklepa Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) št. 36/CP.7 z dne 9. novembra 2001 o povečanju udeležbe žensk pri zastopanju pogodbenic v organih, ustanovljenih v okviru Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja in Kjotskega protokola,

–  ob upoštevanju študije iz leta 2009, ki jo je izvedla Mednarodna organizacija za migracije (IOM), o migracijah, okolju in podnebnih spremembah: presoja dokaznega gradiva,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU(7),

–  ob upoštevanju enciklike papeža Frančiška z naslovom Laudato Si o skrbi za naš skupni dom,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0221/2018),

A.  ker učinki podnebnih sprememb vse bolj vplivajo na različne vidike življenja ljudi ter na razvojne možnosti in svetovno geopolitično ureditev in globalno stabilnost; ker bodo tisti, ki imajo na voljo manj sredstev za prilagajanje podnebnim spremembami, najbolj občutili posledice slednjih; ker lahko podnebno diplomacijo razumemo kot obliko zunanje politike, ciljno usmerjene v spodbujanje podnebnih ukrepov z zagotavljanjem pomoči drugim akterjem, sodelovanjem pri specifičnih vprašanjih, povezanih s podnebjem, vzpostavljanjem strateških partnerstev in krepitvijo odnosov med državnimi in nedržavnimi akterji, tudi tistimi, ki bistveno prispevajo k svetovnemu onesnaževanju, kar prispeva k blaženju učinkov podnebnih sprememb, pa tudi k izboljšanju podnebnih ukrepov in krepitvi diplomatskih odnosov Unije;

B.  ker učinki podnebnih sprememb vključujejo dvigovanje gladine oceanov, njihovo segrevanje in zakisljevanje, upadanje biotske raznovrstnosti in vse pogostejše skrajne podnebne pojave; ker so prve žrtve teh motenj najbolj ranljive države in najbolj ranljivi prebivalci, zlasti tisti, ki živijo na otokih; ker imajo podnebne spremembe zlasti močan socialni in kulturni učinek na domorodne skupnosti, ki ne samo, da zgolj obrobno prispevajo k emisijam CO2, temveč imajo dejavno in bistveno vlogo pri varovanju ekosistemov, v katerih živijo, ter s tem blažijo učinke podnebnih sprememb;

C.  ker je EU ena od vodilnih sil na področju podnebnih ukrepov in je pokazala, da ima vodilno vlogo pri mednarodnih pogajanjih o podnebju; ker EU uporablja podnebno diplomacijo za ustvarjanje strateških zavezništev z ustreznimi deležniki, da bi se skupaj borili proti podnebnim spremembam, kar je ključno za trajnostni razvoj in preventivno ukrepanje proti nevarnostim, povezanim s podnebjem;

D.  ker je podnebna diplomacija EU prispevala k sklenitvi Pariškega sporazuma, od takrat pa se je pristop EU k podnebni diplomaciji razširil; ker je bila podnebna politika kot del globalne strategije EU vključena v zunanjo in varnostno politiko, s čimer se je okrepila povezava med energijo in podnebjem, varnostjo in prilagajanjem podnebnim spremembam ter migracijami;

E.  ker dolgoročni trajnostni podnebni ukrepi ne morejo biti v odgovornosti posameznikov in njihovih posameznih odločitev kot potrošnikov; ker bi bilo treba s podnebno politiko, ki bo temeljila na človekovih pravicah, pojasniti, da so za ustvarjanje trajnostnih družb odgovorni predvsem politiki, ki imajo sredstva za ustvarjanje trajnostnih podnebnih politik;

F.  ker so pomisleki v zvezi s podnebjem in varnostjo medsebojno povezani in mednarodni ter zahtevajo podnebno diplomacijo, ki bo med drugim usmerjena v celovito izvajanje zavez iz Pariškega sporazuma; ker so bile v več študijah ugotovljene posredne povezave med podnebnimi spremembami, naravnimi nesrečami in izbruhom oboroženih spopadov in ker je mogoče podnebne spremembe obravnavati kot „multiplikator groženj“, ki lahko zaostri že obstoječe družbene napetosti; ker lahko negativne dolgoročne posledice podnebnih sprememb vodijo v zaostrovanje političnih napetosti znotraj in zunaj nacionalnih meja, zaradi česar utegnejo biti dejavnik krize in breme v mednarodnih odnosih;

G.  ker podnebne spremembe neposredno in posredno vplivajo na migracije, saj vse več ljudi silijo, da zapustijo ranljiva območja in se preselijo na bolj trajnostna območja v svojih državah ali v tujini, da bi si tam zgradili novo življenje;

H.  ker je Parlament v resoluciji z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP 23) priznal naravo in obseg razselitev in preseljevanja zaradi podnebnih sprememb, ki so posledice katastrof, ki jih povzroča globalno segrevanje; ker različna pomembna in dobro utemeljena poročila in študije, kot denimo tisti, ki sta ju pripravili Svetovna organizacija za migracije in Svetovna banka, navajajo, da bi po najslabšem scenariju ob odsotnosti resnih prizadevanj število migrantov in notranje razseljenih oseb, ki zapustijo domove zaradi okoljskih sprememb, do leta 2050 lahko doseglo 200 milijonov, številni med temi trenutno živijo na obalnih območjih, lahko pa bi šlo za notranje migrante v podsaharski Afriki, južni Aziji in Latinski Ameriki;

I.  ker ljudje, ki se selijo zaradi okolja, niso upravičeni do statusa begunca niti do zaščite, do katere so begunci upravičeni na mednarodni ravni, saj jih Ženevska konvencija iz leta 1951 ne priznava;

J.  ker je Komisija – kot prispevek k dosegi gospodarstva z ničelnimi neto emisijami ogljika – spodbujanje energetske učinkovitosti in to, da bi EU postala vodilna v svetu na področju energije iz obnovljivih virov, določila kot cilja energetske politike Unije;

K.  ker mora podnebna diplomacija EU spodbujati projekte za obvladovanje tveganja, oblikovati javno mnenje ter spodbujati politično in gospodarsko sodelovanje za boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika;

L.  ker bi moral biti rezultat podnebne diplomacije EU model proaktivnega prilagajanja, s katerim bi spodbudili interakcijo med politikami za boj proti podnebnim spremembam; ker bi institucionalizacija politik podnebnih sprememb pomenila večjo ozaveščenost javnosti in bi morala privesti do jasnejše politične volje;

M.  ker je zaradi pomanjkanja vodnih virov vedno več konfliktov med skupnostmi; ker se ti viri vedno manj trajnostno izrabljajo za intenzivne kmetijske in industrijske dejavnosti v razmerah, ki so že tako nestabilne;

N.  ker bi moral boj proti podnebnim spremembam – za dosego njegovih ciljev – postati strateška prednostna naloga v vseh diplomatskih dialogih in pobudah, tako da se sprejme pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah; ker Parlament dejavno prispeva k temu procesu ter uporablja svojo zakonodajno moč in politični vpliv, da bi podnebne spremembe še bolj vključil v razvojne ukrepe in portfelj pomoči ter v različne druge politike EU, na primer na področjih naložb, kmetijstva, ribištva, energije, prometa, raziskav in trgovine;

O.  ker se razlogi za diskriminacijo in ranljivosti na podlagi spola, rase, narodnosti, razreda, revščine, sposobnosti, pripadnosti domorodni skupnosti, starosti, geografije, tradicionalne in institucionalne diskriminacije prekrivajo in tako ovirajo dostop do virov in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje velikih sprememb, kot so podnebne;

P.  ker so podnebne spremembe neločljivo povezane s krčenjem gozdov, ki je posledica prilaščanja zemljišč, pridobivanja fosilnih goriv in intenzivnega kmetijstva;

Q.  ker je delež žensk pri političnem odločanju in v diplomaciji, zlasti pa pri pogajanjih o podnebnih spremembah, še vedno nezadovoljiv in ker je bil glede tega dosežen le majhen napredek oziroma ga sploh ni bilo; ker je med vodji delegacij le 12 do 15 % žensk, med delegati pa okoli 30 %;

1.  opozarja, da učinki podnebnih sprememb vplivajo na vse vidike življenja ljudi, zlasti na globalne vire in priložnosti za razvoj, pa tudi na poslovne modele, trgovinske odnose in regionalne odnose; opozarja, da učinki podnebnih sprememb še zaostrujejo negotovo oskrbo s hrano, grožnje zdravju, izgubo možnosti za preživljanje, razseljevanje, migracije, revščino, neenakost med spoloma, trgovino z ljudmi, nasilje, slab dostop do infrastrukture in osnovnih storitev ter vplivajo na mir in varnost, vedno bolj pa jih občutijo tudi državljani EU in predstavljajo izziv za mednarodno skupnost; poudarja, da podnebni ukrepi postajajo vse bolj nujni in da je za obravnavanje podnebnih sprememb potrebno skupno prizadevanje na mednarodni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj stalno olajšujejo večstransko razpravo, saj gre za skupno odgovornost do celotnega planeta za sedanje in prihodnje generacije; ugotavlja, da je boj proti podnebnim spremembam nujen za varstvo človekovih pravic;

2.  zaskrbljeno ugotavlja, da je kakovost svetovnih vodnih virov in ekosistemov vedno slabša, nevarnost, ki izhaja iz pomanjkanja vode, tveganj, povezanih z vodo, in skrajnih vremenskih pojavov, pa vedno večja;

Izvajanje Pariškega sporazuma in Agende 2030

3.  ponovno potrjuje zavezanost EU Pariškemu sporazumu in agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno s cilji trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba Pariški sporazum izvajati v celoti in hitro ter da je treba uresničiti njegove cilje blažitve, prilagajanja in preusmerjanja finančnih tokov, uresničit pa je treba tudi cilje trajnostnega razvoja, tako na ravni EU kot na svetovni ravni, da bi razvili bolj trajnostno gospodarstvo in družbo; ponovno potrjuje potrebo po ambiciozni podnebni politiki EU in njeni pripravljenosti, da občutno izboljša obstoječe nacionalno določene prispevke EU do leta 2030, ter potrebo po tem, da se do konca leta 2018 razvije ambiciozna in usklajena dolgoročna strategija za dosego gospodarstva z ničelnimi neto emisijami ogljika do leta 2050, in sicer v skladu z zavezo iz Pariškega sporazuma o zadržanju povečanja povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C in prizadevanjih za omejitev te rasti na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi; poziva Komisijo, naj pri tej dolgoročni strategiji upošteva mnenja vseh akterjev, ki bi lahko prispevali k njej oziroma bo strategija nanje vplivala;

4.  poudarja, kako pomembna je ambiciozna podnebna politika EU, da bi se preprečil nadaljnji dvig temperature in da bi EU delovala kot verodostojna in zanesljiva partnerica v razmerju do tretjih držav; poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo dejavno in tvorno vlogo v dialogu Talanoa leta 2018 ter na konferenci COP 24, saj bo leto 2018 ključno za izvajanje Pariškega sporazuma; poziva EU, naj pokaže svojo zavezanost ambiciozni podnebni politiki, saj ji bo to pomagalo, da vodi z zgledom in se zavzema za močne zaveze drugih držav, kar zadeva blažitev posledic teh sprememb;

5.  obžaluje napoved predsednika ZDA, da se je odločil za umik iz Pariškega sporazuma; ponovno poudarja, da ima EU odgovornost in priložnost, da prevzame vodilno vlogo pri globalnih podnebnih ukrepih, okrepi svoja prizadevanja za podnebno diplomacijo in oblikuje močno zavezništvo držav in drugih akterjev, ki bo še naprej podpiralo cilje omejitve globalnega segrevanja na precej pod 2 °C in prispevalo k temu ciljem ter si bo hkrati prizadevalo za omejitev segrevanja na 1,5 °C v skladu s priporočili IPCC; poudarja pa, da je pomembno tesno sodelovati z vlado ZDA, zlasti pa z državami in mesti ZDA;

6.  poudarja, da je verodostojnost Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam odvisna od doslednega in celovitega izvajanja njene lastne podnebne politike;

7.  poudarja, da bi morala zunanja politika EU razviti zmogljivosti za spremljanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno s preprečevanjem kriz in tankočutnostjo za konflikte; meni, da so pomembni in hitri podnebni ukrepi bistveno prispevajo k preprečevanju socialnih, gospodarskih in varnostnih tveganj, preprečevanju konfliktov in nestabilnosti, pa tudi k preprečevanju večjih političnih, socialnih in gospodarskih stroškov; zato poudarja, da je pomembno, da se s širjenjem in prilagajanjem obsega misij in programov EU v tretjih državah in na konfliktnih območjih podnebna diplomacija vključi v politiko EU za preprečevanje konfliktov; ponovno poudarja, da bo prehod na gospodarstvo brez neto emisij ogljika prispeval k blagostanju in večji enakosti, miru in varnosti ljudi v EU in zunaj nje, saj podnebne spremembe pogosto ustvarjajo nove nestabilnosti in konflikte ali jih dodatno zaostrijo, poglobijo obstoječe neenakosti ali ustvarijo nove zaradi pomanjkanja virov, gospodarskih priložnosti, izgube zemlje ali zaradi povišanja morske gladine ali dolgotrajne suše, nestabilne strukture upravljanja, nezadostne oskrbe z vodo in hrano ter poslabšanja življenjskih razmer;

8.  z zaskrbljenostjo opozarja zlasti na poslabšanje ekosistemov in vodnih virov po svetu ter na vse večjo grožnjo, ki jo predstavljajo pomanjkanje vode in tveganja v zvezi z vodo, pa tudi na skrajne vremenske pojave in vremenske razmere, katerih pogostost in uničujoči učinek se zaostrujeta, zaradi česar je treba okrepiti povezave med prilagajanjem na podnebne spremembe in zmanjševanjem tveganja nesreč;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja tudi, da je premalo pozornosti namenjeno vlogi tal kot sestavnemu delu podnebnega sistema, pa tudi njihovemu pomenu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na vplive podnebnih sprememb; poziva EU, naj razvije ambiciozno strategijo, ki bi morala biti vključena v podnebno diplomacijo;

10.  poudarja, da je zaradi taljenja polarnega ledu in dvigovanja morske gladine zlasti ogroženo prebivalstvo, ki živi ob obalah ali v majhnih otoških državah; poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo in ohranijo ta življenjski prostor, in sicer s spodbujanjem uresničevanja ambicioznih ciljev na področju blažitve posledic podnebnih sprememb in z večstranskimi ukrepi za zaščito obal;

11.  se zaveda, da podnebne spremembe zaostrujejo okoliščine, ki povzročajo migracije na občutljivih območjih, in opozarja, da bodo migracije v prihodnosti še večje, če se ne bodo ustrezno upravljale negativne posledice podnebnih sprememb; poziva EU, naj podpre začetek razprav na ravni OZN, da bi se ustrezno ukrepalo ob preseljevanju ljudi, do katerega bo prišlo zaradi posledic podnebnih sprememb, in poudarja, da bi se moral mednarodni odziv osredotočiti na regionalne rešitve, da se preprečijo nepotrebne množične selitve;

12.  poziva države članice, naj postopno prevzamejo vodilno vlogo v sedanjih pogajanjih o globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki je pripravljen pod okriljem OZN in temelji na Newyorški deklaraciji za begunce in migrante iz leta 2016, v kateri se priznava, da se veliko število ljudi seli zaradi negativnih posledic podnebnih sprememb;

13.  pozdravlja vključujočo naravo postopka UNFCCC; meni, da je treba za zagotavljanje učinkovite udeležbe obravnavati vprašanje temeljnih ali nasprotujočih si interesov; podpira pobudo vlad, ki predstavljajo večino svetovnega prebivalstva, da se sprejme posebna politika glede navzkrižja interesov, in poziva Komisijo, naj konstruktivno sodelujejo v tem procesu;

14.  poziva Komisijo, naj oblikuje programe za večjo ozaveščenost državljanov EU glede povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, revščino in spopadi zaradi dostopa do virov;

15.  poudarja, da morajo vse pobude EU na področju okolja izhajati iz zakonodajnih pristojnosti, določenih v Pogodbah, in da mora imeti parlamentarna demokracija EU še naprej vodilno vlogo pri vseh predlogih, usmerjenih v spodbujanje mednarodnih ukrepov za varstvo okolja;

Krepitev zmogljivosti EU za podnebno diplomacijo

16.  ugotavlja, da EU in njene države članice zagotavljajo največ javnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam ter da je to instrument, ki je pomemben in krepi zaupanje ter je usmerjen v podpiranje prilagajanja in blaženja v drugih državah; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej namenjajo znatne finančne prispevke in naj dejavno podpirajo mobilizacijo finančnih sredstev za področje podnebnih sprememb prek javnih virov v drugih državah in iz zasebnih virov; pozdravlja napovedi s srečanja ONE Planet Summit 12. decembra 2017;

17.  poudarja, da so za svetovni prehod k gospodarstvu brez neto emisij ogljika ter gospodarstvom in družbam, odpornim na podnebne spremembe, potrebne znatne transformativne naložbe; poudarja, da morajo vlade oblikovati spodbudno okolje za preusmeritev kapitalskih tokov v trajnostne naložbe in za preprečevanje nasedlih naložb, tako da se oprejo na sklepe Strokovne skupine Evropske komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti in delujejo v skladu s Sporočilom Komisije o financiranju trajnostne rasti (COM(2018)0097); verjame, da mora finančni sistem prispevati k ciljem Pariškega sporazuma in trajnostnega razvoja; je prepričan, da bo finančni sistem EU, ki bo prispeval k blažitvi podnebnih sprememb in spodbujal naložbe v čiste tehnologije in trajnostne rešitve, služil za vzor drugim državam ter bi jim lahko jim pomagal uvajati podobne sisteme;

18.  poudarja, da mora EU v vseh mednarodnih forumih nastopati enotno, in poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj usklajujeta skupna prizadevanja EU, da bi zagotovili njeno zavezanost izvajanju Pariškega sporazuma; spodbuja EU, naj preuči, kako se lahko še povečajo ambicije iz Pariškega sporazuma; vztraja, da je treba oblikovati celovito strategijo za podnebno diplomacijo EU in vidik podnebja vključiti v vsa področja zunanjega delovanja EU, tudi v trgovino, razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; poudarja, da je treba v vseh prihodnjih večstranskih pogajanj okrepiti socialno razsežnost, vključiti vidik enakosti spolov in pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj prek usklajenih komunikacijskih strategij in dejavnosti za večjo javno in politično podporo povečajo ozaveščenost o podnebnih spremembah na mednarodni ravni; poziva zlasti k mednarodnemu razumevanju povezav med podnebnimi spremembami in socialno nepravičnostjo, migracijami, lakoto in revščino ter dejstva, da podnebni ukrepi na svetovni ravni v veliki meri prispevajo k rešitvi teh vprašanj;

20.  poudarja, da bo tehnološki napredek ob ustrezni skupni politični podpori ključnega pomena za dosego ciljev Pariškega sporazuma, in da bi bilo treba zato v okviru splošne strategije za podnebno diplomacijo, ki spodbuja in financira raziskave, povezane s podnebnimi spremembami, upoštevati tudi znanstveno diplomacijo EU;

21.  opozarja, da so po navedbah zelene knjige Komisije z naslovom Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU (COM(2007)0354), na podnebne spremembe najbolj občutljiva evropska območja Južna Evropa in sredozemska kotlina, gorska in obalna območja, gosto poseljena poplavna območja, skandinavska in arktična regija; zato poziva EU, naj za vsako od teh območij spodbuja raziskovalne in razvojne programe, ki bodo vključevali ustrezne države članice v skladu s členom 185 PDEU;

22.  izpostavlja, kot dober primer znanstvene diplomacije v smislu zgornjega odstavka, pobudo PRIMA (Partnerstvo za raziskave in inovacije na sredozemskem območju), ki se osredotoča na razvoj in uporabo inovativnih rešitev za proizvodnjo hrane in oskrbo z vodo v Sredozemlju; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje, zagotovi potrebno podporo in poskrbi za nadaljevanje te pobude in drugih podobnih pobud; poziva Komisijo, naj v skladu s členom 185 PDEU razvije novo pobudo, ki bo posebej usmerjena k ciljem podnebne diplomacije EU;

23.  poziva k uskladitvi akcijskih načrtov Unije za energetsko diplomacijo in diplomacijo na področju voda s podnebno diplomacijo, do bi okrepili sinergije in skupne ukrepe ustreznih subjektov na ravni EU in držav članic;

24.  poziva k večji vključenosti Parlamenta in k temu, naj se v okviru letnega procesa, ki sta ga začeli Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) ter se izvaja v sodelovanju z državami članicami, opredelijo ključne prednostne naloge za podnebno diplomacijo EU v zadevnem letu in predlagajo konkretna priporočila za obravnavanje vrzeli v zmogljivosti;

25.  se zavezuje, da bo oblikoval lastno stališče in priporočila za novo dolgoročno strategijo EU do sredine stoletja, ki jih bosta obravnavala Komisija in Svet, preden se strategija predloži UNFCCC;

26.  izraža svojo namero začeti proces, v okviru katerega bi prispeval k tem prizadevanjem z rednimi poročili o dejavnostih EU na področju podnebne diplomacije in dosežkih podnebne diplomacije, pa tudi o njenih pomanjkljivostih; redna poročila bi morala vsebovati jasne referenčne vrednosti v zvezi s tem;

27.  poudarja bistveno vlogo parlamentarne diplomacije v boju proti podnebnim spremembam; se zavezuje, da bo bolje izkoristil svojo mednarodno vlogo in članstvo v mednarodnih parlamentarnih omrežjih ter okrepil podnebne dejavnosti v okviru svojega dela v delegacijah in z obiski delegacij, zlasti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za zunanje zadeve, in na evropskih in mednarodnih medparlamentarnih srečanjih in na platformah za dialog z nacionalnimi parlamenti in podnacionalnimi/nedržavnimi akterji in civilno družbo, pri tem pa si bo vedno prizadeval za upoštevanje vidika enakosti spolov;

28.  poziva k dodeljevanju večjih človeških in finančnih virov v ESZD in Komisiji, da se bo bolje upoštevala močna zavezanost podnebni diplomaciji in okrepilo sodelovanje v zvezi s tem; poziva ESZD, naj podnebno diplomacijo vključi na dnevne rede srečanj delegacij EU z delegacijami iz tretjih držav ter mednarodnih ali regionalnih organizacij in naj pripiše strateški pomen prizadevanjem za podnebno diplomacijo v vseh delegacijah EU s predstavništvi držav članic v tretjih državah; zato poziva, naj se pri ustvarjanju mešanih delovnih mest v delegacijah EU vključi večji delež strokovnjakov na področju podnebja ter kontaktne točke za podnebne spremembe v glavnih delegacijah EU v tretjih državah;

29.  poudarja, da lahko proračunski odhodki EU, povezani s podnebjem, ustvarijo visoko dodano vrednost in bi jih bilo treba znatno povečati, da bi odražali večji pomen in nujnost podnebnih ukrepov ter potrebo po nadaljnjih ukrepih podnebne diplomacije; zato poziva Komisijo in države članice, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru povečajo odhodke, povezane s podnebno diplomacijo, in naj odobrijo rezervacijo vsaj 30 % sredstev, namenjenih podnebnim ukrepom, za kar se je Parlament zavzel v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(8), in naj celoten proračun EU uskladijo s cilji Pariškega sporazuma in cilji trajnostnega razvoja, da se zagotovi, da poraba proračunskih sredstev ne bo v nasprotju s podnebnimi prizadevanji; v zvezi s tem ugotavlja, da si bo treba zlasti v občutljivih sektorjih (kmetijstvo, industrija, energetika in promet) bolj prizadevati za prehod na brezogljično gospodarstvo; poziva k boljši porabi sredstev EU za zagotavljanje učinkovite rabe virov, optimizacijo rezultatov ter večji učinek ukrepov in pobud EU;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru dvostranskih sporazumov s partnerskimi državami razvijejo sodelovanje na področju okolja, da bi spodbudili politike trajnostnega razvoja, ki temeljijo na energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije;

31.  poziva Komisijo, naj v svojih prihodnjih sporočilih o prihodnosti energetske in podnebne politike EU ter o dolgoročni strategiji EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celoti upošteva svetovno razsežnost, vključno s cilji podnebne diplomacije EU; prav tako poziva Komisijo in ESZD, naj še nadalje razvijata dolgoročno vizijo in v 12 mesecih po sprejetju tega poročila predložita skupno sporočilo, v katerem bosta pojasnili svoje razumevanje podnebne diplomacije EU in strateški pristop k dejavnostim EU na področju podnebne diplomacije ter upoštevali pristop Parlamenta, opisan v tem besedilu;

32.  poziva ESZD in Komisijo, naj okrepita notranje usklajevanje glede podnebnega razseljevanja ter zato ustanovita skupino strokovnjakov, ki bo s pomočjo medagencijske delovne skupine preučevala podnebne spremembe in migracije;

33.  poudarja, da so krepitev vloge žensk ter njihovo polno in enakopravno sodelovanje ter vodilna vloga ključni za podnebne ukrepe; poziva EU in države članice, naj vključijo vidik enakosti spolov v podnebne politike in sprejmejo pristop, ki upošteva spol, saj podnebne spremembe pogosto povečujejo neenakosti med spoloma in slabšajo položaj žensk; spodbuja sodelovanje avtohtonih žensk in zagovornikov pravic žensk v okviru UNFCCC, saj je njihovo znanje o upravljanju naravnih virov bistvenega pomena v boju proti podnebnim spremembam;

Boj proti podnebnim spremembam kot gonilo mednarodnega sodelovanja

34.  poudarja, da morajo imeti EU in njene države članice dejavno vlogo v mednarodnih organizacijah in forumih (kot so OZN, Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Politični forum na visoki ravni za trajnostni razvoj (HPFL), Urad visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), Mednarodna organizacija dela (ILO), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), NATO, Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), Mednarodna pomorska organizacija (IMO), Arktični svet ter skupini G7 in G20) ter da morajo tesno sodelovati z regionalnimi organizacijami (kot so Afriška unija (AU), Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), Zveza držav jugovzhodne Azije (ASEAN), skupina afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), MERCOSUR in Svet za sodelovanje v Zalivu), da bi spodbudile globalna partnerstva in zagotovile izvajanje Pariškega sporazuma in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, hkrati pa zagovarjale, krepile in dodatno razvile režime večstranskega sodelovanja;

35.  poziva EU in njene države članice, naj izpostavijo podnebne ukrepe na dnevnem redu srečanj voditeljev držav G20 ter na srečanjih in dvostranskih srečanjih članic skupine G20 in naj sodelujejo z državami v razvoju, kot so skupina 77 v OZN (G77) in druga omrežja, kot je Združenje majhnih otoških držav (AOSIS);

36.  poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v skladu s cilji iz Pariškega sporazuma; poudarja tudi, da mora Mednarodna pomorska organizacija (IMO) sprejeti hitre in ustrezne dodatne ukrepe, da bi na področju mednarodnega ladijskega prometa zagotovili ustrezen prispevek k boju proti podnebnim spremembam;

37.  poziva Komisijo, naj razsežnost podnebnih sprememb vključi v mednarodne trgovinske in investicijske sporazume ter naj ratifikacijo in izvajanje Pariškega sporazuma postavi za pogoj za prihodnje trgovinske sporazume; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi celovito oceno skladnosti obstoječih sporazumov s Pariškim sporazumom, kjer je to primerno; poziva jo tudi, naj poenostavi finančne instrumente in programe, da bi zagotovila skladnost, podprla tretje države pri spopadanju s podnebnimi spremembami in povečala učinkovitost podnebnih ukrepov EU; priporoča, naj se oblikuje zavezujoča temeljna klavzula o podnebnih spremembah glede vzajemne zaveze o ratifikaciji in izvajanju Pariškega sporazuma, ki naj se sistematično vključi v mednarodne sporazume, tudi trgovinske in investicijske, s čimer se podpre evropski in mednarodni proces razogljičenja;

38.  podpira vztrajno in dejavno sodelovanje EU v koaliciji ambicioznih in z državami članicami te koalicije, da bi opozarjale na svojo odločenost za uresničevanje smiselnega izvajanja Pariškega sporazuma prek sprejetja čvrstega pravilnika leta 2018 in na podlagi uspešnega dialoga Talanoa na konferenci COP 24, namenjenega spodbujanju vključitve drugih držav v ta prizadevanja in oblikovanju skupine vodilnih držav na področju podnebja v naslednjih nekaj letih, ki bodo pripravljene zvišati svoje podnebne cilje v skladu s Pariškim sporazumom, da bi skupaj prevzele vodilno vlogo pri vključevanju podnebne tematike v različna področja zunanje politike, vključno s trgovino, reformo mednarodnih finančnih institucij in varnostjo;

39.  priznava pomen učinkovitih in uspešnih prilagoditvenih ukrepov, strategij in načrtov, vključno z uporabo rešitev, ki temeljijo na ekosistemih, da bi v okviru Pariškega sporazuma povečali prilagoditvene zmožnosti, okrepili odpornost in zmanjšali ranljivost v zvezi s podnebnimi spremembami;

40.  poudarja posebno ranljivost arktičnih ekosistemov v zvezi s podnebnimi spremembami, saj je v zadnjih desetletjih temperatura na Arktiki naraščala približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja; se zaveda, da so glavni krivci za onesnaževanje v arktičnem podnebju azijski, severnoameriški in evropski onesnaževalci, zaradi česar imajo ukrepi za zmanjšanje emisij v EU pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam na Arktiki; se zaveda tudi, da obstaja interes za Arktiko in njene vire, in sicer zaradi sprememb okolja na tem območju in njegovega vse večjega geopolitičnega pomena; meni, da je stabilen in zdrav arktični ekosistem, v katerem bivajo vitalne skupnosti, strateškega pomena za politično in gospodarsko stabilnost Evrope ter sveta; meni, da mora EU končno pridobiti formalni status opazovalke v Arktičnem svetu;

41.  poudarja odgovornost EU in drugih razvitih držav, ki so v preteklosti največ prispevale k globalnemu segrevanju, da izrazijo večjo solidarnost do ranljivih držav, pretežno na svetovnem jugu in na otokih, ki so jih učinki podnebnih sprememb najbolj prizadeli, in jim zagotovijo nadaljnjo podporo, da bi se povečala njihova odpornost, prispevalo k zmanjšanju tveganja nesreč, tudi z ohranjanjem narave in obnovo ekosistemov, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja, pomagalo pri okrevanju po škodi, povezani s podnebnimi spremembami, ter izboljšanju ukrepov za prilagajanje in odpornost, in sicer z ustrezno finančno podporo in krepitvijo zmogljivosti, zlasti prek partnerstev na področju nacionalno določenih prispevkov; opozarja, da so ranljive države ključni partnerji pri zavzemanju za ambiciozne podnebne ukrepe na mednarodni ravni, saj jih podnebne spremembe življenjsko ogrožajo;

42.  poziva EU in države članice, naj podpirajo prizadevanja manj bogatih držav, da bi zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv in v večji meri dostopale do cenovno dostopne energije iz obnovljivih virov, tudi s programi za podporo dostopa do znanosti, tehnologije in inovacij v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 17 in pa tako, da jih ozavestijo o razpoložljivih tehnologijah za spremljanje in varstvo okolja in državljanov, kot je vodilni vesoljski program Copernicus in njegove storitve na področju podnebnih sprememb; opozarja na možnosti, ki jih ponuja naložbeni načrt EU za zunanje naložbe, in sicer s spodbujanjem naložb v pametne rešitve, prilagojene podnebju, in podpiranjem trajnostnega razvoja; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da humanitarne agencije pri dolgoročnem oblikovanju ukrepov upoštevajo utemeljena spoznanja o podnebnih vplivih na ranljivih območjih; poziva tudi Komisijo, naj razvije celostno strategijo za spodbujanje odličnosti EU na področju zelenih tehnologij na globalni ravni;

43.  poudarja, da je treba poenostaviti politike EU, da bi se ustrezno odzvali na razmere, kot so pomanjkanje vode in hrane, do katerih bo v prihodnosti verjetno prihajalo pogosteje; opozarja, da bi pomanjkanje osnovnih živil resno ogrozilo dolgoročno varnost, to pa bi lahko izničilo druge dosežke razvojne politike EU;

44.  poziva EU, naj da prednost pomoči v obliki nepovratnih sredstev in prenosa tehnologije najrevnejšim državam, da bi opravile energetski prehod;

45.  priporoča, naj EU prek dialogov o brezogljičnem razvoju in partnerstev poglobi strateško sodelovanje z državami v vzponu in drugimi državami na državni in drugih ravneh, ki znatno vplivajo na globalno segrevanje, vendar imajo tudi odločilno vlogo pri svetovnih podnebnih ukrepih; v zvezi s tem ugotavlja, da je lahko podnebje izhodišče za diplomatske stike s partnerji, s katerimi obstaja veliko navzkrižje interesov glede drugih točk dnevnega reda, in tako zagotovi priložnost za krepitev stabilnosti in miru; poziva EU, naj s partnericami izmenjuje pridobljene izkušnje, da bi pospešili izvajanje Pariškega sporazuma; poziva EU, naj vzpostavi namenske forume za razpravo o podnebnih in trajnostnih politikah, ekonomske in tehnološke dialoge o rešitvah v zvezi s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo in odpornostjo, tudi v okviru ministrskih srečanj na visoki ravni; poziva EU, naj oblikuje in podpre partnerstva na področjih skupnega interesa, vključno s potmi za leto 2050, reformo vzdržnega financiranja, čistim prometom, trgi ogljika in drugimi instrumenti za določanje cene ogljika onkraj Evrope, da bi se omejile svetovne emisije in hkrati vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za vse gospodarske sektorje;

46.  poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri vzpostavljanju mednarodnih in regionalnih partnerstev v zvezi s trgi ogljika, kot je določeno v členu 6 Pariškega sporazuma, ter uporabi svoje strokovno znanje za vzpostavitev, prilagoditev in upravljanje sistema EU za trgovanje z emisijami, svoje izkušnje pa naj uporabi za povezovanje tega sistema s švicarskim trgom ogljika; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj mehanizmov za oblikovanje cen ogljika v tretjih državah in regijah ter spodbujajo mednarodno sodelovanje, da bi v srednjeročnem obdobju dosegli pretežno usklajenost teh mehanizmov, dolgoročno pa vzpostavili mednarodni trg ogljika; v zvezi s tem izpostavlja uspešno sodelovanje med EU in Kitajsko v zadnjih letih, na podlagi katerega je decembra 2017 Kitajska lahko začela izvajati sistem za trgovanje z emisijami na nacionalni ravni; z zanimanjem pričakuje rezultate sedanjega dela, ki bo bistveno za dobro delovanje sistema; poziva EU, naj še naprej podpira prizadevanja Kitajske v zvezi s trgovanjem z ogljikom in okrepi prihodnje sodelovanje z njo v smeri zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni;

47.  poziva EU, naj na mednarodni ravni dejavno podpre odločno politiko proti emisijam toplogrednih plinov, zlasti uvedbo standardov mejnih vrednosti emisij in takojšnjih ukrepov za zmanjšanje emisij v mednarodnem pomorskem in letalskem prometu;

48.  meni, da so potrebna dodatna prizadevanja za prilagoditev ogljičnega davka na meji, saj bo to dodatno spodbudilo prizadevanja vseh držav, da bi dosegle cilje Pariškega sporazuma;

49.  priporoča EU, naj skupaj z OZN spodbuja več sodelovanja na svetovni ravni za spoprijem s problematiko peščenih neviht, ki zlasti na Bližnjem vzhodu zaostruje obstoječe napetosti in ustvarja nove; poudarja, da te nevihte povzročajo hudo škodo zdravju, izsušujejo pa tudi že tako omejene vodne vire na območju Bližnjega vzhoda; v zvezi s tem poziva EU, naj sodeluje z Združenimi narodi pri izboljšanju sistemov spremljanja in opozarjanja;

50.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj se v strateških dialogih o sodelovanju z državami izvoznicami fosilnih goriv v širšem sosedstvu EU osredotočijo na področje razogljičenja energetike in modele za razvoj gospodarstva brez emisij ogljika, da bi okrepile mir ter varnost in blaginjo ljudi v Evropi in svetu;

51.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj pri mednarodnem političnem dialogu in sodelovanju z državami partnericami delujejo v celoti skladno s cilji Pariškega sporazuma in ambicijo EU, da bi bila vodilna v svetu na področju obnovljivih virov energije;

Strateški partnerji EU

52.  meni, da je za EU pomembno, da nadaljuje svoja prizadevanja za ponovno vključitev ZDA v večstransko sodelovanje na področju podnebnih ukrepov ter da ZDA pozove, naj spoštuje Pariški sporazum, ne da bi pri tem ogrozila raven svojih ambicij; meni, da sta parlamentarni dialog in sodelovanje z lokalnimi organi ključna instrumenta za ta namen;

53.  poudarja, da je treba pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU in o prihodnjih odnosih z njim upoštevati potrebo po nadaljnjem sodelovanju na področju podnebne diplomacije;

54.  ugotavlja, da imajo regije in mesta vse pomembnejšo vlogo pri trajnostnem razvoju, saj jih podnebne spremembe neposredno zadevajo, ker njihova rast neposredno vpliva na podnebje in ker postajajo vse dejavnejša pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, včasih tudi ob politikah njihovih nacionalnih vlad, ki temu nasprotujejo; ponovno poudarja, da imajo mesta in regije ključno vlogo pri uvajanju inovacij in ukrepov za varstvo okolja, uporabi zelenih tehnologij, naložbah v spretnosti, usposabljanje in večjo konkurenčnost, in sicer z razvojem čistih tehnologij na lokalni ravni; zato poziva EU, naj dodatno poglobi odnose z lokalnimi in regionalnimi organi ter avtohtonimi ljudstvi v tretjih državah in v čezmorskih državah in ozemljih, da bi se okrepilo tematsko in sektorsko sodelovanje med mesti in regijami v EU in zunaj nje, da bi se razvile pobude za prilagajanje in odpornost ter okrepili modeli trajnostnega razvoja in načrti za zmanjšanje emisij v ključnih sektorjih, kot so energetika, industrija, tehnologija, kmetijstvo in promet, tako na mestnih kot podeželskih območjih, na primer s programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, programom EU za mednarodno sodelovanje mest, podporo platformam, kot je konvencija županov, in z izgradnjo novih forumov za izmenjavo najboljših praks; poziva EU in države članice, naj podprejo prizadevanja regionalnih in lokalnih subjektov za uvedbo regionalno in lokalno določenih prispevkov (podobnih nacionalno določenim prispevkom), ko se doseganje klimatsko ambicioznih ciljev lahko poveča na ta način; izpostavlja vlogo, ki jo imajo lahko pri tem delegacije EU v tretjih državah;

55.  ugotavlja tudi, da vse večja urbanizacija, ki jo lahko opazimo v številnih predelih sveta, povečuje že obstoječe težave, ki jih povzročajo podnebne spremembe, zaradi visokega povpraševanja po virih, kot so energija, zemljišča in voda, ter prispeva k dodatnemu povečevanju okoljskih težav v številnih somestjih v EU in zunaj nje, kot sta onesnaženje zraka in vse večja količina odpadkov; ugotavlja, da se dodatne posledice podnebnih sprememb, kot so skrajni vremenski pojavi, suše in poslabšanje zemlje, pogosto bolj občutijo v na podeželskih območjih; meni, da je treba lokalnim in regionalnim organom nameniti posebno pozornost in podporo za spopadanje s temi izzivi, da bi dosegli večjo odpornost ter prispevali k prizadevanjem za ublažitev z razvijanjem novih oblik energetske oskrbe in prometnih konceptov;

56.  poudarja pomen čezmejnega sodelovanja med državami članicami in partnerskimi državami, zlasti čezmejnih presoj vpliva na okolje, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi in konvencijami, zlasti Konvencijo UN/ECE iz Espooja ter Aarhuško konvencijo in Konvencijo o vodah;

57.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo povezave s civilno družbo in naj ji nudijo podporo po vsem svetu, saj so dejavnik podnebnega ukrepanja, ter naj oblikujejo zavezništva in poglobijo sinergije z znanstveno skupnostjo, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in netradicionalnimi akterji, da bi se bolje uskladili cilji, zamisli in metode različnih akterjev, kar bi prispevalo k usklajenemu pristopu k podnebnim ukrepom; spodbuja EU in njene države članice, naj vključijo zasebni sektor, da bi se povečalo sodelovanje pri izkoriščanju priložnosti, ki bodo nastale pri prehodu na brezogljično gospodarstvo, naj razvijejo izvozne strategije za podnebne tehnologije za države po vsem svetu in spodbudijo prenos tehnologije v tretje države in tamkajšnjo krepitev zmogljivosti, ki bodo spodbujale uporabo obnovljivih virov;

58.  poudarja, kako pomembno je znanstveno raziskovanje za politično odločanje v zvezi s podnebjem; ugotavlja, da je čezmejna znanstvena izmenjava temeljna sestavina mednarodnega sodelovanja; poziva Komisijo in države članice, naj stalno podpirajo znanstvene organizacije, ki opravljajo ocene podnebnega tveganja in si prizadevajo oceniti posledice podnebnih sprememb ter političnim organom ponujajo morebitne ukrepe prilagajanja; poziva EU, naj uporabi svoje raziskovalne zmogljivosti zato, da bo prispevala k svetovnim podnebnim ukrepom;

o
o   o

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje ter v vednost generalni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1) UL C 215, 19.6.2018, str. 46.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0380.
(3) UL C 207, 30.6.2017, str. 51.
(4) UL C 487, 28.12.2016, str. 24.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0005.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0066.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov