Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 4. julij 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Program za podporo strukturnim reformam: finančna sredstva in splošni cilj ***I
 Reforma volilne zakonodaje Evropske unije ***
 Sporazum o partnerstvu med EU in ESAE ter Armenijo ***
 Sporazum o partnerstvu med EU in ESAE ter Armenijo (resolucija)
 Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom ***
 Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom (resolucija)
 Sporazum med EU in Novo Zelandijo glede spremembe ugodnosti (pristop Hrvaške) ***
 Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke: klirinški sistemi in plačilni sistemi ***I
 Obdavčitev vozil: cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila *
 Predlog spremembe proračuna št. 2/2018: vključitev presežka iz proračunskega leta 2017
 Predlog spremembe proračuna št. 3/2018: nadaljevanje instrumenta za begunce v Turčiji
 Zunanji strategiji EU proti zgodnjim in prisilnim porokam naproti
 Opredelitev malih in srednjih podjetij
 Pogajanja o celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Jordanijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Izraelom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Tunizijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Marokom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Libanonom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Egiptom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
 Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Alžirijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu

Program za podporo strukturnim reformam: finančna sredstva in splošni cilj ***I
PDF 161kWORD 55k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 4. julija 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja (COM(2017)0825 – C8-0433/2017 – 2017/0334(COD))(1)
P8_TA(2018)0281A8-0227/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  Unija mora države članice na njihovo prošnjo podpirati pri izboljšanju upravne zmogljivosti za izvajanje prava Unije.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program) je bil vzpostavljen s ciljem krepitve zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Podporo v okviru programa zagotovi Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Razvoj odpornih gospodarstev, ki temeljijo na trdnih gospodarskih in socialnih strukturah, ki državam članicam omogočajo, da učinkovito ublažijo šoke in si po njih hitro opomorejo, prispeva h gospodarski in socialni koheziji. Izvajanje institucionalnih, upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti je ustrezno orodje za doseganje takega razvoja.
(1)  Program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program) je bil vzpostavljen s ciljem krepitve zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti z evropsko dodano vrednostjo, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Podporo v okviru programa zagotovi Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Razvoj odpornih gospodarstev in odporne družbe, ki temeljijo na trdnih gospodarskih, socialnih in teritorialnih strukturah, ki državam članicam omogočajo, da učinkovito ublažijo šoke in si po njih hitro opomorejo, prispeva h gospodarski, socialni in teritorialni koheziji. Za reforme, ki jih podpira program, so potrebni učinkovita in uspešna nacionalna in regionalna javna uprava ter lastništvo in dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani. Izvajanje institucionalnih, upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, ki so prilagojene posameznim državam, ter prevzemanje odgovornosti za strukturne reforme, ki so v interesu Unije, zlasti prek lokalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev, sta ustrezni orodji za doseganje tega razvoja.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Da bi imeli pregled nad rezultati reform, ki so zasnovane in se izvajajo na podlagi zahtevka vsake države članice, je potrebno učinkovito izpolnjevanje in sporočanje rezultatov programa na evropski, nacionalni in regionalni ravni. S tem bi zagotovili izmenjavo znanja, izkušenj in primerov dobre prakse, kar je eden od ciljev programa.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Pričakuje se, da bo povpraševanje po podpori v okviru programa ostalo visoko, kar pomeni, da bo treba dati prednost nekaterim zahtevkom. Po potrebi bi bilo treba dati prednost zahtevkom, ki so namenjeni preusmeritvi obdavčenja z dela na blaginjo in onesnaženje, spodbujanju močnejših politik zaposlovanja in socialnih politik ter s tem socialnemu vključevanju, boju proti davčnim goljufijam, utaji in izogibanju davkom z izboljšano preglednostjo, oblikovanju strategij za inovativno in trajnostno ponovno industrializacijo ter izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zahtevkom za podporo, ki imajo visoko raven demokratične podpore in sodelovanja partnerjev ter imajo učinke prelivanja v druge sektorje. Program bi moral dopolnjevati druge instrumente, da bi se preprečilo prekrivanje.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 c (novo)
(1c)   V prizadevanjih za okrepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje strukturnih reform za ohranjanje rasti s programom ne bi smeli nadomestiti ali zamenjati financiranja iz nacionalnih proračunov držav članic ali ga uporabiti za kritje tekočih izdatkov.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Krepitev gospodarske in socialne kohezije z okrepitvijo strukturnih reform je ključnega pomena za uspešno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. To je zlasti pomembno za države članice, katerih valuta ni euro, pri njihovih pripravah na pridružitev euroobmočju.
(3)  Krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije s strukturnimi reformami, ki prinašajo koristi Uniji in so v skladu z njenimi načeli in vrednotami, je ključnega pomena za uspešno sodelovanje in okrepljeno dejansko konvergenco v ekonomski in monetarni uniji ter njeno dolgoročno stabilnost in blaginjo. To je zlasti pomembno za države članice, katerih valuta še ni euro, pri njihovih pripravah na pridružitev euroobmočju.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Zato je v splošnem cilju programa – v okviru njegovega prispevka k odzivanju na gospodarske in socialne izzive – primerno poudariti, da bi morala krepitev kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest prispevati tudi k pripravam držav članic, katerih valuta ni euro, na prihodnje sodelovanje v euroobmočju.
(4)  Zato je v splošnem cilju programa – v okviru njegovega prispevka k odzivanju na gospodarske in socialne izzive – primerno poudariti, da bi morala krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest ter socialnega vključevanja in zmanjšanje razlik med državami članicami in regijami prispevati tudi k pripravam držav članic, katerih valuta še ni euro, na prihodnje sodelovanje v euroobmočju.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Prav tako je treba navesti, da lahko ukrepi in dejavnosti iz programa podpirajo reforme, ki bi lahko državam članicam, ki želijo uvesti euro, pomagale pripraviti se na sodelovanje v euroobmočju.
(5)  Ob upoštevanju pozitivne izkušnje, ki jo je Unija imela s tehnično podporo za države, ki so že sprejele evro, je treba navesti tudi, da lahko ukrepi in dejavnosti iz programa podpirajo reforme, ki bi lahko državam članicam, ki so se Uniji pridružile kasneje in želijo uvesti euro, pomagale pripraviti se na sodelovanje v euroobmočju.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Za sedem držav članic, in sicer Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko, velja obveznost iz Pogodb, da se morajo pripraviti za sodelovanje v euroobmočju. Nekatere med njimi so v zadnjih letih naredile le majhen napredek pri doseganju tega cilja, zato je podpora Unije za sodelovanje v euroobmočju vse bolj pomembna. Danska in Združeno kraljestvo nista zavezana, da se pridružita euroobmočju.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Regionalni in lokalni organi igrajo pomembno vlogo pri izvajanju strukturne reforme v meri, ki je odvisna od ustavne in upravne organiziranosti posamezne države članice. Zato je pri pripravi in izvajanju strukturnih reform primerno zagotoviti ustrezno stopnjo vključenosti regionalnih in lokalnih organov ter posvetovanja z njimi.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Da bi se zadovoljilo naraščajoče povpraševanje držav članic po podpori in zaradi potrebe po podpiranju izvajanja strukturnih reform v državah članicah, katerih valuta ni euro, bi bilo treba finančna sredstva programa povečati na zadostno raven, ki Uniji omogoča zagotavljanje podpore, ki ustreza potrebam držav članic prosilk.
(6)  Da bi se zadovoljilo naraščajoče povpraševanje držav članic po podpori in zaradi potrebe po podpiranju izvajanja strukturnih reform, ki so v interesu Unije, v državah članicah, katerih valuta še ni euro, bi bilo treba finančna sredstva programa z uporabo instrumenta prilagodljivosti iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/20131a povečati na zadostno raven, ki Uniji omogoča zagotavljanje podpore, ki ustreza potrebam držav članic prosilk. To povečanje ne bi smelo negativno vplivati na druge prednostne naloge kohezijske politike. Poleg tega ne bi smela obstajati obveznost, da države članice svoja nacionalna in regionalna dodeljena sredstva prenesejo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi zapolnila finančno vrzel v programu.
___________
1a Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Da bi lahko Komisija čim hitreje zagotovila podporo, bi morala imeti možnost, da del finančnih sredstev uporabi tudi za kritje stroškov dejavnosti za podporo programa, kot so stroški, povezani z nadzorom kakovosti in spremljanjem projektov na terenu.
(7)  Da bi lahko Komisija čim hitreje zagotovila kakovostno podporo, bi morala imeti možnost, da del finančnih sredstev uporabi tudi za kritje stroškov dejavnosti za podporo programa, kot so stroški, povezani z nadzorom kakovosti in spremljanjem ter ocenjevanjem projektov na terenu. Taki izdatki morajo biti sorazmerni s skupno vrednostjo odhodkov pri podpornih projektih.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Da bi zagotovili neovirano poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju programa, bi bilo treba določiti rok, v katerem mora Komisija pripraviti letna poročila o spremljanju.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2017/825
Člen 4 – odstavek 1
Splošni cilj programa je prispevati k institucionalnim in upravnim strukturnim reformam ter strukturnim reformam za ohranjanje rasti v državah članicah z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom za ukrepe, namenjene reformiranju in okrepitvi institucij, upravljanja, javne uprave ter gospodarskega in socialnega sektorja v odgovor na gospodarske in socialne izzive, da se okrepijo kohezija, konkurenčnost, produktivnost, trajnostna rast, ustvarjanje delovnih mest in naložbe, s čimer se pripravlja tudi na sodelovanje v euroobmočju, zlasti v okviru procesov ekonomskega upravljanja, vključno s pomočjo za uspešno, učinkovito in pregledno uporabo skladov Unije.“;
Splošni cilj programa je prispevati k institucionalnim in upravnim strukturnim reformam ter strukturnim reformam za ohranjanje rasti v državah članicah z zagotavljanjem podpore organom držav članic, po potrebi vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, za ukrepe, namenjene reformiranju in okrepitvi institucij, upravljanja, javne uprave ter gospodarskega in socialnega sektorja v odgovor na gospodarske in socialne izzive, da se okrepijo gospodarska, socialna in teritorialna kohezija, konkurenčnost, produktivnost, trajnostna rast, ustvarjanje delovnih mest, socialno vključevanje, boj proti izogibanju davkov in revščini, naložbe in dejanska konvergenca v Uniji, s čimer se pripravlja tudi na sodelovanje v euroobmočju, zlasti v okviru procesov ekonomskega upravljanja, vključno s pomočjo za uspešno, učinkovito in pregledno uporabo skladov Unije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (EU) 2017/825
Člen 5 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(1a)   v členu 5(1) se doda naslednja točka:
(da)   podpreti vključenost regionalnih in lokalnih organov in posvetovanje z njimi pri pripravi in izvajanju ukrepov strukturnih reform v meri, ki je sorazmerna s pooblastili in odgovornostmi teh regionalnih in lokalnih organov v ustavni in upravni strukturi vsake države članice.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka a
Uredba (EU) 2017/825
Člen 10 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa znašajo 222 800 000 EUR v tekočih cenah.;
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa znašajo 222 800 000 EUR v tekočih cenah, od tega bo 80 000 000 EUR zagotovljenih iz instrumenta prilagodljivosti iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013*;
_________________
* Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) 2017/825
Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
(3a)   v členu 16(2) se uvodni del nadomesti z naslednjim:
2.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o spremljanju izvajanja programa. To poročilo vsebuje informacije o:
„2. Od leta 2018 do vključno leta 2021 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o spremljanju izvajanja programa. To poročilo vsebuje informacije o:
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Uredba (EU) 2017/825
Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(3b)  v členu 16(2) se doda naslednja točka:
„(da) rezultatih kontrole kakovosti in spremljanja podpornih projektov na terenu;“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0227/2018).


Reforma volilne zakonodaje Evropske unije ***
PDF 112kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 (09425/2018 – C8-0276/2018 – 2015/0907(APP))
P8_TA(2018)0282A8-0248/2018

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09425/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 223(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0276/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije in priloženega predloga sklepa Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(1),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, luksemburške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice, švedskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva ter zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ustavne zadeve (A8-0248/2018),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 366, 27.10.2017, str. 7.


Sporazum o partnerstvu med EU in ESAE ter Armenijo ***
PDF 111kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (12543/2017 – C8-0422/2017 – 2017/0238(NLE))
P8_TA(2018)0283A8-0177/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12543/2017),

–  ob upoštevanju celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (12548/2017),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 91, členom 100(2), členoma 207 in 209, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6), členom 218(7) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0422/2017),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 4. julija 2018(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0177/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Armenije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0284.


Sporazum o partnerstvu med EU in ESAE ter Armenijo (resolucija)
PDF 161kWORD 57k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (12543/2017 – C8-0422/2017 – 2017/0238(NLE)2017/2269(INI))
P8_TA(2018)0284A8-0179/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12543/2017),

–  ob upoštevanju Celovitega in okrepljenega Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (12548/2017),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 91, členom 100(2), členoma 207 in 209, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6), členom 218(7) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0422/2017),

–  ob upoštevanju svojih ustreznih resolucij o odnosih med EU in Armenijo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(1),

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, zlasti tiste, dogovorjene leta 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sporočil Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o evropski sosedski politiki, zlasti poročila z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018) ter revidiranega delovnega dokumenta z dne 9. junija 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate) (SWD(2017)0300), pa tudi sporočila iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v vzhodni soseščini in zlasti svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(2) in svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. julija 2018(4) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med Evropsko unijo in Armenijo, podpisanih 21. februarja 2018,

–  ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0179/2018),

A.  ker odnosi med Armenijo in Evropsko unijo trenutno temeljijo na sporazumu o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1996, ki je začel veljati leta 1999 in ga bo nadomestil predlagani Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu;

B.  ker EU in Armenija prek vzhodnega partnerstva svoje odnose oblikujeta na podlagi skupne predanosti mednarodnemu pravu in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, načeli pravne države in dobrega upravljanja ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C.  ker se še vedno porajajo pomisleki o tem, ali Armenija v celoti spoštuje nekatere od zgoraj navedenih temeljnih vrednot, zlasti na področju demokracije in načel pravne države, ki jih spodkopavajo korupcija, kupovanje glasov, organizirani kriminal in izvajanje okrutnega oligarhičnega nadzora;

D.  ker je geografska lega Armenije med Evropo, Srednjo Azijo in Bližnjim vzhodom ter sosednjimi regionalnimi velesilami, zlasti Rusijo, Iranom in Turčijo, strateškega pomena, hkrati pa tudi problematična; ker nepriznavanje nekaterih tragedij iz preteklosti, zlasti armenskega genocida, navzočnost tujih vojakov v Armeniji ter dolgotrajni konflikti na južnem Kavkazu, ki vplivajo tudi na Azerbajdžan in Gruzijo, močno ogrožajo varnost vseh partneric in regionalno stabilnost; ker je mogoče konflikt v Gorskem Karabahu miroljubno rešiti zgolj v skladu s temeljnimi načeli OVSE iz leta 2009, in sicer s prizadevanji in predlogi sopredsednikov skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE;

E.  ker je EU prva trgovinska partnerica Armenije in njena najpomembnejša donatorica, Armenija pa je članica Evrazijske gospodarske unije, kar dokazuje, da EU ne postavlja pogoja, da morajo partnerice odločitev o poglobitvi odnosov z EU sprejeti na račun njihovih odnosov s tretjimi stranmi, pa čeprav nekatere priložnosti, na primer poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje z EU, v tem okviru niso uresničljive;

F.  ker novi sporazum določa novo pravno podlago za oživitev političnega dialoga in razširitev obsega gospodarskega sodelovanja ter sodelovanja v sektorjih, kot so energija, promet, infrastruktura in okolje; ker se pričakuje, da bodo te določbe pozitivno vplivale na Armenijo v smislu spodbujanja demokratičnih standardov, gospodarske rasti in trajnostnega razvoja; ker so takšni obeti še posebej pomembni za armensko mladino, saj med drugim ponujajo boljše izobraževanje in več zaposlitvenih priložnosti; ker bodo prednosti okrepljenega sodelovanja uživali tako državljani EU kot državljani Armenije;

1.  toplo pozdravlja podpis Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu, ki predstavlja pomemben korak naprej v odnosih med EU in Armenijo ter vključuje zavezanost nadaljnji poglobitvi političnih in gospodarskih odnosov;

2.  ugotavlja, da podpis sporazuma ni končni cilj, kar zadeva sodelovanje med EU in Armenijo, temveč poudarja pomembnost hitrega in učinkovitega izvajanja, preden se preučijo možnosti za nadaljnjo okrepitev sodelovanja in povezovanja med stranema, in sicer v tempu in obsegu, ki bosta sprejemljiva za obe strani;

3.  želi spomniti, da je znaten napredek, kar zadeva spoštovanje temeljnih vrednot, kot so načelo pravne države, človekove pravice in temeljne svoboščine, pa tudi delujoč demokratični sistem za ohranjanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva in doseganje rezultatov v boju proti korupciji, bistvenega pomena za odpiranje dodatnih možnosti za sodelovanje; se v zvezi s tem veseli, da bo EU pravočasno razmislila o vzpostavitvi dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Armenijo, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro vodeno in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu oseb;

4.  čestita državljanom Armenije za miren prenos oblasti aprila in maja 2018, ki je privedel do zamenjave vlade v skladu z armensko ustavo; pozdravlja zadržanost, ki so jo pokazali organi kazenskega pregona, a hkrati izraža zaskrbljenost zaradi neupravičenih aretacij miroljubnih protestnikov, vključno s poslanci parlamenta; prisrčno čestita Nikolu Pašinjanu ob izvolitvi za novega predsednika armenske vlade; se veseli večjega sodelovanja z njim, njegovo vlado ter narodno skupščino, tudi zato, da jih podpre pri izpolnjevanju pričakovanj armenske družbe, kot jih je izrazila v demonstracijah, ter izraža pripravljenost za opazovanje prihodnjih parlamentarnih volitev v Armeniji;

Področje uporabe, splošna načela, temeljne vrednote in zavezanost reševanju konfliktov

5.  poudarja, da se sporazum uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na drugi strani na ozemlju Republike Armenije; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da se proizvodi v EU ne bodo nezakonito izvažali prek Armenije;

6.  ugotavlja, da je sporazum v skladu z duhom in načeli iz priporočila Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017, v katerem je jasno navedeno, da ne bo ratificiran noben celoviti sporazum z državo, ki ne spoštuje vrednot EU – demokracije, načel pravne države in dobrega upravljanja – ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin; vseeno poziva armenske oblasti, naj ob podpori EU poskrbijo za to, da v zvezi s temi vrednotami ne bo prišlo do nazadovanja, saj bi to lahko privedlo do tega, da bi bila uporaba sporazuma na podlagi njegovega člena 379 odložena; poudarja, da sta pogoja za finančno pomoč EU Armeniji še vedno izvajanje in kakovost reform;

7.  hrabri Armenijo, naj hitro sprejme in začne izvajati skupno dogovorjene reforme, predvsem kar zadeva stabilnost volilnega sistema, neodvisnost sodstva in preglednost pri vodenju državnih institucij, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami partnerstva med EU in Armenijo, ki bi morale služiti kot vodilni okvir za izvajanje sporazuma, da se zagotovijo oprijemljivi in pozitivni rezultati za armenske državljane;

8.  poudarja izreden pomen smiselnega vključevanja in sodelovanja ustreznih organizacij civilne družbe v tej fazi izvajanja, tudi s pomočjo nove platforme civilne družbe, ustanovljene s sporazumom, da se presežejo omejene obveznosti glede obveščanja predstavnikov civilne družbe in glede izmenjave mnenj z njimi, kot je trenutno predvideno v členu 366 sporazuma; želi spomniti, da bi morale organizacije civilne družbe, ki sodelujejo pri tem, odražati čim širšo paleto različnih političnih in socialnih interesov;

9.  poziva Komisijo, naj finančno pomoč EU dosledno pogojuje tako, da podporo EU (med drugim prek evropskega instrumenta sosedstva, makrofinančne pomoči in drugih instrumentov) sistematično veže na učinkovito izvajanje reform, katerega napredek bi bilo treba podrobno spremljati;

10.  ugotavlja, da je sporazum tudi v skladu z duhom in načeli iz priporočila Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017, tudi kar zadeva pogojevanje ratifikacije novega sporazuma z Armenijo ali Azerbajdžanom s pomembno zavezanostjo in znatnim napredkom za rešitev konflikta v Gorskem Karabahu; poziva obe strani, naj v dobri veri pospešita pogajanja in povečata rezultate svojih pogajanj po volitvah leta 2018 v obeh državah in naj pišeta zgodovino, tako da končata konflikt, ki ga ni mogoče rešiti vojaško, je pa zahteval preveč življenj, zlasti med civilnim prebivalstvom, in ki ne samo, da onemogoča vzpostavitev miru in stabilnosti, temveč tudi že skoraj tri desetletja zavira socialno-ekonomski razvoj v regiji; je zelo zaskrbljen zaradi krepitve vojaških zmogljivosti in nesorazmernih obrambnih odhodkov v regiji; podpira vse pobude, ki prispevajo k miru in razvoju dobrih sosedskih odnosov, vključno s pogovori na visoki ravni ter mehanizmom za nadzor premirja, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj povečata podporo EU za programe za omogočanje večjih stikov med armenskimi in azerbajdžanskimi nevladnimi in mladinskimi organizacijami, pri čemer je treba zagotoviti, da se države članice EU izogibajo posrednemu izvozu blaga z dvojno rabo in tehnologije stranem, ki so udeležene v konfliktu;

Politična reforma

11.  poziva tako Armenijo kot EU, naj posebno prednost namenita notranjim reformam, navedenim v členu 4, da se zlasti zagotovita nemoten prehod s predsedniškega na parlamentarni sistem in nepolitizacija državnih institucij; spodbuja armensko vlado, naj v interesu armenske družbe na splošno zagotovi, da bo v zvezi z velikimi reformami – na primer tistimi, ki so povezane s strukturo in dejavnostmi vlade ali kazenskim zakonikom – potrebna večja preglednost in da bo v zvezi z njimi potekal vključujoč dialog z opozicijo in civilno družbo;

12.  poudarja, da je treba zagotoviti enake pogoje za opozicijo in ustvariti okolje, v katerem bo lahko civilna družba, vključno s predstavniki medijev in zagovorniki človekovih pravic, delovala brez strahu pred povračilnimi ukrepi; v zvezi s tem poziva Armenijo, naj vsem zapornikom, tudi Andreasu Gukasjanu, zagotovi hitro in pošteno sojenje, ki bo potekalo brez kakršnih koli političnih vplivov; poziva armenske oblasti, naj zagotovijo, da novinarji ne bodo deležni pritiska oziroma da zaradi svojega dela ne bodo v strahu pred povračilnimi ukrepi ali nasiljem in da bo spoštovana njihova pravica do svobode zbiranja, poleg tega pa naj se vzdržijo uporabe prekomerne sile in pritiska, na primer v obliki neupravičenih kazenskih obtožb zoper miroljubne protestnike in vodje protestov; poziva k nepristranskim preiskavam in poštenim sojenjem v vseh zadevah, tudi v zvezi s preteklimi nesorazmernimi ukrepi policije zoper miroljubne protestnike in v zadevi v zvezi s skupino Sasna Tsrer, v kateri je policija resno ovirala delo odvetnikov obrambe;

13.  poziva armenske oblasti, naj v luči prihodnjih volitev hitro in v celoti izvedejo vsa priporočila mednarodnih opazovalnih misij pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kot so bila poudarjena v njihovem zadnjem poročilu, zlasti tista v zvezi z obtožbami o kupovanju glasov, ustrahovanju volivcev, pritiskih na javne uslužbence in zaposlene v zasebnem sektorju ter o neupravičenem vmešavanju predstavnikov strank oziroma uradnikov organov kazenskega pregona v volilni postopek, kar je onemogočilo povečanje zaupanja javnosti v volilni sistem države;

14.  spodbuja Armenijo, naj izvede priporočila Beneške komisije, na primer tista iz njenega mnenja iz leta 2017 o osnutku sodnega zakonika, v skladu s katerim so bile z zakonikom uvedene pozitivne spremembe, ki jih je prinesla ustavna reforma, a hkrati vsebuje vrzeli in neskladnosti, ki jih je treba odpraviti;

Načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

15.  ponavlja, da je močno zavezan mednarodnemu pravu in temeljnim vrednotam, med drugim demokraciji, načelu pravne države in dobremu upravljanju, ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter spodbuja Armenijo, naj na teh področjih doseže znaten napredek, zlasti kar zadeva svobodo medijev, neodvisnost sodstva ter boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, davčni utaji, nepotizmu in okrutni vladavini oligarhov; spodbuja armenske oblasti, naj začnejo izvajati poglobljen in pristen proces gospodarskih reform, da bi odpravili sedanjo oligarhično strukturo in zadevne monopole; jih nadalje spodbuja, naj še naprej dosledno ukrepajo v skladu z obveznostmi, ki jih imajo kot država pogodbenica konvencije OZN proti mučenju, ter preprečujejo, preganjajo in kaznujejo kršitve;

16.  obžaluje, da nasilje na podlagi spola in spolne usmerjenosti še naprej ostajata resen problem v Armeniji; ugotavlja, da je bilo nasilje v družini s tem, ko je narodna skupščina 8. decembra 2017 sprejela zakon o preprečevanju nasilja v družini, zaščiti žrtev nasilja v družini in ponovni vzpostavitvi miru (kohezija) v družini, priznano kot velika težava, a poziva k strožji zakonodaji za učinkovit boj proti takemu nasilju, organi pa naj bolje ščitijo in podpirajo preživele žrtve; izraža pohvalo Armeniji za to, da je 18. januarja 2018 podpisala Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, in jo spodbuja, naj to konvencijo hitro ratificira in v celoti izvaja in tako učinkovito izpolni svoje obveznosti v zvezi z mednarodnimi standardi na tem področju;

17.  poziva Armenijo, naj vprašanja enakosti spolov in nediskriminacije obravnava tako, da sprejme hitre, a učinkovite ukrepe, namenjene zagotavljanju enakih možnosti za vse, zlasti na področju zaposlovanja, enakega plačila in javnih funkcij, v idealnem primeru s pomočjo celovitega in ločenega zakona o nediskriminaciji, s katerim bodo zaščitene tudi druge ranljive skupine, kot so osebe LGBTI, v skladu z mednarodnimi standardi in različnimi zavezami Armenije glede človekovih pravic, poleg tega pa naj zagotovi učinkovite in ustrezne zaščitne mehanizme; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi nezdružljivosti zakonodaje, ki je v pripravi, z mednarodnimi standardi v zvezi z nediskriminacijo;

18.  poziva armenske oblasti, naj bo med njihovimi glavnimi prednostnimi nalogami končanje prakse izbiranja spola, ki se izvaja s selektivnimi prekinitvami nosečnosti, saj sta Armenija in Azerbajdžan – takoj za Kitajsko – med državami, v katerih je ta praksa še vedno najbolj razširjena na svetu; podpira zavezanost Armenije izboljševanju življenja otrok, zlasti invalidnih in osirotelih otrok, in sicer z doslednim izvajanjem prednostnih nalog, določenih v nacionalni strategiji za varstvo otrokovih pravic in zadevnem akcijskem načrtu za izvajanje Konvencije OZN o otrokovih pravicah, pa tudi z zagotovitvijo vključujočega izobraževanja za vse otroke do leta 2025 in odpravo dela otrok;

19.  spodbuja nadaljnja prizadevanja za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju kaznivih dejanj, kot so terorizem, organizirani kriminal, kibernetska kriminaliteta in čezmejni kriminal, in pri boju proti njim ter poziva Armenijo, naj svojo politiko bolj približa zunanji in varnostni politiki EU;

20.  poziva Armenijo, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), ki ga je podpisala leta 1999;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

21.  pozdravlja poglobitev trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Armenijo in to, da Celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu v nekaterih primerih presega obveznosti v okviru STO glede preglednosti in dostopa proizvodov in izvajalcev storitev EU do trga na področjih, kot so trgovina s storitvami, pravice intelektualne lastnine in javno naročanje;

22.  poziva Armenijo, naj v skladu z zavezami, danimi ob vstopu v STO, vzpostavi zaupanja vreden trgovinski odnos z EU; opozarja, da pogoji za članstvo v STO ter obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov STO, in določbe teh sporazumov veljajo le za ozemlje Republike Armenije, ki ga priznava OZN;

23.  izraža upanje, da bo sporazum hitro prinesel nove in privlačne gospodarske priložnosti za armenske državljane, ki živijo v Armeniji ali se vračajo vanjo, zlasti za mlade v tej državi;

24.  hkrati pa obžaluje, da sporazum zaradi članstva Armenije v Evrazijski gospodarski uniji ne more vključevati odstranitve carinskih ovir; vseeno pa pozdravlja, da Armenija v veliki meri uporablja splošni sistem preferencialov EU, a nekoliko zaskrbljen ugotavlja, da je ta izvoz v okviru splošnega sistema preferencialov močno osredotočen na zgolj nekaj vrst blaga; ugotavlja, da sporazum spoštuje večplastno zunanjo politiko Armenije, a poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da Armenija pomoči EU ne bo namenila za sektorje, za katere veljajo ruske sankcije proti EU, in poziva Komisijo, naj strogo nadzira, ali države članice EU spoštujejo Uredbo Sveta (EU) št. 833/2014, da se prepreči, da bi Rusija blago z dvojno rabo in tehnologijo naročala prek Armenije;

25.  pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen v zvezi z zaščito blagovnih znamk, vključno s prehodnimi določbami člena 237, ki se nanašajo na Cognac in Champagne, s čimer se ščitijo interesi EU, Armeniji pa hkrati omogoča, da razvija svojo trgovino v vseh pomembnih sektorjih gospodarstva;

Energija in druga področja sodelovanja

26.  pozdravlja poudarek, ki je – zlasti v členu 42 – dan jedrski varnosti na podlagi standardov in praks Mednarodne agencije za atomsko energijo in Evropske unije; obžaluje odločitev armenskih oblasti, da bodo podaljšale življenjsko dobo jedrske elektrarne Medzamor, in ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi trajnih razhajanj med varnostnimi standardi te jedrske elektrarne in večjimi tveganji, ki izhajajo iz tega, da leži na potresnem območju; izreka pohvalo pogajalcem, da so v člen 42 Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu vključili posebno sodelovanje za „zaprtje in varno razgradnjo jedrske elektrarne Medzamor ter hitro sprejetje časovnega načrta ali akcijskega načrta v ta namen, pri čemer se bo upoštevala potreba po nadomestitvi z novimi zmogljivostmi, da se zagotovijo zanesljivost oskrbe z energijo v Republiki Armeniji in pogoji za trajnostni razvoj“;

27.  pozdravlja tudi posebne določbe o sodelovanju glede okoljskih vprašanj v Armeniji, saj je na tem področju nujno treba napredovati, poleg tega pa lahko razvoj čistih alternativnih virov energije predstavlja tudi priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije; Komisijo zlasti poziva, naj armenski vladi v zvezi z njenim ambicioznim načrtom za razvoj obnovljivih virov energije nudi tehnično in finančno pomoč in podporo;

28.  poziva armenske oblasti, naj povečajo preglednost in odgovornost pri upravljanju javnih financ, pa tudi pri javnem naročanju in postopku privatizacije, poleg tega pa naj okrepijo nadzor nad bančnim sektorjem;

29.  poudarja, kako pomembne so določbe o dialogu in sodelovanju na področju politike zaposlovanja, pravic delavcev, kot sta zdravje in varnost pri delu, enakosti spolov in nediskriminacije, tudi ko gre za ranljive in obrobne skupine, da se zagotovijo boljša delovna mesta z boljšimi delovnimi pogoji, zlasti za mlade Armence, ter prispeva k boju proti visoki stopnji brezposelnosti in hudi revščini;

Institucionalne določbe

30.  pozdravlja, da je bil v skladu s členom 365 sporazuma ustanovljen Parlamentarni partnerski odbor, in se zavezuje, da bo – skupaj s parlamentom Armenije – hitro pripravil njegov poslovnik, da bo lahko kmalu začel delovati;

31.  ponavlja svojo zahtevo, naj Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje Parlamentu – v skladu z njegovim priporočilom z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017, v katerem je bila potrjena odločitev Parlamenta, da bo okrepil spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnericami in povečal nadzor nad podporo EU v zvezi s tem – vsakih šest mesecev posredujeta podrobno pisno poročilo o izvajanju mednarodnih sporazumov;

32.  poziva EU in armenske oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja za obveščanje o ciljih tega novega sporazuma, da bi javnost tako v Armeniji kot v EU še bolje seznanile s pričakovanimi priložnostmi in koristmi, ki bi jih bo prinesla njegova sklenitev; poleg tega poziva obe strani, naj si še naprej prizadevata za boj proti kakršnim koli dezinformacijskim kampanjam v zvezi z odnosi med EU in Armenijo;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Armenije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.
(3) UL C 328, 6.9.2016, str. 2.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0283.


Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom ***
PDF 113kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani (10209/1/2012 – C8-0038/2018 – 2010/0310(NLE))
P8_TA(2018)0285A8-0222/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10209/1/2012),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani (5784/2/2011 in 8318/2012),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100, členom 207, členom 209 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0038/2018),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. januarja 2013 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju spremembe pravne podlage na podlagi sodbe Sodišča z dne 11. junija 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 4. julija 2018(3) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0222/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Irak.

(1) UL C 440, 30.12.2015, str. 301.
(2) Sodba Sodišča z dne 11. junija 2014, Komisija proti Svetu, o Okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Republiko Filipini, C-377/12, ECLI:EU:C:2014:1903.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0286.


Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom (resolucija)
PDF 159kWORD 59k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani (10209/1/2012 – C8-0038/2018 – 2010/0310M(NLE))
P8_TA(2018)0286A8-0224/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10209/1/2012),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100, členom 207, členom 209 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0038/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom(2),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 8. januarja 2018 o elementih strategije EU do Iraka,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2018 o novi strategiji do Iraka,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa Komisije za Irak (2014–2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu(4),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 2367 (2017) z dne 14. julija 2017 in št. 2379 (2017) z dne 21. septembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. julija 2018(5) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0224/2018),

A.  ker Evropo in Irak povezujejo tisočletja vzajemnih kulturnih vplivov in skupna zgodovina;

B.  ker so Irak prizadeli diktatorski režim Sadama Huseina, ki je vladal več desetletij in ki je leta 1980 začel izvajati vojno nasilje proti Iranu, leta 1990 pa proti Kuvajtu, ostre sankcije ter notranji konflikt po invaziji pod vodstvom ZDA leta 2003, vključno s sektaškim nasiljem in kurdskimi težnjami po odcepitvi ter džihadskim terorizmom Daiša; ker vsi ti dejavniki pojasnjujejo obseg izzivov, s katerimi se sooča Irak pri prizadevanjih za doseganje napredka na področju boljšega upravljanja, gospodarskega napredka in nacionalne sprave;

C.  ker je EU ponovno potrdila svojo zavezanost partnerstvu z Irakom na podlagi sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in podpiranju iraških oblasti pri prehodu na demokracijo in v procesu obnove, pa tudi odpravljanju temeljnih razlogov za politično, družbeno in gospodarsko nestabilnost; ker naj bi prizadevanja za obnovo po ocenah stala kar 88 milijard USD;

D.  ker so države članice EU, ki so sodelovale v vojni leta 2003, in EU kot celota še posebej odgovorne pomagati iraškemu prebivalstvu ter podpirati prizadevanja za uresničitev miru in stabilnosti v državi;

E.  ker so parlamentarne volitve potekale 12. maja 2018; ker v regiji, za katero so značilni avtoritarni režimi in prakse, Irak predstavlja enega od redkih primerov konkurenčnega političnega okolja, vključno z večstrankarskim sistemom in razmeroma svobodnimi mediji; ker se politične sile v državi očitno zavedajo potrebe po vzpostavitvi zavezništev med sektami za povečanje legitimnosti in stabilnosti sistema; ker so resnične in konkurenčne volitve temeljnega pomena za utrjevanje demokracije v Iraku; ker bo polna udeležba vseh delov iraške družbe pomemben korak k vključujoči demokraciji in skupnemu občutku nacionalne pripadnosti;

F.  ker je znatno izboljšanje varnostnih razmer nujno za spodbujanje stabilnosti, sprave, vključujočega upravljanja ter gospodarskega in družbenega napredka države na nacionalni in lokalni ravni; ker je za uresničitev sprave potrebna odgovornost za kazniva dejanja vseh strani; ker EU prek svoje svetovalne misije zagotavlja pomoč za reformo varnostnega sektorja v Iraku; ker je misija OZN za pomoč Iraku (UNAMI) v državi prisotna od leta 2003 ter opravlja pomembno delo pri spodbujanju vključujočega političnega dialoga in nacionalne sprave; ker NATO še naprej izvaja svojo pobudo za gradnjo zmogljivosti v Iraku, ki se osredotoča na boj proti improviziranim eksplozivnim napravam, odstranjevanje eksplozivnih sredstev in min, civilno-vojaško načrtovanje, vzdrževanje opreme iz sovjetskega obdobja, vojaško medicino in reformo iraških varnostnih institucij;

G.  ker se Irak sooča z izzivi pri upravljanju, in sicer pri gradnji institucionalnih in upravnih zmogljivosti ter utrjevanju pravne države, izvrševanju zakonov in spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami ženski in pravicami etničnih in verskih manjšin;

H.  ker je pomemben boj proti brezposelnosti in družbeni izključenosti, zlasti med mladimi, da se prepreči, da se radikalizirajo in s tem postanejo lahka tarča novačenja terorističnih organizacij ali drugih organiziranih kriminalnih združb;

I.  ker so iraške službe za boj proti terorizmu, glavni akter pri osvoboditvi Mosula, utrpele številne žrtve ter jim je treba zagotoviti ustrezno priznanje in podporo, da bi lahko okrepile zmogljivosti za rekrutacijo ter ponovno vzpostavile ustrezno in vzdržno število pripadnikov;

J.  ker bi morale iraške oblasti izkoristiti državne prihodke od nafte kot priložnost in sredstvo za trajno družbeno in gospodarsko obnovo, ki bi koristila vsej iraški družbi, namesto da jih delijo na podlagi klientelizma; ker je v iraški avtonomni regiji Kurdistan veliko nahajališč nafte; ker je treba normalizirati odnose med centralno vlado v Bagdadu in regionalno vlado iraške avtonomne regije Kurdistan v skladu z določbami ustave;

K.   ker je Irak mozaik skupnosti, ki pogosto tekmujejo za oblast in nadzor nad nacionalnimi viri; ker je Daiš v vojnih zločinih in zločinih zoper človečnost nečloveško pokončal ali zasužnjil več tisoč iraških državljanov, vključno s pripadniki manjšinskih skupnosti, med njimi pa so prednjačile ženske in dekleta; ker teroristične in ekstremistične skupine še vedno lahko izkoriščajo napetosti med sektami in lokalne napetosti; ker je v Iraku leta 2003 živelo 1,5 milijona iraških kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov, Asircev in drugih krščanskih manjšin) in ker so ti iraški kristjani starodavno avtohtono prebivalstvo, ki jim resno grozita preganjanje in izgon; ker je bilo več milijonov iraških državljanov, vključno s kristjani, prisiljenih pobegniti pred nasiljem in so zapustili domovino ali so bili razseljeni znotraj državnih meja; ker Kurdi predstavljajo velik del manjšinskega prebivalstva Iraka, katerega večina živi v iraški avtonomni regiji Kurdistan;

L.  ker Daiš, Al Kaida in podobno misleče teroristične organizacije črpajo navdih iz skrajne različice salafizma/vahabizma; ker se je treba kljub vojaškemu in ozemeljskemu porazu Daiša še vedno boriti proti grožnji, ki jo predstavlja ta ideologija, in sicer z boljšim upravljanjem, izobraževanjem, zagotavljanjem storitev, prizadevanji za deradikalizacijo in polnim vključevanjem sunitske skupnosti v iraški politični proces;

M.  ker je v državi s 26 milijoni prebivalcev zdaj 11 milijonov ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč, več kot 3 milijone notranje razseljenih Iračanov, med katerimi so številni v iraški regiji Kurdistan, in 246 000 beguncev iz Sirije; ker je zagotavljanje ekonomske podpore notranje razseljenim osebam za omogočanje njihovega preživetja bistvenega pomena za njihovo vrnitev;

N.  ker je ozemeljski poraz Daiša rezultat prizadevanj iraških oboroženih sil, ki jih podpira globalna koalicija proti Daišu, pa tudi različnih enot ljudske mobilizacije, pešmerg in drugih zavezniških sil; ker je kljub ozemeljskemu porazu Daiša v Iraku še vedno prisotna džihadistična grožnja, ki ogroža utrjevanje stabilnosti in varnosti v državi, zlasti vzdolž sirske meje; ker je treba za obnovo države in vključevanje iraške družbe preseči razlike na podlagi verskih meril z razpustitvijo enot ljudske mobilizacije in vključevanjem njihovih članov v skladu s potrebami države, saj brez tega ne bo mogoče vzpostaviti delujoče države, ki bo temeljila na demokraciji in pluralizmu; ker je iraški parlament leta 2016 sprejel zakon, s katerim so milice dejansko postale stalnica iraških varnostnih sil; ker je enotna, pluralna in demokratična iraška država predpogoj za stabilnost in razvoj države ter njenih državljanov;

1.  pozdravlja sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom; poziva, naj se v celoti izkoristijo njegovi mehanizmi, da bi se poglobile vezi med EU in Irakom;

2.  poudarja, da je sporazum o partnerstvu in sodelovanju ključen instrument za izvajanje strategije EU za Irak ter za krepitev našega sodelovanja pri obnovi, stabilizaciji in spravi na nacionalni in lokalni ravni z dolgoročno strategijo; poudarja pomen iraške odgovornosti v procesu vzpostavljanja demokratične, zvezne in pluralistične države, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in pravne države;

3.  pozdravlja pobudo za organizacijo mednarodne konference za obnovo Iraka, ki je potekala 12. februarja 2018 v Kuvajtu; poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo svoje zaveze glede finančne in tehnične pomoči;

4.  pozdravlja dejstvo, da je EU zavezana zagotavljanju dolgoročne pomoči in da je Irak opredelila kot pilotno državo, v kateri se bo bolje obravnavala in operacionalizirala humanitarno-razvojna povezava, da bi spodbudili prehod s humanitarne pomoči na dolgoročnejšo obnovo in stabilizacijo; opozarja, da OZN krizo v Iraku uvrščajo med nujne razmere 3. stopnje in da trenutno potrebuje pomoč 11 milijonov ljudi; zato poziva EU in države članice, naj najprej okrepijo svoja prizadevanja za nujno obravnavo osrednjih humanitarnih izzivov in potreb ljudi, zlasti v zvezi z več kot tremi milijoni notranje razseljenimi osebami;

5.  poudarja, da je revščina v državi vsesplošno razširjena in da so, čeprav je Irak država z zgornjim srednjim dohodkom, leta nasilja, konflikta in sektaštva občutno spodkopala napredek pri razvoju; poziva EU, naj razvojno pomoč prek ciljnih projektov usmeri v najbolj ranljive skupine in osebe, ki so najbolj potrebne pomoči, zlasti ženske in otroke, mlade, notranje razseljene prebivalce in begunce;

Prednostne naloge pri ukrepanju EU v Iraku

6.  poziva EU in njene države članice, naj ohranijo sedanjo humanitarno pomoč ter tako pomagajo Iračanom, ki so jih prizadeli konflikti, pri tem pa pomoč uporabijo kot sredstvo za utrjevanje upravljanja, demokracije in pravne države; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovit pregled finančne pomoči, ki so jo zagotovile, da bi se prepričali, da doseže tiste, ki so je potrebni; poudarja, da imajo vsi Iračani zakonsko pravico, da pridobijo osebne dokumente in da dostopajo do pomoči brez diskriminacije;

7.  poziva EU, naj okrepi sodelovanje, da se pospešita stabilizacija in varnost na nedavno osvobojenih območjih in omogoči varna, premišljena, prostovoljna in dostojna vrnitev notranje razseljenih oseb; poziva, naj EU še naprej podpira iraške oblasti za zagotovitev demokratičnih volilnih procesov in pomaga iraški neodvisni visoki volilni komisiji pri njenih prizadevanjih, da bi notranje razseljenim osebam omogočila udeležbo na volitvah; spodbuja EU, naj zagotovi tehnično pomoč za krepitev iraških zmogljivosti pri odstranjevanju min in odpravljanju nevarnosti za eksplozije na osvobojenih območjih; poziva iraško vlado, naj si prizadeva za pospešitev postopkov registracije organizacij za odstranjevanje min;

8.  poziva Unijo in države članice, naj nemudoma nudijo finančno pomoč za obnovo prednostne infrastrukture in ponovno vzpostavitev nujnih javnih storitev, kot so dostop do vode in sanitarnih storitev, električne energije, izobraževanja in zdravstvene nege, da bi zagotovili osnovne življenjske standarde za prebivalstvo, okrepili podporo za civilno družbo in namenili prednost financiranju projektov, ki podpirajo akterje, ki spodbujajo odgovornost in demokratične spremembe; poziva države članice EU, naj podprejo proces načrtovanja obnove mest, ki bo omogočil sodelovanje državljanov v postopkih odločanja, povezanih z obnovo, da se zagotovi vključenost v urbanistično načrtovanje in obnovo, s ciljem povečati zaupanje med državljani in državo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo sredstva za obnovo enakomerno porazdelila med skupnosti, potrebne pomoči, ne glede na etnično ali versko opredelitev prejemnikov, ter da se bodo usmerjala prek zakonitih državnih agencij in ne prek poddržavnih akterjev; meni, da bi bilo mogoče uvesti finančno pomoč ter jo razdeliti med lokalne podjetnike in podjetja, da bi zagotovili kapital za mala in srednja podjetja;

9.  poziva EU, naj si močno prizadeva za spodbujanje nadaljnjega trajnega in konstruktivnega dialoga med osrednjo oblastjo in oblastmi iraškega regije Kurdistan, zlasti po referendumu v Kurdistanu septembra 2017, da bi se vzpostavili stabilni odnosi, ki bi zadovoljili obe strani, omogočilo vključujoče odločanje na najvišji ravni in v celoti spoštovale raznolikost države in pravice vseh delov iraške družbe, pa tudi načela iraške ustave ter enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost Iraka; poudarja, da je treba vprašanje razmejitve kurdske regije in preostalega Iraka rešiti z dialogom s podporo OZN; meni, da bi morala Irak in avtonomna regionalna vlada Kurdistana imeti možnost, da izvažata nafto brez zunanjega vmešavanja; prav tako poziva EU, naj spodbuja tesnejše sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi za učinkovito obnovo države ter vzpostavitev dolgotrajne stabilnosti in mirnega sobivanja; poudarja, da mora iraška regija Kurdistan nujno izvesti potrebne politične in gospodarske reforme, se boriti proti korupciji in omogočiti delovanje novih strank ter zagotoviti resnične in konkurenčne volitve v regionalni parlament leta 2018;

10.  meni, da so med prehodom z nujne pomoči na razvoj prednostna področja razvojne pomoči dolgoročni pristop, stabilizacija, reforme ter izboljšave na področjih dobrega upravljanja in odgovornosti, izobraževanje in razvoj spretnosti, dostop do možnosti za preživljanje ter zagotavljanje zdravstvenih in temeljih socialnih storitev; poudarja tudi, kako pomembne so reforme za izboljšanje uravnoteženosti spolov in povečanje zastopanosti žensk v političnem življenju države; z veseljem pričakuje konkretne predloge o predvidenih ukrepih, s katerimi bi se odzvali na navedene potrebe, in poziva Komisijo, naj posreduje dokaze o rezultatih in učinkih, doseženih v sklopu večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2017;

11.  izraža zaskrbljenost zaradi velike razdrobljenosti iraške družbe; poziva EU, naj v sodelovanju z misijo UNAMI in iraškimi oblastmi v celoti podpre delo komisije za nacionalno spravo na področju spodbujanja sprave med skupnostmi in procesa nacionalne sprave, ki ga vodi Irak, da bi se zagotovilo spoštovanje raznolikosti v Iraku in spodbudilo vključujoče in reprezentativno upravljanje na nacionalni in lokalni ravni, ki bi prispevalo h krepitvi skupnega občutka iraškega državljanstva; ugotavlja, da je treba zaradi potrebe po preprečevanju konfliktov in obravnavanju varnostnih izzivov, pa tudi zaradi potrebe po pobudah za spravo, mediacijo in dialog, močno povečati sredstva, ki so na voljo za take pobude, večinoma z uporabo instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; pozdravlja priporočila iraških verskih voditeljev za iraško vlado, naj ustanovi svet visokih duhovnikov in strokovnjakov v Iraku, pošlje zahtevo iraškemu parlamentu, naj podpre zakon o kriminalizaciji ekstremističnih verskih govorov, ki podpihujejo sovraštvo in nasilje, in kaznovanju tistih, ki spodbujajo takšna dejanja, naj pregleda šolske programe ter se osredotoči na spravo in nacionalno državljanstvo, ne pa na sektaško identiteto;

12.  spodbuja mednarodno skupnost in EU, naj zagotovita podporo za ohranitev raznolikosti etničnih, kulturnih in verskih identitet v Iraku; poziva, naj se v okviru iraške ustave preučijo možnosti priznavanja, zaščite in krepitve lokalnega samoupravljanja etničnih in verskih manjšin, ki živijo na območjih, kjer imajo močno zgodovinsko prisotnost in tam miroljubno sobivajo, na primer v gorovju Sindžar (jazidi) in na planoti Ninive (kaldejsko-sirsko-asirska ljudstva); poziva iraške oblasti, naj dovolijo Kurdom, kristjanom in jazidom, da se vrnejo na svoja prvotna območja prebivanja, in zagotovijo, da bo to varno zanje;

Politični dialog

13.  poziva EU, naj okrepi politični dialog z iraškimi oblastmi, da bi spodbudila spoštovanje človekovih pravic, krepitev demokratičnih institucij s pomočjo večjega spoštovanja pravne države, dobro upravljanje in učinkovit pravosodni sistem; v zvezi s tem poziva, naj se v tem dialogu prednost nameni odpravi smrtne kazni, in poziva iraške oblasti, naj takoj uvedejo moratorij zanjo;

14.  poudarja, da je treba podpreti razvoj iraške civilne družbe ter njeno polno politično zastopanost in sodelovanje v različnih reformnih procesih; vztraja, da je treba posebno pozornost nameniti zastopanosti žensk, mladih in pripadnikov vseh etničnih in verskih skupin iraške družbe, vključno s kristjani, šiitskimi in sunitskimi muslimani, jazidi in mandejci, Šabaki, Kurdi, Turkmenci in drugimi, katerih zahteve je treba obravnavati; istočasno poudarja, da je treba kot prednostno nalogo določiti uresničitev vključujočega nesektaškega političnega razreda, v katerem bodo zastopani vsi deli iraške družbe;

15.  poziva EU in države članice, naj ob upoštevanju pravnega reda EU na področju boja proti korupciji začnejo z iraškimi organi izvajati programe pravosodnega sodelovanja in izmenjavati dobre prakse ter učinkovita orodja za boj proti razširjeni korupciji in s tem zagotovitev pravične porazdelitve nacionalnega bogastva; poudarja pomen, ki ga ima EU pri svetovanju iraški vladi na področju varnosti in upravljanja z namenom zagotavljanja stabilnosti v Iraku;

16.   izreka pohvalo prispevku iraških oboroženih sil h globalnemu boju proti teroristični organizaciji Daiš; še naprej zagotavlja podporo obsežnim ukrepom za boj proti terorizmu, ki jih izvaja globalna koalicija za boj proti Daišu, organizaciji, ki še vedno predstavlja veliko grožnjo, kljub nedavnim vojaškim dosežkom v boju proti njej, ob zagotavljanju spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic; se zaveda, da na boj proti terorizmu v Iraku močno vplivajo okoliščine, povezane z njim, kot je vojna v Siriji; poziva EU, naj vzpostavi dialog o vprašanjih, povezanih z bojem proti terorizmu, da bi se reformirala zakonodaja za boj proti terorizmu in okrepile zmogljivosti države za odzivanje na teroristične grožnje, ter naj sodeluje z iraškimi oblastmi v boju proti nekaznovanju vseh kaznivih dejanj, ki so usmerjena proti kateri koli skupini, bodisi etnični, verski ali drugi, v vseh njihovih oblikah; se zaveda, da je treba za boj proti terorizmu odpraviti njegove temeljne vzroke;

17.  poziva EU, naj spodbuja iraške oblasti, da sprejmejo nacionalno strategijo za obravnavo kaznivih dejanj, ki jih je zakrivil Daiš, ter pristopijo k Rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in prostovoljno sprejmejo pristojnost MKS za pregledno in pravično preiskavo in zagotovitev odgovornosti za kršitve človekovih pravic, vojne zločine in zločine proti človeštvu, ki jih je zakrivil Daiš; poudarja potrebo po verodostojnem pregonu odgovornih za kazniva dejanja, ki jih je zakrivil Daiš, s smiselno udeležbo žrtev in vzpostavitvijo celovitega sodnega registra teh kaznivih dejanj; hkrati je zaskrbljen, da bi preširoko področje pregona lahko povzročilo dodatne krivice, kar bi oviralo prihodnjo spravo v skupnosti in ponovno vključevanje;

18.  poudarja, da je treba pri usposabljanju lokalnih medijskih akterjev o mirovnem novinarstvu zagotoviti obširno strokovno znanje na področju medijev in svobode izražanja;

19.  poziva, naj EU prizna odgovornost za državljane EU, ki so odpotovali v Irak, da bi sodelovali pri zločinih, ki jih je zakrivil Daiš, in ki bi morali biti podvrženi postopkom v skladu s pravno državo ter sojenju; poziva k vzpostavitvi jasnih postopkov med Irakom in zadevnimi državami članicami EU v zvezi z repatriacijo in pravno odgovornostjo vključenih oseb;

20.  poziva Komisijo, naj podpre reformo pravosodnega sistema, zlasti prehodno pravosodno ureditev, da bi se zagotovila skladnost z mednarodnimi standardi dolžnega postopanja, poštenega sojenja in neodvisnosti sodstva ter nepristranskosti, da bi se zagotovila odgovornost znotraj vladnih struktur; prav tako poziva EU, naj sodeluje z iraškimi oblastmi v boju proti nekaznovanju vseh kaznivih dejanj, ki so usmerjena proti kateri koli skupini, bodisi etnični, verski ali drugi, v vseh njihovih oblikah;

21.  poziva iraške oblasti, naj namenijo prednost enakosti spolov ter odpravi vsega nasilja in diskriminacije nad ženskami in dekleti, vključno z nasiljem na podlagi spola; v zvezi s tem poudarja, da je treba odpraviti zakon, na podlagi katerega se obtoženi posilstva, spolnega napada, dejanja, ki velja za posilstvo v skladu z zakonom, ugrabitve ali podobnih dejanj, ne preganja, če se posiljevalec poroči z žrtvijo posilstva;

22.  poziva EU, naj spodbuja dobre in konstruktivne odnose med Irakom in sosednjimi državami ter njegovo vlogo pri vzpostavitvi miru v regiji; poudarja, da Irak obsežno sodeluje z Združenimi državami in Iranom in je nedavno izboljšal odnose s Savdsko Arabijo, zaradi česar bi lahko Irak postal središče regionalnih prizadevanj za umirjanje napetosti; poziva vse udeležene strani k izvajanju točke 8 resolucije Varnostnega sveta OZN št. 598, ki poziva k vzpostavitvi regionalne varnostne ureditve med obalnimi državami Perzijskega zaliva;

23.   poziva EU, naj sodeluje z iraškimi oblastmi pri snovanju nacionalne strategije za ohranitev in izkop množičnih grobišč, da bi se ohranila množična grobišča na območjih nedavnih konfliktov, z namenom, da se izkopljejo in forenzično analizirajo človeški ostanki in s tem omogoči dostojen pokop ostankov žrtev ali njihova izročitev družinskim članom ter zagotovijo dokazi in omogočita preiskava in pregon domnevnih zločinov zoper človečnost; poziva tudi k ukrepom EU in njenih držav članic, da bi hitro oblikovale skupino strokovnjakov, ki bi poskušala zbrati vse dokaze v zvezi z morebitnimi potekajočimi mednarodnimi zločini, vključno z genocidom, kjer koli bi se ti zgodili, da bi se pripravil mednarodni pregon odgovornih za te zločine;

24.  poziva k uvedbi svetovnega dneva spomina na žrtve terorističnih grozodejstev Daiša, Al Kaide in podobnih terorističnih organizacij;

Sektorsko sodelovanje

25.  poudarja, da mora proces obnove in stabilizacije spremljati usklajene politike gospodarskega in družbenega razvoja, ki bo vsem Iračanom koristil na trajnosten in vključujoč način; poziva EU, naj se z iraškimi oblastmi zavzema ne le za odpravo gospodarskega in proračunskega neravnovesja, ampak tudi za trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ki bo ustvarjala nova delovna mesta, zlasti za mlade, ter za vzpostavitev okvira za trgovino in ustvarjanje ugodnega okolja za naložbe; poziva EU, naj spodbuja in podpira Irak pri zagotavljanju možnosti mladim, ki se potem, ko jih je Daiš prisilno razselil, niso mogli formalno izobraževati, da dostopajo do programov formalnega izobraževanja, s katerimi bodo pridobili znanje in spretnosti za izboljšanje svojih možnosti zaposlitve;

26.  poziva EU, naj spodbuja in podpira Irak pri diverzifikaciji gospodarstva;

27.  je zaskrbljen, ker je v iraških šolah stopnja osipa med učenci obeh spolov visoka (organizacije civilne družbe navajajo, da je 60 % učencev, ki so se leta 2015 vpisali v osnovno šolo, šolanje medtem opustilo); poudarja, da je visoka stopnja pismenosti osrednjega pomena za gradnjo pozitivnega miru v okolju, v katerem divjajo konflikti;

28.  poziva EU, naj okrepi sodelovanje v sektorjih izobraževanja in za izvedbo reforme izobraževanja, da bi se zagotovil dostop do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh in za vse, zlasti mladoletnike; priznava problem pomanjkanja dostopa do šolanja za dekleta zaradi običajev, prepričanj v družbi, revščine in varnosti; poziva EU, naj spodbuja ozaveščanje o izobraževanju deklet in sodeluje z iraško vlado, da bi se stanje izboljšalo, saj je to bistveno za izboljšanje kakovosti njihovega življenja;

29.  poziva EU, naj zagotovi možnosti za sodelovanje na področju znanosti in raziskav, predvsem za sodelovanje in partnerstva med univerzami, zlasti kar zadeva program Erasmus+ in možnosti izmenjave na področju poučevanja in raziskav;

30.  poziva EU, naj vzpostavi in okrepi sodelovanje na kulturnem področju, da bi zaščitila, ohranila in obnovila iraško umetniško in kulturno dediščino;

31.  pozdravlja začetek misije za podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Irak), ki bo delovala na poziv iraških organov ter v okviru iraške varnostne strategije; upa, da bo to prispevalo h krepitvi javnih ustanov in omogočilo vzpostavitev nepristranskih in vključujočih policijskih sil; poudarja, da je reforma varnostnega sektorja v Iraku pomemben izziv, ki bi ga morala podpreti tudi OZN; poudarja potrebo po prizadevanjih za demobilizacijo milic in ponovno vključevanje borcev v okviru reforme varnostnega sektorja in prek prilagojenih programov ponovnega vključevanja, kadar je to potrebno;

32.  poziva, naj EU iraškim oblastem zagotovi tehnično pomoč za dobro upravljanje naravnih virov, boljše pobiranje davkov ter zmanjšanje nezakonitih finančnih tokov, s čimer bi zagotovili, da bo Irak srednjeročno sposoben sam financirati svoj razvoj ter zmanjšati neenakost med prebivalstvom in regijami; poudarja, da je treba dejavno svetovati zasebnemu sektorju in vlagateljem, da bi izboljšali tako tankočutnost glede konfliktov kot njihov prispevek k izgradnji miru in trajnostnem razvoju.

33.  poziva EU, naj v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju začne dialog z Irakom o vseh vidikih migracij ter ob upoštevanju potrebe po dolgoročnih, učinkovitih in izvedljivih rešitvah uvede na človekovih pravicah temelječ pristop za obravnavanje migracij, ki bo koristil tako državljanom tako EU kot Iraka;

34.  poudarja, da je Irak potencialno pomemben partner pri zagotavljanju obnove infrastrukture, povezane z energijo, ter večje diverzifikacije virov energije za Irak in virov dobave za EU; zato poziva EU, naj podpira Irak pri njegovem energetskem prehodu in sodeluje z njim pri vzpostavljanju skupnih projektov in izmenjavi dobrih praks in znanja na ključnih področjih energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov, okolja in učinkovitega upravljanja virov, vključno z vodo, s ciljem, da bi med drugim pospešili uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

35.  opozarja, da konflikti in ekstremizem nesorazmerno vplivajo na ženske in dekleta, ki so bolj ranljiva za nasilje in zlorabe, vključno s spolnim nasiljem, mučenjem, trgovino z ljudmi, suženjstvom in porokami otrok; poudarja, da je treba obravnavati posebne humanitarne in razvojne potrebe žensk in deklet, zlasti v razseljenih skupnostih; poziva, naj EU v prizadevanjih za razvoj še odločneje spodbuja enakost med ženskami in moškimi ter krepitev vloge žensk, prav tako pa naj poudari vlogo žensk pri obnovi države in gradnji miru;

36.  poudarja, da so potrebne naložbe v iraško kmetijstvo, saj ima velik zaposlitveni potencial, prav tako pa je izjemno pomembno ponovno naseliti podeželska območja, v katerih prebivalstvo zaradi konfliktov vztrajno upada;

37.  pozdravlja zavezanost Iraka pridružitvi Svetovni trgovinski organizaciji in poziva Komisijo, naj pomaga iraškim oblastem pri njihovih prizadevanjih za ponovno vključitev v svetovno gospodarstvo in trgovino;

Medinstitucionalni odnosi

38.  vztraja, da mora vsa pomoč, ki jo zagotavlja Unija, strogo izpolnjevati načela spoštovanja človekovih pravic in pravne države, ter da bo vseskozi predmet ocenjevanja, o rezultatih katerega je treba ustrezno obveščati Parlament v skladu s členom 113 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju;

39.  se zavezuje, da bo z iraškim parlamentom ustanovil odbor za parlamentarno sodelovanje, kot je predvideno v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, da bo lahko začel svojo dejavnost, kamor sodi tudi izvajanje projektov sodelovanja med EU in Irakom;

40.  želi, da njegova skupina za podporo demokraciji in usklajevanje volitev Irak vključi na svoj seznam prednostnih držav za leto 2019 in pripravi programe za gradnjo zmogljivosti iraškega parlamenta; poziva Komisijo, naj podpre te programe;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in predstavniškemu svetu Republike Irak.

(1) UL L 204, 31.7.2012, str. 20.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str. 83.
(3) UL C 35, 31.1.2018, str. 77.
(4) UL C 215, 19.6.2018, str. 194.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0285.


Sporazum med EU in Novo Zelandijo glede spremembe ugodnosti (pristop Hrvaške) ***
PDF 116kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (10670/2017 – C8-0121/2018 – 2017/0137(NLE))
P8_TA(2018)0287A8-0220/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10670/2017),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (10672/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0121/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0220/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Nove Zelandije.


Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke: klirinški sistemi in plačilni sistemi ***I
PDF 157kWORD 53k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 4. julija 2018, o osnutku sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi člena 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (10850/2017 – ECB/2017/18 – C8-0228/2017 – 2017/0810(COD))(1)
P8_TA(2018)0288A8-0219/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek Evropske centralne banke   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  Temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) vključujejo opredelitev in izvajanje denarne politike Unije ter podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov. Varne in učinkovite infrastrukture finančnih trgov, zlasti klirinških sistemov, so bistvene za izpolnjevanje teh temeljnih nalog.
(1)  Temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) vključujejo opredelitev in izvajanje denarne politike Unije ter podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov, kar je bistveno za ohranjanje finančne stabilnosti. Varne in učinkovite infrastrukture finančnih trgov, zlasti klirinških sistemov, so bistvene za izpolnjevanje teh temeljnih nalog.
Sprememba 2
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Splošno sodišče je 4. marca 2015 izdalo sodbo v zadevi Združeno kraljestvo proti ECB, T-496/117, v kateri je sklenilo, da „ECB nima potrebne pristojnosti, da ureja dejavnost klirinških sistemov. Splošno sodišče je navedlo, da člen 129(3) Pogodbe Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da na priporočilo ECB po rednem zakonodajnem postopku spremenita člen 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Sodišče je zaključilo, da „naj bi bila naloga ECB – če bi menila, da je priznanje pristojnosti za sprejemanje predpisov glede infrastruktur v zvezi s kliringom transakcij z vrednostnimi papirji potrebno za nemoteno delovanje naloge iz člena 127(2), četrta alinea, PDEU – da od zakonodajalca Unije zahteva spremembo člena 22 Statuta, tako da se doda izrecna navedba klirinškega sistema vrednostnih papirjev“.
(3)  Splošno sodišče je 4. marca 2015 izdalo sodbo v zadevi Združeno kraljestvo proti ECB, T-496/117, v kateri je sklenilo, da „ECB nima potrebne pristojnosti, da ureja dejavnost klirinških sistemov [...], tako da je treba Okvir politike nadzora, ker centralnim nasprotnim strankam, ki posredujejo pri kliringu finančnih vrednostnih papirjev, nalaga zahtevo po lokaciji v euroobmočju, razglasiti za ničen zaradi nepristojnosti“. Splošno sodišče je navedlo, da člen 129(3) Pogodbe Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča, da na priporočilo ECB po rednem zakonodajnem postopku spremenita člen 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). Zato je Sodišče zaključilo, da „naj bi bila naloga ECB – če bi menila, da je priznanje pristojnosti za sprejemanje predpisov glede infrastruktur v zvezi s kliringom transakcij z vrednostnimi papirji potrebno za nemoteno delovanje naloge iz člena 127(2), četrta alinea, PDEU – da od zakonodajalca Unije zahteva spremembo člena 22 Statuta, tako da se doda izrecna navedba klirinškega sistema vrednostnih papirjev“.
_________________
_________________
7 ECLI: EU:T:2015:133.
7 ECLI: EU:T:2015:133.
Sprememba 3
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Čeprav so klirinški sistemi vrednostnih papirjev vrsta plačilnih sistemov, je treba to vprašanje glede na sodbo Splošnega sodišča z dne 4. marca 2015 v zadevi T-496/11 natančneje pojasniti in torej izrecno določiti pristojnost zanje s spremembo člena 22 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.
Sprememba 4
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Pričakuje se, da se bo zaradi pomembnih sprememb na svetovni in evropski ravni povečalo tveganje, da bi motnje, ki prizadenejo klirinške sisteme, zlasti centralne nasprotne stranke (CNS), ogrozile nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne denarne politike ter na koncu vplivale na poglavitni cilj Eurosistema, da ohranja stabilnost cen.
(4)  Pričakuje se, da se bo zaradi pomembnih sprememb na svetovni in evropski ravni povečalo tveganje, da bi motnje, ki prizadenejo klirinške sisteme, zlasti centralne nasprotne stranke (CNS), ogrozile nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvajanje enotne denarne politike ter na koncu vplivale na finančno stabilnost, vključno s poglavitnim ciljem Eurosistema, da ohranja stabilnost cen.
Sprememba 5
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska je 29. marca 2017 uradno obvestilo Evropski svet, da namerava izstopiti iz Evropske unije. Izstop Združenega kraljestva bo povzročil korenito spremembo načina, kako se urejajo, pregledujejo in nadzirajo nekatere sistemsko pomembne dejavnosti kliringa v eurih, s tem pa negativno vplival na sposobnost Eurosistema za spremljanje in upravljanje tveganj za nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter na izvajanje denarne politike Eurosistema.
črtano
Sprememba 6
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Centralni kliring postaja vse bolj čezmejen in sistemsko pomemben. CNS so glede na raznoliko članstvo in vseevropskost finančnih storitev, ki jih opravljajo, ključne za celotno Unijo in zlasti za euroobmočje. To upošteva Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta8, ki določa ureditev kolektivnega nadzora v obliki kolegijev, ki jih sestavljajo zadevni nacionalni organi in organi Unije, vključno z Eurosistemom v vlogi centralne banke, ki izdaja euro.
(6)  Centralni kliring postaja vse bolj čezmejen in sistemsko pomemben. CNS so glede na raznoliko članstvo in vseevropskost finančnih storitev, ki jih opravljajo, ključne za celotno Unijo in zlasti za euroobmočje. To upošteva Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa ureditev kolektivnega nadzora v obliki kolegijev, ki jih sestavljajo zadevni nacionalni organi in organi Unije, vključno z Eurosistemom v vlogi centralne banke, ki izdaja euro, valuto Evropske unije.
_________________
8 Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
Sprememba 7
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Za potrebe reševanja teh vprašanj je Komisija 13. junija 2017 predložila zakonodajni predlog za zagotovitev finančne stabilnosti ter varnosti in zanesljivosti CNS, ki so sistemsko pomembne za finančne trge v vsej Uniji. Da se Eurosistemu kot centralni banki, ki izdaja euro, omogoči izvajanje nalog, ki jih predvideva zakonodajni predlog, je izjemno pomembno, da ima Eurosistem ustrezna pooblastila po Pogodbi in Statutu ESCB. Zlasti bi moral Eurosistem imeti regulativna pooblastila, da sprejme zavezujoče ocene in zahteva korektivne ukrepe, v tesnem sodelovanju z drugimi organi Unije. Poleg tega bi morala imeti ECB, kadar je to potrebno za zaščito stabilnosti eura, regulativna pooblastila, da določi dodatne zahteve za CNS, ki sodelujejo pri kliringu velikih zneskov transakcij, denominiranih v eurih.
(7)  Za potrebe reševanja teh vprašanj je Komisija 13. junija 2017 predložila zakonodajni predlog za zagotovitev finančne stabilnosti ter varnosti in zanesljivosti CNS, ki so sistemsko pomembne za finančne trge v vsej Uniji. Da se Eurosistemu kot centralni banki, ki izdaja euro, omogoči izvajanje nalog, ki jih predvideva zakonodajni predlog, je izjemno pomembno, da ima Eurosistem ustrezna pooblastila po Pogodbi in Statutu ESCB. Zlasti bi moral Eurosistem imeti regulativna pooblastila, da sprejme zavezujoče ocene in zahteva korektivne ukrepe, v tesnem sodelovanju z drugimi organi Unije. Poleg tega bi morala imeti ECB, kadar je to potrebno za zaščito stabilnosti eura, regulativna pooblastila, da določi dodatne zahteve za CNS, ki sodelujejo pri kliringu velikih zneskov transakcij, denominiranih v eurih. Te zahteve bi morale varovati celovitost enotnega trga in zagotavljati prevlado prava Unije in sodne prakse Sodišča Evropske unije pri nadzoru CNS iz tretjih držav.
Sprememba 8
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Člen 22 Statuta ESCB je del poglavja IV, „Monetarne funkcije in poslovanje ESCB“. Naloge, ki jih dodeljuje, bi se morale v skladu s tem uporabljati samo za potrebe denarne politike.
(8)  Člen 22 Statuta ESCB je del poglavja IV, „Monetarne funkcije in poslovanje ESCB“. Naloge, ki jih dodeljuje, bi se morale v skladu s tem uporabljati samo za potrebe denarne politike. Kar zadeva klirinške sisteme za finančne instrumente, bi morale biti med zahtevami, ki se lahko uporabljajo na podlagi navedenega člena, zahteve o poročanju in zahteve, da morajo klirinški sistemi pri ocenjevanju odpornosti sistema na negativne spremembe na trgu sodelovati z ECB in nacionalnimi centralnimi bankami. Ena od zahtev bi morala biti tudi odprtje nočnega depozitnega računa pri ESCB v skladu z ustreznimi merili in zahtevami ESCB glede dostopa. Vključiti bi bilo treba tudi zahteve, ki so potrebne v primerih, ko klirinški sistem za finančne instrumente predstavlja neposredno tveganje za nastanek velike škode za finančne institucije ali trge Unije ali za finančni sistem Unije ali ene od držav članic, na primer zahteve v zvezi z obvladovanjem likvidnostnega tveganja, ureditvami poravnave, kritjem, dogovori glede zavarovanja ali interoperabilnosti. Kar zadeva sistemsko pomembne klirinške sisteme za finančne instrumente iz tretjih držav, Uredba (EU) št. .../... [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, vključenimi v izdajanje dovoljenj za centralne nasprotne stranke, in zahtevami za priznanje centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav] zagotavlja možnost, da ECB za take sisteme predlaga dodatne zahteve.
Sprememba 9
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Nova pooblastila ECB v zvezi s klirinškimi sistemi za finančne instrumente na podlagi spremenjenega člena 22 Statuta ESCB in ECB se bodo izvajala poleg pooblastil, ki jih izvajajo druge institucije, agencije in organi Unije na podlagi določb v zvezi z vzpostavitvijo ali delovanjem notranjega trga iz tretjega dela PDEU, vključno z akti, ki jih v skladu s svojimi pooblastili sprejme Komisija ali Svet. Da se zagotovi spoštovanje pristojnosti vsakega subjekta in preprečijo nasprotujoča si pravila in neskladja med odločitvami, ki jih sprejmejo različne institucije, agencije in organi Unije, bi bilo treba v tem okviru pooblastila, ki so bila podeljena na podlagi spremenjenega člena 22 Statuta ESCB in ECB, izvajati na način, ki ustrezno upošteva splošni okvir za notranji trg, ki sta ga vzpostavila sozakonodajalca, in ki je v celoti skladen s pravnimi akti Evropskega parlamenta in Sveta ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi teh aktov.
Sprememba 10
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   ECB bi morala v zvezi z izvajanjem svojih pristojnosti in nalog v skladu s členom 22 svojega statuta zagotoviti popolno preglednost in odgovornost pred Evropskim parlamentom in Svetom. Zlasti bi morala Evropski parlament in Svet redno obveščati o vseh sprejetih odločitvah in predpisih na podlagi navedenega člena. V ta namen bi morala v svojem letnem poročilu posebno poglavje nameniti izvajanju svojih pooblastil v skladu s členom 22 svojega statuta in na svojem spletnem mestu objaviti vse odločitve, priporočila in mnenja, povezana z predpisi, sprejetimi v skladu z navedenim členom.
Sprememba 11
Osnutek sklepa
Člen 1
Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke
Člen 22
Člen 22
Člen 22
Klirinški sistemi in plačilni sistemi
Klirinški sistemi in plačilni sistemi
ECB in nacionalne centralne banke lahko ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov in klirinških sistemov za finančne instrumente znotraj Unije in z drugimi državami.‘
ECB in nacionalne centralne banke lahko ustvarijo možnosti in ECB lahko sprejme predpise za zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije in s tretjimi državami.
ECB lahko za doseganje ciljev ESCB in za izvajanje svojih nalog sprejema predpise v zvezi s klirinškimi sistemi za finančne instrumente znotraj Unije in s tretjimi državami, ob ustreznem upoštevanju pravnih aktov Evropskega parlamenta in Sveta in ukrepov, sprejetih na podlagi teh aktov, ter na način, ki je v celoti skladen s temi akti in ukrepi.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0219/2018).


Obdavčitev vozil: cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila *
PDF 152kWORD 51k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila v zvezi z nekaterimi določbami o obdavčitvi vozil (COM(2017)0276 – C8-0196/2017 – 2017/0115(CNS))
P8_TA(2018)0289A8-0200/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0276),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0196/2017),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0200/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Uporaba davkov na vozila je strošek, ki ga mora industrija zdaj kriti v vsakem primeru, tudi če bi države članice zaračunavale cestnine. Zato lahko davki na vozila ovirajo uvedbo cestnin.
(4)  Uporaba davkov na vozila je strošek, ki ga mora industrija, zlasti MSP, zdaj kriti v vsakem primeru, tudi če bi države članice zaračunavale cestnine. Zato lahko davki na vozila ovirajo uvedbo cestnin.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Državam članicam bi bilo zato treba omogočiti več manevrskega prostora za znižanje davkov na vozila, in sicer z znižanjem najnižjih stopenj, ki so določene v Direktivi 1999/62/ES. Da se zmanjšanja tveganje izkrivljanja konkurence med prevozniki s sedeži v različnih državah članicah, bi moralo biti tako zniževanje postopno.
(5)  Ob upoštevanju cestninjenja glede na prevoženo razdaljo in za zmanjšanje možnosti za izkrivljanje konkurence med prevozniki s sedežem v različnih državah članicah ter upravno breme, bi bilo treba državam članicam omogočiti več manevrskega prostora za znižanje davkov na vozila, in sicer z znižanjem najnižjih stopenj, ki so določene v Direktivi 1999/62/ES.
Spremembi 3 in 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Države članice bi bilo treba spodbujati k odpravi nasprotujočih si davčnih spodbud, s katerimi odvračajo od nizkoemisijske mobilnosti ter subvencionirajo uporabo neučinkovitih in onesnažujočih vozil, kot so dizelska službena vozila.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Da se državam članicam omogoči večja diskrecijska pravica glede znižanja stopnje obdavčenja vozil, da se podpre uvedba cestnin glede na prevoženo razdaljo in preprečijo morebitna upravna bremena, bi bilo treba najnižje stopnje obdavčitve znižati v enem koraku s 1. januarjem 2024, saj bi tako državam članicam omogočili kar največjo prožnost pri odločanju o stopnji in hitrosti zniževanja.
Sprememba 5
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Direktiva 1999/62/ES
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
(2a)   v členu 6 se doda naslednji odstavek:
„4a. Postopno zniževanje davka na težka tovorna vozila, ki ga uvedejo države članice, se v celoti nadomesti z dodatnimi prihodki, ustvarjenimi v sistemu cestnin. Vse države članice do 1. januarja 2024 uvedejo sistem cestnin v skladu s to direktivo.“;
Sprememba 6
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka a
Direktiva 1999/62/ES
Priloga I – naslov
Tabela A: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO DO 31. DECEMBRA [...]“ [vstaviti leto začetka veljavnosti te direktive];
Tabela A: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO DO 31. DECEMBRA 2023
Sprememba 7
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka b
Direktiva 1999/62/ES
Priloga I – tabela B
„Tabela B: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO OD 1. JANUARJA [...] [vstaviti leto po letu začetka veljavnosti te direktive]
črtano
Sprememba 8
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka b
Direktiva 1999/62/ES
Priloga I – tabela C
Tabela C: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO OD 1. JANUARJA [...] [vstaviti drugo leto po začetku veljavnosti te direktive]
črtano
Sprememba 9
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka b
Direktiva 1999/62/ES
Priloga I – tabela D
Tabela D: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO OD 1. JANUARJA [...] [vstaviti tretje leto po začetku veljavnosti te direktive]
črtano
Sprememba 10
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka b
Direktiva 1999/62/ES
Priloga I – tabela E
Tabela E: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO OD 1. JANUARJA [...] [vstaviti četrto leto po začetku veljavnosti te direktive]
črtano
Sprememba 11
Predlog direktive
Priloga I – odstavek 1 – točka b
Direktiva 1999/62/ES
Priloga I – tabela F – naslov
Tabela F: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO OD 1. JANUARJA [...] [vstaviti peto leto po začetku veljavnosti te direktive]
Tabela F: NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV, KI SE ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA UPORABLJAJO OD 1. JANUARJA 2024

Predlog spremembe proračuna št. 2/2018: vključitev presežka iz proračunskega leta 2017
PDF 120kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 2/2018 za proračunsko leto 2018: vključitev presežka iz proračunskega leta 2017 (09325/2018 – C8-0277/2018 – 2018/2057(BUD))
P8_TA(2018)0290A8-0209/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), in zlasti člena 18(3) in člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet dne 30. novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2018, ki ga je Komisija sprejela dne 13. aprila 2018 (COM(2018)0227),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 2/2018, ki ga je Svet sprejel 18. junija 2018 in ga 19. junija 2018 posredoval Evropskemu parlamentu (09325/2018 – C8-0277/2018),

–  ob upoštevanju člena 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0209/2018),

A.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 2/2018 v proračun za leto 2018 vključiti presežek iz proračunskega leta 2017, ki znaša 555,5 milijona EUR;

B.  ker ta presežek v glavnem sestavljajo pozitiven rezultat pri prihodkih v višini 338,6 milijona EUR, neporabljena sredstva za odhodke v višini 383,4 milijona EUR in presežek zaradi tečajnih razlik v višini 166,4 milijona EUR;

C.  ker na strani prihodkov največja razlika izhaja iz rezultata pri zamudnih obrestih in globah, ki je bil višji od pričakovanj (342,6 milijona EUR);

D.  ker je na strani odhodkov nezadostno izvrševanje plačil s strani Komisije znašalo 201,5 milijona EUR za leto 2017 (od tega 99,3 milijona EUR za rezervo za nujno pomoč) in 53,5 milijona EUR v prenosih iz leta 2016, nezadostno izvrševanje s strani drugih institucij pa 82,6 milijona EUR za leto 2017 ter 45,7 milijona EUR v prenosih iz leta 2016;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 2/2018, kot ga je predložila Komisija in je namenjen zgolj vključitvi presežka iz leta 2017 v višini 555,5 milijona EUR v proračun v skladu s členom 18 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in s stališčem Sveta o tem predlogu;

2.  želi spomniti, da je bilo majhno nezadostno izvrševanje plačil ob koncu leta 2017 mogoče zgolj zaradi sprejetja spremembe proračuna 6/2017, s katero so se odobritve plačil zmanjšale za 7 719,7 milijona EUR zaradi velikih zamud pri izvrševanju, zlasti v podrazdelku 1b „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“; želi spomniti tudi, da so se vse spremembe proračuna v letu 2017, tudi tiste, ki so znatno povečale odobritve za prevzem obveznosti (npr. 1 166,8 milijona EUR v okviru Solidarnostnega sklada EU za Italijo, 500 milijonov EUR za pobudo za zaposlovanje mladih, 275 milijonov EUR za Evropski sklad za trajnostni razvoj), v celoti financirale s prerazporeditvami neporabljenih odobritev plačil; obžaluje, da se bodo zamude pri izvrševanju in netočne napovedi držav članic, kot kaže, nadaljevale tudi v letu 2018;

3.  je ponovno seznanjen z razmeroma visoko ravnjo glob za kršitev pravil konkurence v letu 2017, ki so skupaj znašale 3 273 milijonov EUR; meni, da bi bilo treba omogočiti ponovno uporabo vseh prihodkov, ki izhajajo iz kazni ali so povezani z zamudami pri plačilih v proračunu Unije, poleg morebitnih presežkov zaradi nezadostnega izvrševanja, ne da bi se zmanjšali prispevki na podlagi BND; želi spomniti na svoj predlog, naj se v proračunu Unije uvede posebna rezerva, ki bi se postopoma polnila z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov in se bo lahko ustrezno prenesla, da bi zagotovili dodatne možnosti porabe, ko se bo pojavila potreba;

4.  poleg tega meni, glede na to, da se je treba nujno in hitro odzvati na migracijske izzive in ob upoštevanju zamud pri podaljšanju veljavnosti instrumenta za begunce v Turčiji, da bi lahko presežek iz leta 2017, ki znaša 555,5 milijona EUR, bil odlična rešitev za financiranje prispevka Unije v ta instrument v letu 2018, saj tako ne bi prekomerno obremenili splošnega proračuna Unije;

5.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 2/2018;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 2/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 57, 28.2.2018.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Predlog spremembe proračuna št. 3/2018: nadaljevanje instrumenta za begunce v Turčiji
PDF 119kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2018 za proračunsko leto 2018, oddelek III – Komisija: nadaljevanje instrumenta za begunce v Turčiji (09713/2018 – C8-0302/2018 – 2018/2072(BUD))
P8_TA(2018)0291A8-0246/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1) in zlasti člena 18(3) in člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet dne 30. novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2018, ki ga je Komisija sprejela dne 23. maja 2018 (COM(2018)0310),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 3/2018, ki ga je Svet sprejel 22. junija 2018 in ga 25. junija 2018 posredoval Evropskemu parlamentu (09713/2018 – C8-0302/2018),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0246/2018),

A.  ker je Komisija 14. marca 2018 spremenila svoj sklep o instrumentu za begunce v Turčiji, da bi v skladu z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca 2016 za ta instrument dodelila drugi obrok v višini 3 milijard EUR;

B.  ker predlog spremembe proračuna št. 3/2018 predvideva povečanje proračuna Unije za leto 2018 za 500 milijonov EUR v obveznostih, kar bo prispevek Unije za leto 2018 k drugemu obroku, poleg 50 milijonov EUR iz obstoječega proračuna za humanitarno pomoč za leto 2018;

C.  ker Komisija predlaga, da se uporabi skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v skladu s členom 14 uredbe o večletnem finančnem okviru za financiranje 243,8 milijona EUR, saj neporabljena razlika do zgornje meje v razdelku 4, iz katerega naj bi se financiralo 256,2 milijona EUR, ne zadostuje;

D.  ker je Komisija v predlogu proračuna za leto 2019 predvidela dodatnih 1,45 milijarde EUR kot prispevek iz proračuna Unije za instrument za begunce v Turčiji;

E.  ker je Parlament večkrat podprl podaljšanje instrumenta za begunce v Turčiji, ob tem pa poudaril, da mora biti kot ena od vej proračunskega organa tesno vključen v proces odločanja o nadaljevanju tega instrumenta, med drugim zato, da ne bi bilo treba ponavljati postopka za njegovo ustanovitev; ker se Parlament in Svet še nista pogajala o financiranju drugega obroka za ta instrument; ker bi bilo priporočljivo, da bi razprava o financiranju drugega obroka potekala med spravnim postopkom o proračunu Unije za leto 2018;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 3/2018, kot ga je predložila Komisija in ki je namenjen zgolj financiranju prispevka za instrument za begunce v Turčiji v višini 500 milijonov EUR v obveznostih iz proračuna Unije za leto 2018, in s stališčem Sveta o tem predlogu;

2.  globoko obžaluje, da Parlament, ki kot proračunski organ odloča o financiranju instrumenta za begunce Turčiji iz proračuna Unije, ni bil vključen v postopek sprejemanja sklepa o ustanovitvi in podaljšanju tega instrumenta;

3.  obžaluje, da Komisija finančnih sredstev za ta instrument v letu 2018 ni vključila že v predlog proračuna za leto 2018 v eni od faz proračunskega postopka za leto 2018; meni, da bi bila to priložnost, da bi obe veji proračunskega organa razpravljali o financiranju celotnega drugega obroka tega instrumenta, saj se stališči Parlamenta in Sveta razlikujeta glede višine prispevka iz proračuna Unije;

4.  vztraja, da Komisija strožje spremlja uporabo instrumenta za begunce v Turčiji ter redno podrobno poroča proračunskemu organu o splošni združljivosti ukrepov, ki se financirajo z ustrezno pravno podlago, zlasti pa o vrsti ukrepov iz člena 3(2) Sklepa Komisije o vzpostavitvi instrumenta za begunce v Turčiji;

5.  ugotavlja, da je namen predloga spremembe proračuna št. 3/2018 predvsem ta, da se zagotovi nemoteno šolanje begunskih otrok v Turčiji;

6.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2018;

7.  poudarja, da ta sklep ne posega v stališče Parlamenta o preostanku finančnih sredstev za drugi obrok za instrument za begunce v Turčiji; poudarja, da se Parlament ne glede na razpravo o podaljšanju tega instrumenta v Svetu ne namerava odreči svojim pravicam v proračunskem postopku za leto 2019;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 3/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 57, 28.2.2018.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Zunanji strategiji EU proti zgodnjim in prisilnim porokam naproti
PDF 147kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 Zunanji strategiji EU proti zgodnjim porokam in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi (2017/2275(INI))
P8_TA(2018)0292A8-0187/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o preprečevanju porok otrok(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, predvsem njenega člena 16, ter vseh drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 23 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 10(1) Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1989, in njenih štirih temeljnih načel, tj. nediskriminacije (člen 2), otrokovih koristi (člen 3), preživetja, razvoja in zaščite (člen 6) ter udeležbe (člen 12), pa tudi svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah(2);

–  ob upoštevanju člena 16 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o privolitvi za sklenitev zakonske zveze, minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in registraciji zakonske zveze,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov z dne 18. decembra 2014 in 19. decembra 2016 o zgodnjih in prisilnih porokah,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 29/8 z dne 2. julija 2015 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravo porok otrok ter zgodnjih in prisilnih porok, resolucije št. 24/23 z dne 9. oktobra 2013 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravljanje porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok: izzivi, dosežki, najboljša praksa in vrzeli pri izvrševanju ter resolucije št. 35/16 z dne 22. junija 2017 o otroških, zgodnjih in prisilnih porokah v humanitarnih okoliščinah,

–  ob upoštevanju stališča, sprejetega na konferenci voditeljev držav in vlad Afriške unije junija 2015 v zvezi s porokami otrok, ki je potekala v Johannesburgu (Južna Afrika),

–  ob upoštevanju skupnega splošnega stališča o preprečevanju otroških porok Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev (ACHPR) in Afriškega odbora strokovnjakov za pravice in dobrobit otrok (ACERWC),

–  ob upoštevanju členov 32, 37 in 59(4) Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom „Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko – odprava porok otrok)“,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 9,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. aprila 2017 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic,

–  ob upoštevanju temeljnih načel, določenih v sporočilu Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012(3); ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(4); ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. junija 2017 z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo: vmesni pregled – junij 2017“ (SWD(2017)0254),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije z dne 6. marca 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, naslovljenih „Ne zapostavljajmo nobenega otroka“,

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju z dne 7. junija 2017, ki poudarja zavezo Evropske unije za vključevanje človekovih pravic in enakosti med spoloma v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0187/2018),

A.  ker so otroške, zgodnje in prisilne poroke huda kršitev človekovih pravic, zlasti pravic žensk, med drugim pravice do enakosti, neodvisnosti in telesne nedotakljivosti, izobraževanja ter svobode pred izkoriščanjem in diskriminacijo; ker ta problem ne obstaja samo v tretjih državah, temveč tudi v nekaterih državah članicah; ker je odprava porok te prakse ena izmed prednostnih nalog zunanjega delovanja EU na področju spodbujanja pravic žensk in človekovih pravic; ker so poroke mladoletnih otrok prepovedane z različnimi mednarodnimi listinami in zakoni, kot so konvencija OZN o otrokovih pravicah in njeni izbirni protokoli; ker imajo poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke zelo negativne učinke na fizično in duševno zdravje ter osebnostni razvoj zadevnih oseb in otrok, rojenih v taki zakonski zvezi, pa tudi na družbo kot celoto; ker so poroke otrok oblika prisilne poroke, saj otroci sami po sebi niso zmožni dati polne, prostovoljne in informirane privolitve k poroki ali njenemu času; ker so otroci zelo ranljiva skupina;

B.  ker je EU zavezana spodbujanju otrokovih pravic in ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke predstavljajo kršitev teh pravic; ker je EU zavezana celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v svoji zunanji politiki;

C.  ker se nobena zakonska zveza ne sme skleniti brez polne in svobodne privolitve obeh strani ali z osebo, ki je mlajša od minimalne starosti za poroko;

D.  ker so poroke otrok svetovni problem, ki presega države, kulture in vere; ker so otroške neveste prisotne v vseh regijah sveta, od Bližnjega vzhoda do Latinske Amerike, od Azije do Evrope in od Afrike do Severne Amerike; ker poroke otrok zadevajo tudi fante, vendar v precej manjšem obsegu kot dekleta;

E.  ker je trenutno na svetu več kot 750 milijonov žensk, ki so se poročile pred dopolnjenim 18. letom, od tega 250 milijonov pred dopolnjenim 15. letom; ker je trenutno približno 40 milijonov deklet med 15. in 19. letom poročenih ali živi v paru; ker se vsako leto približno 15 milijonov deklet poroči pred dopolnjenim 18. letom, od tega 4 milijoni pred dopolnjenim 15. letom; ker se je okoli 156 milijonov fantov poročilo pred dopolnjenim 18. letom, od tega 25 milijonov pred dopolnjenim 15. letom; ker so otroške, zgodnje in prisilne poroke pogostejše v revnih in nerazvitih regijah; ker se število teh porok z rastjo svetovnega prebivalstva povečuje; ker je v nedavnem poročilu Unicefa ocenjeno, da se bo do leta 2050 pred dopolnjenim 18. starosti poročilo približno 1,2 milijarde deklet; ker je devet od desetih držav z najvišjo stopnjo porok otrok uvrščenih med nestabilne države;

F.  ker so glavni vzroki za poroke otrok revščina, neizobraženost, trdovratne neenakosti med spoloma, stereotipi, prepričanje, da je zakonska zveza oblika zaščite, družinska čast ter neobstoj učinkovitega varstva pravic dečkov in deklic, pa tudi škodljive prakse, prepričanja, navade in diskriminacijska pravila; ker te dejavnike pogosto zaostrujejo omejene možnosti za kakovostno izobraževanje in priložnosti za delo, pa tudi zakoreninjeni socialni standardi glede otroških, zgodnjih in prisilnih porok;

G.  ker so poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke povezane z visokim tveganjem zgodnjih in neželenih nosečnosti, visoko stopnjo umrljivosti mater in otrok, redkejšim načrtovanjem družin in neželenimi nosečnostmi z večjim zdravstvenim tveganjem ter neustreznimi ali neobstoječimi informacijami o spolnem in reproduktivnem zdravju, na splošno pa za dekleta pomenijo konec izobraževanja; ker se v nekaterih državah nosečnice in mlade matere ne smejo več šolati; ker poroke otrok lahko vodijo tudi do prisilnega dela, suženjstva in prostitucije;

H.  ker se kljub konvenciji OZN o otrokovih pravicah, po kateri bi bilo treba spodbujati redno navzočnost pri pouku, veliko deklet ne šola zaradi številnih dejavnikov, na primer ker so šole nedostopne ali drage; ker žrtve otroških, zgodnjih in prisilnih porok trpijo nesorazmerno hude in vseživljenjske posledice in so zelo pogosto prikrajšane za možnost nadaljevanja izobraževanja, dekleta pa običajno opustijo šolanje med pripravami na poroko ali nemudoma po poroki; ker sta izobraževanje, vključno s spolno vzgojo, in usposabljanje učinkovit način za preprečevanje otroških, zgodnjih in prisilnih porok, saj prispevata k opolnomočenju, možnostim zaposlitve, svobodi izbire, pravici do odločanja o lastni usodi in dejavni udeležbi v družbi, posamezniki pa se lahko osvobodijo različnih oblik nadzora, ki škodijo njihovim pravicam, brez katerih je ekonomski, pravni, zdravstveni in družbeni položaj žensk in deklet, pa tudi razvoj družbe kot celote še naprej oviran;

I.  ker vsako leto 17 milijonov mladoletnic rodi otroka, kar jih sili, da prevzamejo odgovornosti odraslih in ogroža njihovo zdravje, izobraževanje in ekonomske obete; ker poroke otrok ter zgodnje in prisilne poroke deklice izpostavljajo zgodnji nosečnosti, s tem pa precejšnjim tveganjem in težavam med nosečnostjo in porodom, zlasti zaradi nezadostne ali neobstoječe zdravniške oskrbe, celo v kakovostnih zdravstvenih domovih, kar pogosto privede do smrti in obolevnosti mater; ker so izpostavljene večjemu tveganju prenosljivih okužb, vključno z virusom HIV; ker so v državah z nizkimi in srednjimi dohodki zapleti v nosečnosti in pri porodu glavni vzrok smrti deklet v starosti od 15 do 19 let; ker je stopnja umrljivosti otrok, ki se rodijo najstniškim materam, 50 % višja in ker so bolj izpostavljeni motnjam v telesnem in umskem razvoju; ker lahko pogoste ali zgodnje nosečnosti povzročijo številne dolgoročne zdravstvene zaplete, pa tudi smrt;

J.  ker poroke otroške, zgodnje in prisilne poroke pomenijo kršitev otrokovih pravic in obliko nasilja nad dekleti in dečki in ker imajo države kot take obveznost preiskati obtožbe, preganjati storilce in zagotoviti pravna sredstva žrtvam, ki so večinoma ženske in dekleta; ker je treba te poroke obsoditi in jih ni mogoče upravičiti s kulturnimi ali verskimi razlogi; ker otroške, zgodnje in prisilne poroke povečujejo tveganje nasilja na podlagi spola in so pogosto izvor družinskega in intimnega partnerskega nasilja, spolnih, telesnih, psiholoških, čustvenih in finančnih zlorab ter drugega ravnanja, ki škodi dekletom in ženskam, na primer pohabljanja ženskih spolnih organov in tako imenovanih zločinov iz časti, prav tako pa povečujejo izpostavljenost deklet in žensk diskriminaciji in nasilju na podlagi spola v njihovem celotnem življenju;

K.  ker se število otroških, zgodnjih in prisilnih porok precej poveča v obdobjih nestabilnosti, oboroženih spopadov ter naravnih in humanitarnih katastrof, med katerimi je zdravniška in psihološka obravnava pogosto pomanjkljiva, podobno kot možnosti izobraževanja in preživljanja, družbene mreže in storitve pa motene; ker so med nedavno migracijsko krizo nekateri starši, ki so želeli svoje otroke, zlasti hčere, zavarovati pred spolnim nasiljem oziroma so bili ti finančno breme za družino, ocenili, da nimajo druge možnosti, kot da jih poročijo pred dopolnjenim 18. letom v prepričanju, da jih bo to rešilo revščine;

L.  ker so v istanbulski konvenciji poroke otrok opredeljene kot vrsta nasilja nad ženskami in ker konvencija zahteva kriminalizacijo prisile otroka v poroko in zvabljanja otroka v drugo državo z namenom prisile v zakon; ker je težava še toliko hujša, kadar žrtve nimajo dostopa do pravne, zdravstvene in socialne pomoči; ker mora to konvencijo ratificirati še 11 držav članic EU;

M.  ker zaradi narave otroških, zgodnjih ali prisilnih porok številni primeri ostanejo neprijavljeni, zlorabe pa prečkajo mednarodne in kulturne meje ter lahko pomenijo tudi trgovino z ljudmi, ki vodi v suženjstvo, izkoriščanje in/ali nadzor nad ljudmi;

N.  ker je julija 2014 v Londonu potekalo prvo vrhovno srečanje deklet, katerega cilj je bil obuditi domača in mednarodna prizadevanja za odpravo pohabljanja ženskih spolnih organov ter otroških, zgodnjih in prisilnih porok znotraj generacije;

O.  ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad dekleti in ženskami ter odzivanje nanj, vključno z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

P.  ker bodo zakonske zveze otrok države v razvoju do leta 2030 stale več bilijonov dolarjev(5);

Q.  ker zgodnje in otroške poroke ostajajo tabu, ki ga je treba javno obravnavati, da bi končali vsakodnevno trpljenje deklic in mladostnic, ki so njihove žrtve, in nenehno kršenje njihovih človekovih pravic; ker eden od mogočih pristopov k temu vključuje podpiranje in širjenje dela novinarjev, umetnikov, fotografov in aktivistov, ki obravnavajo vprašanje zgodnjih porok;

1.  ugotavlja, da nekatere države članice EU še vedno dovoljujejo sklenitev zakonske zveze pri 16 letih s privolitvijo staršev; poziva zakonodajalce v državah članicah EU in tretjih državah, naj določijo, da je najnižja enotna starost za poroko 18 let, ter naj sprejmejo potrebne upravne, pravne in finančne ukrepe, s katerimi bo mogoče zagotavljati učinkovito izpolnjevanje te zahteve, na primer z registracijo porok in rojstev in zagotavljanjem, da bodo imela dekleta dostop do institucionalnih mehanizmov podpore, vključno s psihosocialnim svetovanjem, mehanizmi zaščite in priložnostmi za okrepitev ekonomske vloge; ponovno poudarja, da je treba otroške, zgodnje in prisilne poroke obravnavati kot resno kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic prizadetih otrok, predvsem pravice, da svobodno izrazijo svojo privolitev, in pravice do integritete ter telesnega in duševnega zdravja, posredno pa tudi pravice do izobraževanja in uživanja vseh državljanskih in političnih pravic; obsoja takšne poroke in meni, da bi bilo treba vse te kršitve zakonodaje obravnavati na sorazmeren in učinkovit način;

2.  meni, da se je treba spopasti s številnimi vzroki za otroške, zgodnje in prisilne poroke, med katerimi so škodljive tradicije, zakoreninjena revščina, konflikti, običaji, posledice naravnih nesreč, stereotipi, nespoštovanje enakosti spolov ter pravic, zdravja in blaginje žensk in deklet, pomanjkanje možnosti za ustrezno izobraževanje ter neodločno odzivanje na ta pojav z zakonodajo in politikami s posebnim poudarkom na otrocih iz zapostavljenih skupnosti; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj v sodelovanju z Agencijo OZN za ženske, skladom OZN za otroke, skladom OZN za prebivalstvo ter drugimi partnerji opozarjajo na problematiko otroških, zgodnjih in prisilnih porok; poziva EU in države članice, naj uresničijo cilje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi se učinkoviteje borili proti škodljivim praksam, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov, in kazensko preganjali storilce; podpira povečanje financiranja s strani EU in držav članic prek mehanizmov za razvojno pomoč, ki spodbujajo enakost spolov in izobraževanje, da bi izboljšali možnosti izobraževanja za dekleta in ženske ter priložnosti za njihovo sodelovanje pri razvoju skupnosti ter gospodarskem in političnem vodstvu, da bi tako odpravili vzroke za otroške, zgodnje in prisilne poroke;

3.  priznava, da samo zakonska prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok ne zagotavlja, da bo ta praksa opuščena; poziva EU in njene države članice, naj bolje usklajujejo in izboljšujejo izvajanje mednarodnih pogodb in zakonodaje, tudi prek diplomatskih odnosov z vladami in organizacijami tretjih držav, da bi obravnavali vprašanja v zvezi z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami; poziva, da se naredi čim več za zakonsko prepoved teh porok in da se jo dopolni s širšo paleto zakonov in politik; se zaveda, da je treba v ta namen sprejeti in izvajati celovite in holistične politike, strategije in programe, vključno z razveljavitvijo diskriminacijskih zakonskih določb v zvezi s poroko in sprejetjem pozitivnih ukrepov za krepitev vloge deklet;

4.  ugotavlja, da so neenakost spolov, pomanjkanje spoštovanja do deklet in žensk ter vztrajanje pri kulturnih in družbenih tradicijah, ki podaljšujejo diskriminacijo deklet in žensk, ena največjih ovir v boju otroškim, proti zgodnjim in prisilnim porokam; prav tako priznava povezavo med otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter nasiljem iz časti, zato poziva, naj se tovrstni zločini ustrezno preiskujejo, osumljenci pa kazensko preganjajo; dodaja še, da so žrtve takšnega nasilja tudi dečki in mladi moški; poziva, da se te prakse obravnavajo v vseh ustreznih programih in političnih dialogih EU s partnerskimi državami, da bodo uvedeni mehanizmi za njihovo odpravljanje, prav tako pa se je treba z njimi spopasti prek izobraževanja in ozaveščanja v partnerskih državah;

5.  spodbuja k premisleku o tem, da je Evropska unija kot glavni spodbujevalec razvoja in človekovih pravic v svetu tista, ki mora prevzeti vodilno vlogo v sodelovanju z regionalnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, če naj se celostno borimo proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z organi kazenskega pregona in pravosodnimi sistemi v tretjih državah ter zagotavljajo usposabljanje in tehnično pomoč, da bi pomagale pri sprejemanju in uveljavljanju zakonodaje, s katero bi prepovedali otroške, zgodnje in prisilne poroke, ter odpravljanju zakonov, družbenih standardov in kulturnih tradicij, ki ovirajo pravice in svoboščine deklet in žensk; poziva države članice, naj prispevajo k pobudam, kot je pobuda EU in OZN Spotlight, ki se osredotoča na odpravo vseh vrst nasilja zoper ženske in dekleta;

6.  zato poziva države članice EU, ki tega še niso storile, naj v svojo zakonodajo vpišejo popolno prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok, izvršujejo kazensko zakonodajo in ratificirajo istanbulsko konvencijo; prav tako jih poziva, naj v sodelovanju s civilno družbo usklajujejo ukrepe v zvezi s tem; poudarja, kako pomembna je ustrezna in dolgoročna podpora za zatočišča za ženske, begunce ter otroke brez spremstva in razseljene otroke, tako da nihče ne bo ostal brez pomoči zaradi pomanjkanja sredstev; poziva države članice, naj uveljavljajo minimalno starost za sklenitev zakonske zveze, določeno z zakonodajo, in spremljajo razmere z zbiranjem po spolu razčlenjenih podatkov in dokazov o povezanih dejavnikih, da bodo lahko bolje ocenile razsežnost problema; poziva Komisijo, naj oblikuje evropsko podatkovno zbirko s podatki iz tretjih držav, da bo spremljala prisilne poroke;

7.  spodbuja Evropsko unijo, naj v okviru svoje zunanje politike in politike razvojnega sodelovanja partnerjem ponudi strateški sporazum in naj v ta namen zahteva, da:

   (a) vse njene partnerske države prepovejo otroške, zgodnje in prisilne poroke, odpravijo zakonske vrzeli in izvršujejo zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, vključno z razveljavitvijo vseh določb, ki bi lahko dovolile, opravičile ali omogočile te poroke, tudi tiste, ki osebam, ki zagrešijo posilstvo, spolno zlorabo, spolno izkoriščanje, ugrabitev, trgovino z ljudmi ali moderne oblike suženjstva, dovolijo, da se izognejo pregonu in kaznovanju s tem, da se poročijo s svojo žrtvijo, zlasti tako, da prekličejo ali spremenijo te zakone;
   (b) se bo ta prepoved po sprejemu zakonodaje spoštovala in izvajala v praksi na vseh ravneh in da bodo sprejeti celoviti in holistični programi in strategije z merljivimi večfaznimi cilji, da se otroške, zgodnje in prisilne poroke preprečijo in izkoreninijo, ter da bodo ti programi ustrezno financirani in ocenjeni, predvsem z zagotavljanjem pravnega varstva, mehanizmi za odgovornost in odpravo krivic;
   (c) partnerske vlade izkažejo vztrajnost in politično voljo za odpravo porok otrok ter oblikujejo celovite zakonodajne okvire in akcijske načrte z jasnimi mejniki in roki za uvedbo ukrepov za preprečevanje porok otrok v različnih sektorjih, pa tudi ustvarijo politično, gospodarsko, družbeno, kulturno in državljansko okolje, ki bo ščitilo dekleta in ženske in jim omogočalo večjo vlogo ter podpiralo enakost spolov;
   (d) se namenijo potrebna sredstva za uresničitev tega cilja, pri čemer si je treba prizadevati za to, da bodo imeli dostop do tega sodelovanja vsi institucionalni akterji, kot so sodstvo, delavci v izobraževanju in zdravstvu, organi pregona, vodje skupnosti in verski voditelji in organizacije civilne družbe s področja boja proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;
   (e) se zagotovi, da bo raven uradne razvojne pomoči, dodeljene vladnim organom, odvisna od prizadevanj države prejemnice za izpolnitev zahtev v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z bojem proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;
   (f) se UNFPA in Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) vključita v tristransko sodelovanje, v okviru katerega bosta v boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam z izvajanjem v proračunih predvidenih nacionalnih akcijskih načrtov povezana z Evropsko unijo, njenimi državami članicami in njihovimi organizacijami civilne družbe s tega področja partnerskimi državami, pri čemer se da prednost zlasti programom in metodam, s katerimi bo mogoče preseči t. i. kulturne, verske in plemenske prakse, ki v resnici pomenijo predvsem najhujše kršitve pravic otrok in poseganje v dostojanstvo deklet; poziva, da se pri tem sodelovanju obravnava tudi povezano vprašanje nasilja iz časti;
   (g) se pri izvajanju teh programov kot podlaga uporabijo ustrezne konvencije in besedila, pa tudi neposredni cilji, sprejeti z resolucijo generalne skupščine Združenih narodov z dne 25. septembra 2015 v okviru programa trajnostnega razvoja do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilj 3 (poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih), cilj 4 (vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar) in cilj 16 (spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za doseganje trajnostnega razvoja, vsem omogočiti dostop do pravosodja in vzpostaviti dobro delujoče, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh), še posebej pa odprava zlorab, izkoriščanja, preprodaje in vseh oblik nasilja nad otroki in njihovega mučenja;
   (h) se pri izvajanju teh programov upošteva tudi cilj trajnostnega razvoja št. 5 (doseči enakost spolov in okrepiti vlogo žensk in deklet), vključno z možnostjo načrtovanja družine in celotnim naborom javnih in splošnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, tudi sodobno kontracepcijo ter varnim in zakonitim splavom za dekleta; glede na to poziva Komisijo in države članice, naj podprejo gibanje SheDecides in se zavežejo dodatnemu financiranju mednarodne pomoči za spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo, vključno z varnim splavom in informacijami o njem, s čimer bodo nasprotovale svetovni prepovedi financiranja nevladnih organizacij, ki zagovarjajo splav („global gag rule“), ki jo je vlada ZDA znova uvedla v začetku leta 2017;
   (i) se vprašanja otroških, zgodnjih in prisilnih porok načnejo v potekajočem dialogu med posebnim predstavnikom EU za človekove pravice Stavrosom Lambrinidisom in tretjimi državami; spodbuja Komisijo in države članice, naj v programe za vzpostavljanje miru in obnovo po konfliktih vključijo vidik spola, razvijejo programe za ekonomsko preživljanje in izobraževanje deklet in žensk, ki so žrtve zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez, ter jim olajšajo dostop do zdravstvenih in reproduktivnih storitev na območjih, ki so jih prizadeli konflikti;

8.  meni, da je treba nujno ustvariti prostor za spoštljiv dialog z voditelji skupnosti in ozavestiti splošno javnost in še posebej ogrožene osebe, pri čemer se je treba v boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam opreti na neposredne kampanje za izobraževanje in ozaveščanje ter na družbena omrežja in nove medije; zato poziva k razvoju horizontalnih vladnih, pravnih, družbenih in diplomatskih ukrepov za preprečevanje te prakse; meni, da je treba v lokalnih skupnostih nujno sodelovati z osrednjimi deležniki, kot so dijaki in dijakinje, učitelji, starši, vodje skupnosti in verski voditelji, in sicer prek programov, ki jih organizirajo te skupnosti, ali s posebnimi programi ozaveščanja, da se bodo te skupnosti bolje zavedale negativnih posledic otroških porok za otroke, družine in skupnosti, obstoječe zakonodaje o otroških porokah in neenakosti spolov ter načinov, kako pridobiti finančna sredstva za reševanje tega problema;

9.  meni, da je povečevanje vpliva žensk in deklet z izobraževanjem, družbeno podporo in gospodarskimi priložnostmi ključno orodje za boj proti tem praksam; priporoča, naj EU spodbuja in varuje enake pravice za ženske in dekleta, kar zadeva izobraževanje, s posebnim poudarkom na brezplačnem visokokakovostnem osnovno- in srednješolskem izobraževanju, vključevanju spolne vzgoje v šolske programe ter finančnih spodbudah spodbudami za družine deklic in/ali pomoči za vpis v šolo in dokončanje šolanja; poudarja, da je treba begunskim otrokom omogočiti neoviran dostop do izobraževanja ter spodbuditi njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme; se zaveda, da je treba podpreti in zaščititi vse tiste, ki jim grozi otroška, zgodnja ali prisilna poroka ali jo že imajo za seboj, vključno z izobraževanjem, psihološko in socialno podporo, stanovanji in drugimi visokokakovostnimi socialnimi storitvami ter zdravstvenimi storitvami in oskrbo na področju duševnega, spolnega in reproduktivnega zdravja;

10.  poziva Evropsko unijo, naj poskrbi, da bo zagotovljeno usposabljanje za vladne uradnike, vključno z diplomati, socialne delavce, verske voditelje in voditelje skupnosti, zaposlene v organih kazenskega pregona in pravosodnih sistemih tretjih držav, učitelje in vzgojitelje ter druge uslužbence, ki so v stiku z morebitnimi žrtvami, tako da se bodo lahko odzivali na primere otroških porok in nasilja na podlagi spola, da bodo bolje odkrivali deklice in dečke, izpostavljene otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam, nasilju v družini, spolnemu nasilju in drugim praksam, ki spodkopavajo človekove pravice in dostojanstvo, ter jim pomagali in da bodo sposobni učinkovito ukrepati ter zagotoviti spoštovanje pravic in dostojanstva teh posameznikov;

11.  poziva Evropsko unijo, naj zagotovi usposabljanje za organe pregona, da bodo sposobni bolje zagotoviti spoštovanje pravic deklet, izpostavljenih prisilnim in zgodnjim porokam, nasilju v družini, tveganju posilstva ter drugi praksi ali poseganju v človekovo dostojanstvo;

12.  poziva države članice, naj migrantskim ženskam in dekletom podelijo nevezano dovoljenje za bivanje, ki ne bo odvisno od statusa njihovega soproga ali partnerja, zlasti če gre za žrtve fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s pod prisilo sklenjeno ali dogovorjeno zakonsko zvezo, in naj zagotovijo, da bodo za njihovo zaščito izkoriščeni vsi upravni ukrepi, med drugim učinkovit dostop do mehanizmov pomoči in zaščite;

13.  poziva EU in njene države članice, naj razmislijo o podpori in poostritvi zaščitnih ukrepov v tretjih državah, kot so varne hiše, ter možnostih pravne, zdravstvene in po potrebi konzularne pomoči za žrtve otroških, zgodnjih in prisilnih porok;

14.  se zaveda, da mora biti Evropska unija, ki visoko ceni človekove pravice in temeljne vrednote, med njimi spoštovanje človekovega dostojanstva, na ravni držav članic vsekakor povsem neoporečna, ter poziva Komisijo, naj začne obširno kampanjo ozaveščanja in naj eno od evropskih let posveti boju proti otroškim, zgodnjim in prisilnim porokam;

15.  odločno podpira delo svetovnega partnerstva Girls Not Brides, ki se bori proti porokam otrok in skuša deklicam omogočiti, da izkoristijo ves svoj potencial;

16.  pozdravlja potekajočo kampanjo Afriške unije za izkoreninjenje otroških porok in delo organizacij, kot je Royal Commonwealth Society, ki se zavzemajo za odločnejše ukrepe zoper otroške poroke in neenakost spolov;

17.  poudarja, da je nujno treba obveščati in izobraževati moške in fante ter pridobiti njihovo podporo za ukrepe spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami otrok in žensk;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0379.
(2) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.
(3) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
(4) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_action_plan_on_human_rights_and_democracy_en_2.pdf
(5) Wodon, Quentin T.; Male, Chata; Nayihouba, Kolobadia Ada; Onagoruwa, Adenike Opeoluwa; Savadogo, Aboudrahyme; Yedan, Ali; Edmeades, Jeff; Kes, Aslihan; John, Neetu; Murithi, Lydia; Steinhaus, Mara; Petroni, Suzanne, Economic Impacts of Child Marriage: Global Synthesis Report, Washington, D.C., Skupina Svetovne banke, 2017.


Opredelitev malih in srednjih podjetij
PDF 142kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o opredelitvi malih in srednjih podjetij (2018/2545(RSP))
P8_TA(2018)0293B8-0304/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2003/361/EC z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2011)0078) in s tem povezane resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(4),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 15. septembra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o opredelitvi malih in srednjih podjetij (O-000050/2018 – B8-0031/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju člena 128 ter člena 123(2) do (8) Poslovnika,

A.  ker 23 milijonov malih in srednjih podjetij v Uniji, kar je približno 99 % vseh podjetij, zaposluje skoraj dve tretjini evropskega aktivnega prebivalstva in zagotavlja več kot 90 milijonov delovnih mest in ustvarja dodano vrednost v višini 3,9 bilijona EUR; ker ta podjetja odločilno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji ter ustvarjanju in ohranjanju trajnostnih in visokokakovostnih delovnih mest ter so ključni dejavniki za energetski prehod, boj proti podnebnim spremembam ter konkurenčnost EU na področju zelene tehnologije, pa tudi glavni vir inovacij EU;

B.  ker je 90 % malih in srednjih podjetij v EU in 93 % vseh podjetij v EU v nefinančnem sektorju mikropodjetij, ki prispevajo največji delež dodane vrednosti in delovnih mest med malimi in srednjimi podjetji, saj zaposlujejo približno 30 % delovne sile EU, in jim je treba zato nameniti posebno pozornost;

C.  ker so upravne obremenitve in finančne ovire za mala in srednja podjetja v primerjavi z večjimi podjetji nesorazmerno velike, kar ovira njihovo konkurenčnost, izvoz in ustvarjanje delovnih mest; ker so ta podjetja na ravni EU in držav članic ter regionalni in lokalni ravni sicer deležna posebne podpore, vključno s finančnimi možnostmi in poenostavljenimi postopki, vendar bi si lahko poleg političnih obljub bolj prizadevali za to, da bi ustvarili enostavnejše okolje, ki bo tem podjetjem prijazno;

D.  ker se približno 100 pravnih aktov Unije nanaša na opredelitev malih in srednjih podjetij, in sicer v prvi vrsti na področju politike konkurence, zakonodaje o finančnih trgih ter strukturnih sredstev, sredstev za raziskave in inovacije, pa tudi v delovni zakonodaji, zakonodaji na področju okolja, energije, varstva potrošnikov in socialne varnosti ter na primer v sekundarnih pravnih aktih Unije o REACH in direktivi o energetski učinkovitosti;

E.  ker je usklajeno pravno okolje z jasnimi pravili ugodno za vsa podjetja in ker je stroga opredelitev malih in srednjih podjetij sredstvo, s katerim bi lahko omilili tržne pomanjkljivosti ter težave, povezane s konkurenco med podjetji, ki se razlikujejo v velikosti, količini sredstev in poslovnih modelih;

F.  ker Komisija redno spremlja izvajanje opredelitve malih in srednjih podjetij v EU; ker je bila ta opredelitev že večkrat ocenjena (leta 2006, 2009 in nazadnje 2012), pri čemer je bilo ugotovljeno, da njena večja revizija ni potrebna;

G.  ker medsektorska vrednostna veriga za mala in srednja podjetja omogoča zmanjšanje institucionalnih, tehničnih in birokratskih ovir in ker so za vzpostavitev mreže med podjetji potrebne učinkovite podporne politike;

H.  ker mora opredelitev malih in srednjih podjetij prispevati k lažjemu ustvarjanju delovnih mest, izboljšanju delovnih pogojev in varnosti ter zmanjšanju morebitnih zlorab na najnižjo možno raven;

Opredelitev malih in srednjih podjetij

Dejavnosti Komisije

1.  pozdravlja začetno oceno učinka, ki jo je izvedla Komisija, in se strinja s tem, da se posebna pozornost nameni podjetjem, ki potrebujejo podporo in enostavne predpise, da bi se poenostavilo načrtovanje in izboljšala pravna varnost za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija izvedla javno posvetovanje;

2.  meni, da bi bilo treba ohraniti prožnost iz priporočila iz leta 2003 glede na značilnosti tega strateškega instrumenta in razlike med malimi in srednjimi podjetji in državami članicami; je prepričan, da bi bilo treba splošno strukturo opredelitve ohraniti in jo uporabljati z ustrezno kombinacijo že opredeljenih meril;

Ponovna ocena opredelitve malih in srednjih podjetij

3.  poziva Komisijo, naj prepreči, da bi veliki akterji izoblikovali umetne podjetniške strukture z namenom, da bi izkoristili opredelitev malih in srednjih podjetij, kar bi lahko privedlo do tega, da bi bila razpoložljiva podpora neupravičeno bolj razpršena in tako ne bi bila na voljo tistim malim in srednjim podjetjem, ki jo potrebujejo; poudarja, da bi bilo treba opredelitev malih in srednjih podjetij vedno prilagoditi v korist teh podjetij in tako, da bi lažje dostopali do javne podpore;

4.  poziva Komisijo, naj preuči možnost posodobitve opredelitve malih in srednjih podjetij, pri čemer naj tudi upošteva svoje gospodarske napovedi v zvezi z inflacijo in produktivnost delovne sile, da je v naslednjih nekaj letih ne bo treba spet prilagajati; meni, da bi morale biti prilagoditve te opredelitve v prihodnje takšne, da opredelitve ne bi bilo treba spreminjati na dolgi rok;

5.  poudarja, da je število zaposlenih splošno uveljavljeno merilo in bi moralo še naprej biti glavno merilo; priznava, da ima to merilo določene omejitve v smislu natančnosti za primerjavo na ravni EU, zato meni, da sta za opredelitev pomembni merili tudi promet in bilančna vsota; poleg tega poudarja pomen ustreznega priznavanja zagonskih podjetij in mikropodjetij, zato bi bilo treba uporabljati kratico MMSP;

6.  poudarja, da je treba pojasniti pojma „povezano podjetje“ in „partnersko podjetje“ ter status malih in srednjih podjetij v primeru združitve; meni, da je nujno treba poenostaviti postopke in veljavne predpise ter zmanjšati birokracijo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poenostavi veljavne predpise; meni, da v primeru, da zagonska podjetja sodelujejo s skupnimi podjetji, podjetij, povezanih s skupnimi podjetji, ne bi smeli upoštevati pri oceni statusa MSP pod pogojem, da ne gre za umetno podjetniško strukturo in da ni nadaljnje povezave med zagonskim podjetjem in povezanimi podjetji;

7.  poziva Komisijo, naj podpre združevanje podjetij, zlasti grozdov in poslovnih mrež, da se spodbudi racionalizacija stroškov in izboljša izmenjava strokovnega znanja in izkušenj, s posebnim poudarkom na inovacijah proizvodov/storitev in procesov;

Druga vprašanja v zvezi z opredelitvijo malih in srednjih podjetij

8.  podpira pobudo Komisije za zagon in razširitev podjetij; meni, da je spodbujanje podjetništva pomembno za gospodarsko rast v Uniji; pozdravlja uvedbo dvoletnega prehodnega obdobja, v katerem bi na primer hitrorastoča podjetja ohranila status MSP; poziva, naj se oceni, ali je treba to obdobje podaljšati; poziva Komisijo, naj podjetnikom, zagonskim podjetjem ter malim in srednjim še naprej pomaga pri pobudah za zbiranje sredstev, tudi novih, kot je množično financiranje;

9.  meni, da bi lahko z instrumenti gospodarske diplomacije na ravni Unije, kot je na primer misija za rast, bolje reševali izzive in izkoriščali priložnosti v gospodarstvu na globalni ravni; poziva Komisijo, naj si v okviru strategije EU na področju industrijske politike bolj prizadeva na tem področju in pri tem ne podvaja struktur; v zvezi s tem poziva, naj se oblikuje kazalnik o potencialni rasti izvoza glede na velikost podjetja, da se izboljšajo podatki in zgledi najboljše prakse v zvezi z možnostmi za internacionalizacijo in mednarodno konkurenčnostjo malih in srednjih podjetij, in naj se malim in srednjim podjetjem z velikim izvoznim potencialom zagotovi dodatna podpora;

10.  je zaskrbljen, ker oblikovalci politike podjetjem, ki sicer ne ustrezajo več opredelitvi malih in srednjih podjetij, a imajo še vedno tipično strukturo srednjega podjetja, t. i. podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, namenjajo premalo pozornosti, čeprav ta podjetja s svojo produktivnostjo veliko prispevajo k zaposlovanju in rasti; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe ločene opredelitve teh podjetij, da bo mogoče zanje sprejeti usmerjene ukrepe, obenem pa se opredelitev malih in srednjih podjetij ne bo razširila do te mere, da bi to škodilo njenemu prvotnemu cilju;

11.  ugotavlja, da poleg malih in srednjih podjetij, samostojnih podjetnikov in velikih podjetij tudi podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo prispevajo k zaposlovanju in rasti, zlasti zaradi svoje produktivnosti, zato si zaslužijo, da jim namenimo ustrezno pozornost;

12.  poziva Komisijo, naj poleg prednostnih ukrepov EU za mala in srednja podjetja preuči možnost za sprejetje pobude za finančna sredstva, ki bi zajemala dostop do sodelovanja na področju raziskav, strategije za digitalizacijo in razvoj izvoznih trgov;

Obveznosti poročanja, statistični podatki, študije in ocene učinka

13.  meni, da bi morali v programu COSME, devetem okvirnem programu in programih strukturnih skladov tudi v naslednjem finančnem okviru namenjati dovolj sredstev v podporo malim in srednjim podjetjem, ki si prizadevajo za inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

14.  poudarja, da je treba v okviru tekočih pogajanj o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije ohraniti jasno skupno opredelitev malih in srednjih podjetij, saj so ta podjetja opredeljena v pravu EU in imajo pogosto poseben status v trgovinskih sporazumih Unije;

15.  poziva Komisijo, naj podrobno preuči morebitne učinke opredelitve malih in srednjih podjetij na gospodarski razvoj in učinke vezave, ki se kažejo tako, da podjetja načrtno ne rastejo, da bi se izognila upravnim obremenitvam in drugim obveznostim, ki bi jih imela, če bi izgubila status malega in srednjega podjetja;

16.  poudarja, da mala lokalna podjetja, ki zagotavljajo javne storitve in izpolnjujejo merila za mala in srednja podjetja, opravljajo pomembno nalogo za javne skupnosti in so globoko ukoreninjena v lokalno poslovno okolje ter med drugim ustvarjajo prave pogoje za rast vseh drugih malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da javno lastništvo nujno ne pomeni finančne ali regulativne podpore javnega subjekta, kar je mogoče pripisati nacionalni zakonodaji, predpisom o državni pomoči ali finančno šibkim javnim subjektom; zato spodbuja Komisijo, naj preuči učinke opredelitve na podjetja v javni lasti, ki so finančno neodvisna, organizirana na podlagi zasebnega prava ali poslujejo pod takimi konkurenčnimi pogoji kot zasebna podjetja;

17.  poziva Komisijo, naj preuči, v kolikšni meri bi bila sektorska opredelitev malih in srednjih podjetij izvedljiva, ter pri tem oceni učinek in dodano vrednost, ki bi jo v tem primeru imeli gospodarski sektorji;

18.  poziva, naj se pri vseh zakonodajnih predlogih EU opravi test za mala in srednja podjetja, s katerim se uveljavlja načelo „najprej pomisli na male“, in sicer za različne kategorije teh podjetij, ki naj bo poleg prostovoljnih zavez Komisije na splošno obvezen; poudarja, da bi bilo treba rezultat tega testa jasno izpostaviti v oceni učinka vseh zakonodajnih predlogov; poziva Komisijo k sprejetju ustrezne zaveze v naslednjem medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje in meni, da bi bilo treba razmisliti o posodobitvi Akta za mala podjetja za Evropo;

Smernice za mala in srednja podjetja v zvezi z opredelitvijo

19.  poziva države članice in Komisijo, naj podjetjem pravočasno in optimalno zagotovijo smernice v zvezi z uporabljenimi postopki pri določanju statusa MSP ter informacije o morebitnih spremembah opredelitve malih in srednjih podjetij ali postopkov;

o
o   o

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
(2) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 102.
(3) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.
(4) UL C 316, 22.9.2017, str. 57.


Pogajanja o celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom
PDF 162kWORD 59k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede pogajanj o celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom (2017/2056(INI))
P8_TA(2018)0294A8-0185/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 8 ter naslova V, zlasti členov 21, 22 in 36, Pogodbe o Evropski uniji, pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju pogajanj med Evropsko unijo in Azerbajdžanom o novem celovitem sporazumu, ki naj bi nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Azerbajdžanom na drugi strani iz leta 1999, ki so se začela 7. februarja 2017(1),

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic za ta sporazum, ki jih je sprejel Svet 7. novembra 2016,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med EU in Azerbajdžanom o strateškem partnerstvu na področju energije z dne 7. novembra 2006,

–  ob upoštevanju glavnih rezultatov 15. srečanja Sveta za sodelovanje med EU in Azerbajdžanom, ki je bilo 9. februarja 2018,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. decembra 2017 o odnosih med EU in Azerbajdžanom v okviru spremenjene evropske sosedske politike (SWD(2017)0485),

–  ob upoštevanju sporočila, ki ga je predsedstvo parlamentarne skupščine Euronest poslalo voditeljem držav ali vlad 30. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) o vzhodnem partnerstvu med pripravami na vrhunsko srečanje novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(3),

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, vključno z izjavo z dne 24. novembra 2017,

–  ob upoštevanju publikacije Komisije in ESZD iz junija 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije in zlasti ključni načel iz tega besedila,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2017 o primeru azerbajdžanskega novinarja Afgana Mukhtarlija(4) in drugih resolucij o Azerbajdžanu, zlasti tistih, ki zadevajo stanje človekovih pravic in pravno državo,

–  ob upoštevanju izjave predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko/za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja o obsodbi novinarja Afgana Mukhtarlija v Azerbajdžanu z dne 14. januarja 2018,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 11. oktobra 2017 parlamentarne skupščine Sveta Evrope o delovanju demokratičnih institucij v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev s strani Odbora ministrov Sveta Evrope dne 5. decembra 2017, ker azerbajdžanski organi vztrajno zavračajo izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ilgar Mamadov proti Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju poročila za presojo potreb, ki ga je pripravila misija Urada za demokratične institucije in človekove pravic (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), z dne 2. marca 2018 o predčasnih predsedniških volitvah v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in stališča Odbora za mednarodno trgovino v obliki predlogov sprememb (A8-0185/2018),

A.  ker vzhodno partnerstvo temelji na skupni zavezi Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Ukrajine in Evropske unije glede vzpostavitve tesnejših povezav ter spoštovanja mednarodnega prava in temeljnih vrednot, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker bi moral novi sporazum med EU in Azerbajdžanom v ospredje postaviti interese Unije v regiji ter spodbujati njene vrednote;

B.  ker Parlament podpira vzpostavljanje tesnejših povezav z vsemi članicami vzhodnega partnerstva, če spoštujejo te temeljne vrednote; ker bi morala biti v okviru politike vzhodnega partnerstva uporaba privlačnega dolgoročnega modela „vzhodnega partnerstva+“, ki ga je predlagal Parlament v svoji resoluciji z dne 15. novembra 2017 o vzhodnem partnerstvu in ki bi lahko sčasoma vodil v pridružitev k carinski, energetski in digitalni uniji ter schengenskemu območju, omogočena tudi državam, ki niso sklenile pridružitvenega sporazuma z EU, kot je Azerbajdžan, in sicer, ko bodo pripravljene na takšne okrepljene zaveze in bodo dosegle znaten napredek pri izvajanju skupno dogovorjenih reform;

C.  ker odnose med EU in Azerbajdžanom od trenutno ureja sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999; ker je EU največja trgovinska partnerica Azerbajdžana, tako pri uvozu kot izvozu, in predstavlja 48,6 % skupne trgovine Azerbajdžana ter je tudi največji vir tujih neposrednih naložb; ker je Azerbajdžan strateški energetski partner EU, ki omogoča diverzifikacijo virov energije EU; ker je gospodarstvo Azerbajdžana zelo odvisno od sektorja nafte in plina, ki predstavlja približno 90 % izvoza države, in je zato je ranljivo v odnosu do zunanjih pretresov in nihanj svetovnih cen nafte; ker Azerbajdžan še ni član STO, zaradi česar se za to državo uporabljajo znatne tarifne in netarifne ovire, ki omejujejo njene trgovinske in poslovne odnose z EU;

D.  ker sta EU in Azerbajdžan v skupni izjavi z vrha vzhodnega partnerstva z dne 24. novembra 2017 poudarila, da bo EU še naprej na različne načine z vsako od partnerskih držav, vključno z Armenijo, Azerbajdžanom in Belorusijo, skupno razpravljala o privlačnih in realnih možnostih za krepitev skupne trgovine in spodbujanje naložb, v čemer se bodo odražali skupni interesi, reformirane naložbene politike v zvezi z zaščito naložb ter mednarodna trgovinska pravila in s trgovino povezani mednarodni standardi, tudi na področju intelektualne lastnine, ter z namenom prispevanja k modernizaciji in diverzifikaciji gospodarstev;

E.  ker se pričakuje, da bo novi sporazum pozitivno vplival na Azerbajdžan, kar zadeva spodbujanje demokratičnih standardov, rast in gospodarski razvoj; ker so take možnosti še zlasti pomembne za mlade v Azerbajdžanu, in sicer z vidika oblikovanja nove generacije izobraženih Azerbajdžancev, ki bodo spoštovali naše temeljne vrednote in si prizadevali za modernizacijo države; ker je popolnoma delujoča civilna družba bistven pogoj za zagotavljanje gospodarske diverzifikacije;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

Splošna načela, temeljne vrednote in zavezanost reševanju sporov

Politični dialog in regionalno sodelovanje

Pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljne svoboščine

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

Energija in druga področja sodelovanja

Institucionalne določbe

   (a) naj zagotovijo, da bo vzpostavljanje tesnejših povezav med EU in Azerbajdžanom pogojeno s tem, da država uveljavlja in spoštuje temeljne vrednote in načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja in združevanja, pravicami manjšin in enakostjo spolov, kar je v interesu obeh strani in zlasti njunih državljanov;
   (b) naj spomnijo azerbajdžanske oblasti na stališče Parlamenta, izraženo v njegovi resoluciji z dne 15. novembra 2017 o vzhodnem partnerstvu, v kateri je državo pozval, naj spoštuje svoje mednarodne zaveze, in nedvoumno izrazil, da ne bo ratificiran noben celovit sporazum z Azerbajdžanom, če ta ne bo spoštoval temeljnih vrednot in pravic EU, zlasti kar zadeva neizvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter nadlegovanje, ustrahovanje in preganjanje zagovornikov človekovih pravic, nevladnih organizacij, pripadnikov opozicije, novinarjev in ekoloških aktivistov; naj zagotovijo, da bodo vsi politični zaporniki in zaporniki vesti v Azerbajdžanu izpuščeni pred vsakršnim novim sporazumom med EU in Azerbajdžanom, kot so že napovedale oblasti v tej državi; naj zagotovijo, da bo v novi sporazum vključen namenski mehanizem zadržanja z jasnimi določbami o spoštovanju pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
   (c) naj azerbajdžanske organe spomnijo na stališče Parlamenta, izraženo v istem priporočilu, da je treba ratifikacijo novih sporazumov med EU in vsako od strani v sporu v Gorskem Karabahu pogojiti s pomembnimi zavezami in znatnim napredkom za mirno rešitev spora, na primer z ohranjanjem premirja in podpiranjem izvajanja osnovnih načel OVSE iz leta 2009 ter prizadevanj sopredsednikov skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE; naj ponovno poudarijo, da je treba v vsak pogajalski proces vključiti tako armensko kot azerbajdžansko civilno družbo;
   (d) naj zagotovijo, da bo prihodnji sporazum z Azerbajdžanom ambiciozen, celovit in usmerjen v prihodnost ter skladen prizadevanji te države in EU, in sicer na podlagi skupnih vrednot in interesov, in da bo usklajen s cilji agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in prinesel oprijemljive in konkretne koristi obema stranema, ne le za velika podjetja, ampak tudi – z upoštevanjem posebnih značilnosti MSP – za državljane EU in Azerbajdžana;
   (e) naj zagotovijo hiter in enakomeren napredek pogajanj s ciljem, da bi bil novi sporazum podpisan pred naslednjim vrhom vzhodnega partnerstva leta 2019, če bodo navedeni pogoji izpolnjeni;
   (f) naj aktivno in jasno sporočajo, kakšni so cilji in pogoji novega sporazuma ter pogajalski proces, ki je v teku, da bi se v Azerbajdžanu in EU izboljšala preglednost in ozaveščenost javnosti o pričakovanih priložnostih in prednostih, ki jih bo prinesla sklenitev sporazuma, ter se na ta način zoperstavijo kampanjam dezinformiranja;
   (g) naj zagotovijo reden in poglobljen politični dialog, da bi spodbudili odločne reforme, usmerjene v krepitev institucij in delitve oblasti med njimi, da bi zagotovili večjo demokratičnosti in neodvisnost institucij, uveljavili človekove pravice in svobodo medijev ter razvili regulativno okolje, v katerem lahko civilna družba deluje brez nepotrebnega vmešavanja, tudi v procesu reform;
   (h) naj vzpostavijo posebne ukrepe, namenjene izvajanju priporočil OVSE/ODIHR in Beneške komisije Sveta Evrope, da bi zagotovili napredek v smeri vključujočih, konkurenčnih in preglednih volitev in referendumov ter državljanom Azerbajdžana omogočili svobodno in pošteno izražanje mnenj in želja;
   (i) naj v celoti podprejo predhodne ugotovitve misije za opazovanje volitev OVSE in Sveta Evrope, kar zadeva predčasne predsedniške volitve 11. aprila 2018, v katerih navaja, da je „primanjkovalo prave konkurence“ zaradi „omejevalnega političnega okolja“, „pravnega okvira, ki omejuje temeljne pravice in svoboščine“, „pomanjkanja pluralizma, tudi v medijih“, „razširjenega neupoštevanja obveznih postopkov, nepreglednosti in številnih hudih nepravilnosti, kot so polnjenja volilnih skrinjic z glasovnicami“;
   (j) naj si prizadevajo za določbe za krepitev sodelovanja pri spodbujanju miru in mednarodne pravičnosti ter zlasti vztrajajo, da Azerbajdžan izpolni svoje mednarodne obveznosti, tudi kot član Sveta Evrope, in da izvršuje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice; pozovejo Azerbajdžan, naj podpiše in ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča; naj si tudi prizadevajo za ukrepe za tesno sodelovanje pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje ter boju proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem;
   (k) naj zagotovijo tesnejše sodelovanje pri zunanjih, obrambnih in varnostnih zadevah, da bi zagotovili čim večje zbliževanje, zlasti kar zadeva odzivanje na globalne grožnje in izzive, vključno s terorizmom, preprečevanjem sporov, kriznim upravljanjem in regionalnim sodelovanjem, hkrati pa upoštevajo raznovrstno zunanjo politiko Azerbajdžana; naj podpirajo podpis okvirnega sporazuma o sodelovanju med EU in Azerbajdžanom, da se zagotovi pravna in politična podlaga za sodelovanje pri misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);
   (l) naj zagotovijo, da bosta imela prednost dialog med Azerbajdžanom in Armenijo ter okrepljeno sodelovanje EU pri mirnem reševanju spora v Gorskem Karabahu, skladno z osnovnimi načeli OVSE iz leta 2009 in zlasti s podporo sopredsednikov skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE, pri čemer naj spodbujajo vse pobude, ki bodo prispevale k vzpostavitvi miru, kot so upoštevanje premirja na vseh straneh, dialog na vseh ravneh, vključno s pogovori na visoki ravni, preprečevanje sovražnega govora, ukrepi za pristno krepitev zaupanja, znatno povečanje števila mednarodnih opazovalcev OVSE ter poglobljene izmenjave med armensko in azerbajdžansko civilno družbo, tudi med verskimi in kulturnimi osebnostmi, da se armenska in azerbajdžanska družba pripravita na miroljubno sožitje; naj izrazijo močno zaskrbljenost zaradi kopičenja vojaških sil in nesorazmernih odhodkov za obrambo v regiji;
   (m) naj uvedejo posebne določbe, ki bodo podprle pomembna prizadevanja organov, da bi pomagali velikemu številu beguncev in notranje razseljenim osebam, v podporo pa bodo tudi civilistom, ki živijo na območjih sporov znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana; naj vztrajajo, da se spoštujejo pravice vseh oseb, ki stalno ali začasno živijo znotraj meja Azerbajdžana; naj zlasti prispevajo k uveljavljanju njihove pravice, da se vrnejo na svoje domove in k svojemu premoženju ter da jim vse strani v konfliktu dodelijo odškodnine v skladu s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice;
   (n) naj zagotovijo podporo za reformo pravosodja, s katero se bosta zagotovili nepristranskost in neodvisnost pravosodja od izvršilne veje ter okrepila pravna država; naj zlasti zagotovijo neodvisnost pravnih strokovnjakov, tako da onemogočijo neupravičeno vmešavanje v delo odvetnikov, naj omogočijo neodvisnim odvetnikom, da zastopajo stranke v skladu z notarskim pooblastilom za zastopanje, in naj odpravijo arbitrarne pristojnosti azerbajdžanske odvetniške zbornice, da izključi odvetnike in zavrne sprejem novih članov;
   (o) naj tudi zagotovijo podporo za razvoj trdnega okvira za varstvo človekovih pravic, temeljnih svoboščin in enakosti spolov; naj poudarjajo pomen zastopanosti žensk na vseh ravneh vlade, vključno z njihovim enakopravnim, celovitim in dejavnim sodelovanjem pri preprečevanju in reševanju sporov, ter naj Azerbajdžan pozovejo k podpisu Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;
   (p) naj uvedejo posebne določbe, ki bodo Azerbajdžanu v podporo v boju proti gospodarskemu kriminalu, vključno s korupcijo, pranjem denarja in davčnimi utajami; naj spodbujajo večjo preglednost dejanskega lastništva družb in skladov ter finančnih dejavnosti velikih podjetij v smislu ustvarjenega dobička in plačanega davka; naj podprejo preiskave shem pranja denarja, zlasti v „zadevi pralnica“, in naj vzpostavijo posebne mehanizme nadzora in kontrole, kot denimo omejen dostop do evropskega bančnega sistema za vpletene v pranje denarja in goljufije;
   (q) naj omogočijo okrepljeno sodelovanje z Azerbajdžanom in podporo tej državi v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti ter pri preprečevanju radikalizacije in čezmejnega kriminala; naj sodelujejo, zlasti v boju proti novačenju s strani terorističnih organizacij;
   (r) naj vključijo določbe o izvajanju kazenskega zakonika v Azerbajdžanu, povezane z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter namenjene preprečevanju političnega preganjanja in ugrabitev, samovoljnih prepovedi potovanj, nadlegovanja političnih disidentov, tudi z obrekovanjem, in neodvisnih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, predstavnikov nevladnih organizacij in najbolj ranljivih ljudi v družbi, kot so pripadniki nekaterih manjšinskih skupin, vključno s skupnostjo LGBTQ; naj zagotovijo, da bodo v sporazumu posebej navedene te skupine; naj ponovno izjavijo, da so te prakse nesprejemljive za vsako morebitno partnersko državo EU; naj vzpostavijo okrepljeni forum za učinkovit in v rezultate usmerjen dialog o človekovih pravicah med EU in Azerbajdžanom v posvetovanju z glavnimi mednarodnimi in resnično neodvisnimi azerbajdžanskimi nevladnimi organizacijami, napredek tega foruma pa ocenjujejo vsako leto na podlagi konkretnih primerjalnih meril;
   (s) naj vztrajajo pri sprejetju ustreznih sprememb prava, da se omogoči izvajanje zakonitih dejavnosti civilne družbe, odpravijo neupravičene omejitve zahtev, ki jih morajo izpolnjevati za registracijo, delovanje in dostop do tujega financiranja in prijavljanja nepovratnih sredstev, ter odprava neupravičenih kriminalnih preiskav, nepotrebnega poročanja različnim vladnim agencijam, racij pisarn, zamrzovanja bančnih računov, prepovedi potovanj in preganjanja voditeljev;
   (t) naj pred zaključkom pogajanj zagotovijo, da bo Azerbajdžan izpustil politične zapornike in zapornike vesti, tudi najbolj izpostavljene, med drugim Ilgarja Mamadova, Afgana Mukhtarlija, Mehmana Husejnova, Ilkina Rustamzade, Sejmurja Hazijevega, Rašada Ramazanova, Elčina Ismajilija, Gijasa Ibrahimova, Bejrama Mamadova, Asifa Jusiflija in Fuada Gahramanlija, odpravil prepoved potovanja po izpustitvi teh posameznikov, tudi za novinarko Hadidžo Ismajlovo in pravnika Intigama Alijeva, in v celoti izvršil sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti kar zadeva Ilgarja Mamadova; naj s pomočjo pravosodja in pravne države zagotovijo, da bodo ti posamezniki izpuščeni in se bo njihov položaj izboljšal, vključno z njihovo ponovno zaposlitvijo, ter da se bo izboljšal položaj njihovih družin, in naj zaščitijo azerbajdžanske disidente v EU; naj obsodijo dejstvo, da v nasprotju z napovedmi azerbajdžanskih oblasti ni bil izpuščen niti eden zgoraj navedenih političnih zapornikov, nasprotno, pridržanih je bilo še več posameznikov, ki so miroljubno izvajali svoje ustavne pravice, vključno z opozicijskimi poslanci in odvetnikom za človekove pravice Eminom Aslanom; naj zahtevajo takojšnjo izpustitev odvetnika za človekove pravice Emina Aslana iz upravnega pripora in njegovo popolno oprostitev od dvomljivih obtožb „neposlušnosti v odnosu do policije“; naj poskrbijo, da bo Azerbajdžan prenehal uporabljati upravni pripor kot sredstvo za utišanje kritikov vlade;
   (u) naj zagotovijo, da Azerbajdžan spoštuje pravico do mirnega zbiranja, da je ne omejuje na načine, ki bi bili v nasprotju z njegovimi obveznostmi po mednarodnem pravu, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ter da nemudoma in učinkovito preišče vse primere pretirane uporabe sile, samovoljne aretacije in protipravna pridržanja miroljubnih protestnikov, med drugim v zvezi s sankcioniranima opozicijskima shodoma iz septembra 2017 in marca 2018, ter poskrbi, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja;
   (v) naj si pred zaključkom pogajanj prizadevajo, da bi se azerbajdžanske oblasti zavezale, da bodo izvajale Konvencijo OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter resnično preiskale vse primere slabega ravnanja s političnimi zaporniki in zaporniki vesti, zlasti v primerih pokojnega Mehmana Galandrova, ki je umrl v azerbajdžanskem priporu, ter članov skupnosti LGBTQ, ki so bili nadlegovani in množično aretirani septembra 2017;
   (w) naj poudarijo zaskrbljenost EU nad trenutnim stanjem svobode medijev v Azerbajdžanu, ki je v letu 2018 na svetovnem indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja uvrščen med 180 državami uvrščen na 163. mesto; naj poudarijo pomen svobodnih in neodvisnih medijev, tako nespletnih kot spletnih, ter zagotovijo okrepljeno politično in finančno podporo EU za svobodne in pluralne medije v Azerbajdžanu, ki bodo uredniško neodvisni od prevladujočih političnih in oligarhičnih skupin ter skladni s standardi EU; naj pozovejo oblasti, da odpravijo blokado dostopa do spletnih strani časopisa Azadlik in treh medijskih hiš, ki morajo delovati iz tujine: Radio Free Europe/Radio Liberty (RFE/RL), ki oddaja v azerbajdžanskem jeziku, Meydan TV in Azerbaycan Saati;
   (x) naj vključijo pravične in ambiciozne določbe glede trgovine in naložb v obsegu, združljivem s statusom Azerbajdžana kot države nečlanice STO, ki bodo popolnoma skladne s standardi EU in teh standardov ne bodo ogrožale, zlasti kar zadeva sanitarne, fitosanitarne, okoljske, delavske in socialne standarde ter standarde v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov in nediskriminacijo, ter bodo zagotavljale priznavanje in varstvo pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, zlasti za vina in žgane pijače; naj podpirajo Azerbajdžan v postopku pristopa k STO;
   (y) naj uvedejo trdne ukrepe, ki bodo zagotovili hiter napredek pri izboljšanju poslovnega in naložbenega ozračja v Azerbajdžanu, zlasti kar zadeva obdavčitev ter upravljanje javnih financ in javna naročila, ob sklicevanju na pravila iz sporazuma STO o javnih naročilih, da bi povečali preglednost, boljše upravljanje in odgovornost, enak dostop ter pravično konkurenco;
   (z) naj omogočijo večje sodelovanje v energetskem sektorju skladno s strateškim energetskim partnerstvom EU in Azerbajdžana ter zgodovino ter države kot zanesljive dobaviteljice energije, ob tem pa naj vseeno upoštevajo, da je bilo članstvo Azerbajdžana v pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) najprej zamrznjeno, nato pa se je morala država marca 2017 iz pobude umakniti, ker ni izpolnjevala zahtev skupine glede civilne družbe; naj pozovejo Azerbajdžan, da se ponovno uskladi s temi zahtevami, da bi nadaljeval s svojimi dejavnostmi v okviru pobude EITI;
   (aa) naj tudi podprejo diverzifikacijo mešanice virov energije Azerbajdžana, pri tem pa spodbujajo uporabo neogljičnih virov energije in pripravo na čas po ogljiku z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv in spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije, tudi zaradi energetske varnosti; naj podprejo dokončanje južnega plinskega koridorja, in sicer po tem, ko bodo obravnavali pomembne pomisleke, povezane s podnebnimi spremembami ter vplivom na lokalne skupnosti, v odločitvi Evropske investicijske banke o financiranju Transanatolijskega plinovoda (TANAP);
   (ab) naj kot del novega sporazuma uvedejo ambiciozne določbe o varstvu okolja in zmanjšanju podnebnih sprememb v skladu s cilji Unije iz njenega programa na tem področju in zavezami, ki sta jih obe strani sprejeli s Pariškim sporazumom, tudi prek vključevanja teh politik v druge sektorske politike;
   (ac) naj zagotovijo nove perspektive za okrepljeno sodelovanje na področjih, ki niso povezana z energijo, zlasti na področjih izobraževanja, zdravstva, prometa, povezljivosti in turizma, da bi diverzificirali azerbajdžansko gospodarstvo, spodbudili ustvarjanje delovnih mest, posodobili industrijske in storitvene sektorje ter spodbudili trajnostni razvoj v podjetjih in raziskavah; naj omogočijo več medčloveških izmenjav, tako na evropski ravni kot v okviru regionalnih izmenjav z armenskimi nevladnimi organizacijami;
   (ad) naj okrepijo sodelovanje na področju mladinskih in študentskih izmenjav s krepitvijo že obstoječih in uspešnih programov, kot je mreža Mladi evropski sosedi, in z razvojem novih programov štipendiranja in tečajev usposabljanja, pa tudi s spodbujanjem sodelovanja v programih na področju višjega izobraževanja, zlasti v programu Erasmus+, ki bo podpiral razvoj spretnosti, tudi jezikovnih, ter azerbajdžanskim državljanom omogočil, da spoznajo EU in njene vrednote;
   (ae) naj spodbujajo tudi gospodarsko rast s pomočjo prometa in povezljivosti; naj razširijo vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) na Azerbajdžan;
   (af) naj, v skladu s skupno izjavo z vrha vzhodnega partnerstva iz leta 2017, ob primernem času in če bodo razmere to dopuščale, razmislijo o začetku dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Armenijo oziroma Azerbajdžanom, pod pogojem, da bodo zagotovljene razmere za dobro upravljano in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu med stranema;
   (ag) naj zagotovijo, da bo imel sporazum trdno parlamentarno razsežnost, tako da okrepijo veljavne določbe in mehanizme sodelovanja, da bi omogočili večji prispevek k njegovemu izvajanju in nadzor nad njim, zlasti z vzpostavitvijo nadgrajene medparlamentarne strukture, ki omogoča reden in konstruktiven dialog med Evropskim parlamentom in azerbajdžanskim parlamentom o vseh vidikih medsebojnih odnosov, vključno z izvajanjem sporazumov;
   (ah) naj pogajanja vodijo čim bolj pregledno; naj Parlament v vseh fazah pogajanj obveščajo v skladu s členom 218(10) PDEU, ki določa, da „[se Evropski parlament] v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti“; naj Parlamentu tudi zagotovijo pogajalska besedila in zapisnike vsakega kroga pogajanj; naj spomnijo Svet, da je Sodišče Evropske unije zaradi kršitve člena 218(10) PDEU v preteklosti že razveljavilo sklepe Sveta o podpisu in sklenitvi več sporazumov; naj se zavedajo, da lahko Parlament v prihodnosti tudi zadrži soglasje za nove sporazume, dokler Svet ne izpolni svojih pravnih obveznosti;
   (ai) naj zagotovijo, da se novi sporazum ne bo uporablja začasno preden Parlament ne poda odobritve tega sporazuma; naj poudarijo, da lahko Parlament v prihodnje ne odobri novih sporazumov ali drugih prihodnjih sporazumov, če to opozorilo ne bo upoštevano;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan.

(1) UL L 246, 17.9.1999, str. 3.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0440.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0267.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Jordanijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 132kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Jordanije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)07982018/2060(INI))
P8_TA(2018)0295A8-0232/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Jordanije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0798),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in prenosom podatkov čez meje (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki spadajo na področje poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0232/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve namena, pravico do dostopa, pravico do popravka ter spremljanje neodvisnega organa, kar je izrecno določeno v Listini, in dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora takšen prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020(7) opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinaren pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

F.  ker je Europol v preteklosti že vzpostavil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

G.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja s Hašemitsko kraljevino Jordanijo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi jordanskimi organi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganje prenosa osebnih podatkov v Hašemitsko kraljevino Jordanijo za pravice posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi opredelili potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

4.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva, ki jo zagotavlja pravo EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

5.  zahteva, naj sporazum, da bi v celoti spoštovali člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter preprečili kakršno koli odgovornost Europola za kršitve prava Unije o varstvu podatkov, do lahko katerih pride zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, vsebuje stroge posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve namena z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

6.  poziva, naj se smernica B dopolni z izrecno navedbo, da mora Europol za uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Hašemitsko kraljevino Jordanijo, in dostopom do njih, v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji;

7.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Hašemitske kraljevine Jordanije zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in naj določa izvrševanje skladnosti s temi omejitvami;

8.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje hrambe osebnih podatkov, ki so bili preneseni in jih je treba ob koncu obdobja hrambe izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, naj se v izjemnih primerih, ko obstajajo utemeljeni razlogi za hrambo podatkov za čas po preteku roka, ti razlogi sporočijo Europolu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter se jima posreduje spremna dokumentacija;

9.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da morajo za prenos osebnih podatkov za jordanske organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;

10.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti v seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine skupaj z vlado Hašemitske kraljevine Jordanije opredelita, kateri neodvisni nadzorni organ bo odgovoren za nadziranje izvajanja mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

12.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisni nadzorni organ pooblaščen za predlaganje prekinitve ali prenehanja veljave sporazuma v primeru njegove kršitve; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo v področje uporabe sporazuma in ki so se prenesli pred njegovo začasno prekinitvijo ali prenehanjem veljave, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

13.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „posamezni primeri“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

14.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  poudarja, da drugi organi nikoli ne smejo nadalje obdelati podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, zato bi bilo treba oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Hašemitski kraljevini Jordaniji, na katere lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba mednarodni sporazum revidirati pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ;

16.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Hašemitske kraljevine Jordanije posredujejo informacije drugim organom v državi le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola, in da bi bilo treba o tem prenosu vedno obvestiti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;

17.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Hašemitske kraljevine Jordanije niso dovoljeni nadaljnji prenosi informacij v druge države in da bi takšen prenos imel za posledico takojšnje prenehanje veljavnosti mednarodnega sporazuma;

18.  meni, da bi moral mednarodni sporazum s Hašemitsko kraljevino Jordanijo vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

19.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, izredno občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Hašemitske kraljevine Jordanije v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Hašemitski kraljevini Jordaniji; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in osebe, povezane s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Hašemitska kraljevina Jordanija spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človeškega dostojanstva;

20.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja, poleg tega bi ga bilo treba redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

21.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

22.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Hašemitske kraljevine Jordanije.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 139kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Turčije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)07992018/2061(INI))
P8_TA(2018)0296A8-0233/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Turčije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0799),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejni prenos podatkov (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0233/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve za določen namen, pravico do dostopa in pravico do popravka, kar bi moral nadzirati neodvisen organ, kot je izrecno določeno v Listini, ter dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora takšen prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker je bilo v zadnjih letih razkritih več kršitev človekovih pravic v Republiki Turčiji; ker režim neusmiljeno zatira oporečnike, med katerimi so se med drugim znašli tudi novinarji, politični aktivisti in zagovorniki človekovih pravic; ker so o primerih mučenja so poročali tudi po poskusu državnega udara julija 2016; ker kakršno koli učinkovito preiskavo kršitev človekovih pravic s strani državnih uradnikov preprečuje splošno razširjena kultura nekaznovanosti in ker oborožene skupine nadaljujejo z zlorabami;

E.  ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020(7) opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinaren pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

F.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

G.  ker je Europol v preteklosti že vzpostavil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

H.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja z Republiko Turčijo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi turškimi organi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  meni, da obstajajo pomembni pomisleki glede spoštovanja temeljnih pravic v Republiki Turčiji, zlasti kar zadeva svobodo izražanja, svobodo veroizpovedi in pravico ne biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, kot so določene v Listini in v Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

4.  poudarja, da je predpogoj za začetek pogajanj, da Turčija izpolni svojo horizontalno obveznost polnega, učinkovitega in nediskriminatornega sodelovanja z vsemi državami članicami na področju pravosodja in notranjih zadev, tudi z Republiko Ciper;

5.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov v Republiko Turčijo v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi opredelili potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

6.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva v zakonodaji EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

7.  zahteva, naj sporazum, da bi v celoti spoštovali člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter preprečili kakršno koli odgovornost Europola za kršitve zakonodaje Unije o varstvu podatkov, do lahko katerih pride zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, vsebuje stroge in posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve namena z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

8.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Republiko Turčijo, in dostopom do njih;

9.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Republike Turčije zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in določa, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;

10.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje hrambe osebnih podatkov, ki so bili preneseni, in zahtevala, da jih je treba ob koncu obdobja hrambe podatkov izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, da se Europolu in Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov v izjemnih primerih, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za shranjevanje podatkov za daljše obdobje, ki presega obdobja hrambe podatkov, ti razlogi sporočijo in se jima posreduje spremna dokumentacija;

11.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da morajo za prenos osebnih podatkov za turške organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;

12.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti v seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

13.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine skupaj z vlado Turčije določita, kateri neodvisni nadzorni organ je odgovoren za nadzor nad izvajanjem mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

14.  je mnenja, da bi morala Komisija biti previdna pri resnosti tveganj, ki jih predstavlja prenos osebnih podatkov v Turčijo, glede na pogoste pritožbe državljanov o kršitvah človekovih pravic v Republiki Turčiji;

15.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisni nadzorni organ pooblaščen, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljavnosti; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo na področje uporabe sporazuma, preneseni pred začasno prekinitvijo ali prenehanjem njegove veljavnosti, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

16.  meni, da je potrebna jasna opredelitev koncepta posameznih primerov, saj je ta potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati le na dejanske kazenske preiskave, ne pa na zbiranje obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, osredotočeno na določene posameznike, ki štejejo za osumljence;

17.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

18.  poudarja, da podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, nikoli ne smejo nadalje obdelati drugi organi in da bi bilo treba zato oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Republiki Turčiji, na katere lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ, mednarodni sporazum revidirati;

19.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Republike Turčije posredujejo informacije drugim organom v Republiki Turčiji le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola, in da bi bilo treba o tem prenosu vedno obvestiti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;

20.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Republike Turčije niso dovoljeni nadaljnji prenosi informacij v druge države in da bi takšen prenos imel za posledico takojšnjo razveljavitev mednarodnega sporazuma;

21.  meni, da bi moral mednarodni sporazum z Republiko Turčijo vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

22.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Turčije v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Turčiji; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter za osebe, povezane z njim; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Turčija spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človekovega dostojanstva;

23.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja in da bi bilo treba sporazum redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

24.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

25.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Republike Turčije.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Izraelom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 131kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Državo Izrael o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Izraela za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)08062018/2062(INI))
P8_TA(2018)0297A8-0235/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Državo Izrael o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Izraela za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0806),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in prenosom podatkov čez meje (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklenitev mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki spadajo na področje poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0235/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) dovoljuje prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, kolikor je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, in v izjemnih okoliščinah na podlagi posameznega primera pod strogimi pogoji iz člena 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, če so zagotovljeni strogi zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve namena, pravico do dostopa, pravico do popravka ter spremljanje neodvisnega organa, kar je izrecno določeno v Listini, in dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora tak prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020(7) opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinaren pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

F.  ker je Europol v preteklosti že vzpostavil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

G.  ker je Država Izrael v Sklepu Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009(8) vključena na seznam tretjih držav in organizacij, s katerimi naj Europol sklene sporazume; ker so se pogajanja o sporazumu o operativnem sodelovanju začela leta 2010, vendar se niso zaključila do 1. maja 2017, ko je začela veljati Uredba o Europolu (Uredba (EU) 2016/794);

H.  ker je ENVP nadzornik Europola od 1. maja 2017 in tudi svetuje institucijam EU glede politik in zakonodaje v zvezi z varstvom podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja z Državo Izrael na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna ustrezna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Državo Izrael o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Izraela za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov v Državo Izrael v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi določila potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

4.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, zagotovljena s sporazumom, v osnovi enakovredna ravni varstva, ki jo zagotavlja pravo EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi; pri tem pozdravlja, da je Komisija leta 2011 Izrael formalno priznala kot državo, ki zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov pri avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov, v skladu z Direktivo 95/46/ES;

5.  zahteva, da se z namenom zagotavljanja popolne skladnosti s členom 8 Listine o temeljnih pravicah in členom 16 PDEU ter preprečevanja morebitne odgovornosti Europola v zvezi s kršitvijo prava Unije o varstvu podatkov, do katere bi lahko prišlo zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, v sporazum vključijo stroge in posebne določbe, s katerimi se predpiše spoštovanje načela omejitve namena, z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

6.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Državo Izrael, in dostopom do njih;

7.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodno pisno dovoljenje Europola; poudarja, da bi moral Europol ta dovoljenja dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo ENVP; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Države Izrael zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in določa, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;

8.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki določa obdobje hrambe prenesenih osebnih podatkov in zahteva, da se preneseni osebni podatki po koncu obdobja hrambe izbrišejo; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotavljanje skladnosti; vztraja, da se morajo v izjemnih primerih, kadar obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za to, da se podatki hranijo dlje časa po poteku obdobja hrambe podatkov, ti razlogi in spremna dokumentacija predložiti Europolu in ENVP;

9.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, tj. da morajo za prenos osebnih podatkov za izraelske organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;

10.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti v seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine o temeljnih pravicah skupaj z vlado Države Izrael opredelita, kateri neodvisni nadzorni organ je odgovoren za nadzor nad izvajanjem mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o tem organu in ga ustanoviti, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

12.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisni nadzorni organ pooblaščen, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljavnosti; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo na področje uporabe sporazuma, preneseni pred začasno prekinitvijo ali prenehanjem njegove veljavnosti, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

13.  meni, da je treba pojem „posamezni primeri“ jasno opredeliti, saj je potreben za presojo nujnosti in sorazmernosti prenosov podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

14.  meni, da je treba opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za presojo nujnosti in sorazmernosti prenosov podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  poudarja, da podatke, ki so bili preneseni organu prejemniku, ne smejo nikoli nadalje obdelovati drugi organi in da bi bilo treba v ta namen pripraviti izčrpen seznam pristojnih organov v Državi Izrael, katerim lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti teh organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda novi pristojni organ, mednarodni sporazum revidirati;

16.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Države Izrael informacije nadalje prenesejo drugim organom v Državi Izrael samo za izpolnitev prvotnega namena prenosa, ki ga opravi Europol, in da je treba take prenose drugim organom vedno sporočiti neodvisnemu organu, ENVP in Europolu;

17.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da so nadaljnji prenosi informacij od pristojnih organov Države Izrael drugim državam prepovedani in bi povzročili takojšnje prenehanje mednarodnega sporazuma;

18.  meni, da bi moral mednarodni sporazum z Državo Izrael vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

19.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Države Izrael v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja dejstvo, da so kazniva dejanja v Uniji opredeljena drugače kot v Državi Izrael; meni, da bi se moral tak prenos podatkov zato izvajati samo v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter za osebe, povezane z njim; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Država Izrael spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človekovega dostojanstva;

20.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja in da bi bilo treba sporazum redno ocenjevati, da bi ocenili njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

21.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje ENVP;

22.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Države Izrael.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018-2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.
(8) UL L 325, 11.12.2009, str. 12.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Tunizijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 137kWORD 53k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Tunizijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Tunizije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)08072018/2063(INI))
P8_TA(2018)0298A8-0237/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Tunizijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Tunizije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0807),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in prenosom podatkov čez meje (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki se uporablja za organe, urade ali agencije Unije, ko opravljajo dejavnosti, ki spadajo na področje poglavja 4 in poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0237/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve namena, pravico do dostopa in pravico do popravka, in ker bi morali biti pod nadzorom neodvisnega organa in dokazano nujni in sorazmerni za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora takšen prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020(7) opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinarni pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse širšega kroga partnerjev;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

F.  ker je Europol v preteklosti že vzpostavil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

G.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti, ali je sodelovanje s Tunizijo na področju kazenskega pregona nujno za varnostne interese Evropske unije in ali je sorazmerno; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sporazum med Evropsko unijo in Tunizijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Tunizije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah, pa tudi z drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  je seznanjen s tem, da še ni bila opravljena ustrezna ocena učinka, da bi podrobno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov Tuniziji v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, ki so zaščitene z Listino; poziva Komisijo, naj opravi ustrezno oceno učinka, da bi opredelili potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

4.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva v pravu EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

5.  zahteva, naj sporazum, da bi v celoti spoštovali člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter preprečili kakršno koli odgovornost Europola za kršitve prava Unije o varstvu podatkov, do katerih lahko pride zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, vsebuje stroge in posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve namena z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

6.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo izrecno naveden dogovor, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve glede osebnih podatkov, ki jih Europolu posredujejo države članice ali drugi ponudniki v zvezi z uporabo in dostopom do podatkov, ki se prenesejo Tuniziji;

7.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; zahteva tudi, naj sporazum vsebuje določbo, ki bo pristojnim organom Tunizije nalagala spoštovanje teh omejitev in določala, kako naj se zagotavlja spoštovanje teh omejitev;

8.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje hrambe osebnih podatkov, ki so bili preneseni in jih je treba ob koncu obdobja hrambe podatkov izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, da se Europolu in Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov v izjemnih primerih, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za shranjevanje podatkov za daljše obdobje, ti razlogi sporočijo in se mu posreduje spremna dokumentacija;

9.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da bodo za prenose osebnih podatkov veljale obveznosti glede zaupnosti, ki jih morajo izpolnjevati pristojni tunizijski organi, ki prejemajo osebne podatke od Europola, načelo specifičnosti in da osebni podatki v nobenem primeru ne bodo uporabljeni, da bi se zahtevala, izrekla ali izvršila smrtna kazen ali kakršna koli oblika okrutnega in nečloveškega ravnanja;

10.  meni, da je treba vrste kaznivih dejanj, za katere bodo izmenjani osebni podatki, jasno opredeliti in navesti v mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi moral ta seznam jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih zajemajo takšna kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine skupaj z vlado Tunizije določita, kateri neodvisni nadzorni organ je odgovoren za nadzor nad izvajanjem mednarodnega sporazuma; poziva, naj bo dogovor o takšnem organu sklenjen in organ ustanovljen, preden bi lahko mednarodni sporazum začel veljati; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

12.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisni nadzorni organ pooblaščen, da predlaga prekinitev ali prenehanje veljavnosti sporazuma v primeru njegove kršitve; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo v področje uporabe sporazuma in so bili preneseni pred prekinitvijo njegovega izvajanja ali odpovedjo, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

13.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „posamezni primeri“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

14.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  poudarja, da drugi organi podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, nikoli ne smejo nadalje obdelati in da bi bilo treba zato oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Tuniziji, na katere lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba mednarodni sporazum revidirati pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ;

16.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Tunizije posredujejo informacije drugim organom v Tuniziji le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola, in da bi bilo treba o tem prenosu vedno obvestiti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;

17.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Tunizije niso dovoljeni nadaljnji prenosi informacij v druge države in da bi imel takšen prenos za posledico takojšnjo razveljavitev mednarodnega sporazuma;

18.  meni, da bi moral mednarodni sporazum s Tunizijo vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;;

19.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Tunizije v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Tuniziji; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in osebe, povezane s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Tunizija spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človeškega dostojanstva;

20.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja, poleg tega bi ga bilo treba redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

21.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

22.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in tunizijski vladi.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Marokom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 130kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Maroka za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)08082018/2064(INI))
P8_TA(2018)0299A8-0238/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Maroka za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0808),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in prenosom podatkov čez meje (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0238/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve za določen namen, pravico do dostopa in pravico do popravka, kar bi moral nadzirati neodvisen organ, kot je izrecno določeno v Listini, ter dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora takšen prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker programski dokument Europola za obdobje 2018–2020(7) vsebuje opozorilo, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinarni pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

F.  ker je Europol v preteklosti že sklenil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

G.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja s Kraljevino Maroko na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Maroka za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov v Kraljevino Maroko v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi opredelili potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

4.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva v pravu EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

5.  zahteva, naj sporazum, da bi v celoti spoštovali člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter preprečili morebitno odgovornost Europola za kršitve prava Unije o varstvu podatkov, do katerih lahko pride zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, vsebuje stroge in posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve namena z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

6.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Kraljevino Maroko, in dostopom do njih;

7.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Kraljevine Maroko zavezovala k upoštevanju teh omejitev in opredelitvi, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;

8.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje shranjevanja osebnih podatkov, ki so bili preneseni in jih je treba ob izteku tega obdobja izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, da se Europolu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov v izjemnih primerih, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za shranjevanje podatkov za daljše obdobje, ti razlogi sporočijo in se jima posreduje spremna dokumentacija;

9.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da morajo za prenos osebnih podatkov za maroške organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;

10.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti na seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine o temeljnih pravicah skupaj z vlado Kraljevine Maroko opredelita, kateri neodvisni nadzorni organ bo odgovoren za nadzor nad izvajanjem mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bo lahko začel mednarodni sporazum veljati; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

12.  meni, da bi morali imeti podpisnici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral imeti neodvisni nadzorni organ pooblastila, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljave; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo v področje uporabe sporazuma, preneseni pred začasno prekinitvijo izvajanja ali razveljavitvijo, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba sporazum redno ocenjevati, da bi bilo mogoče oceniti, ali ga partnerja spoštujeta;

13.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „posamezni primeri“, saj je to potrebno za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

14.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je to potrebno za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  poudarja, da drugi organi podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, v nobenem primeru ne smejo dodatno obdelati in da bi bilo treba zato oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Kraljevini Maroko, na katere lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ, pregledati mednarodni sporazum;

16.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Kraljevine Maroko posredujejo informacije drugim organom v državi le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola, in da bi bilo treba s tem prenosom vedno seznaniti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;

17.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Kraljevine Maroko niso dovoljeni nadaljnji prenosi informacij v druge države in da bi takšen prenos imel za posledico takojšnjo razveljavitev mednarodnega sporazuma;

18.  meni, da bi moral mednarodni sporazum s Kraljevino Maroko vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

19.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Kraljevine Maroko v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Kraljevini Maroko; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in osebe, povezane s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; meni, da je treba opredeliti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Kraljevina Maroko spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človekovega dostojanstva;

20.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja, prav tako pa bi ga bilo treba redno ocenjevati, da se preveri, ali deluje v skladu z operativnimi potrebami Europola in ali je skladen s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

21.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

22.  poudarja, da bo Parlament kot pogoj za odobritev sklenitve sporazuma postavil zadostno vključenost Parlamenta v vse faze postopka v skladu s členom 218 PDEU;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Kraljevine Maroko.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Libanonom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 131kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Libanonsko republiko o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Libanona za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)08052018/2065(INI))
P8_TA(2018)0300A8-0234/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Libanonsko republiko o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Libanona za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0805),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in čezmejni prenos podatkov (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklenitev mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0234/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, sklenjenih pred 1. majem 2017, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve za določen namen, pravico do dostopa, pravico do popravka, kar bi moral nadzirati neodvisen organ, kot je izrecno določeno v Listini, in dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora prenos osebnih podatkov temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020(7) opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinaren pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

F.  ker je Europol v preteklosti že sklenil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

G.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja z Libanonsko republiko na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Libanonsko republiko o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi libanonskimi organi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih za pravice posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah, predstavlja prenos osebnih podatkov v Libanonsko republiko; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi opredelili zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

4.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva v pravu EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

5.  zahteva, da mora sporazum vsebovati stroge in posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve za posamezen namen, z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov, da se bosta v celoti spoštovala člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter se bo preprečilo, da bi bil Europol odgovoren za kršitve prava Unije o varstvu podatkov zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov;

6.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Libanonsko republiko, in dostopom do njih;

7.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Libanonske republike zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in določa, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;

8.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje hrambe prenesenih osebnih podatkov in zahtevala izbris teh podatkov ob koncu obdobja hrambe; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, da je treba v izjemnih primerih, če obstajajo utemeljeni razlogi za shranjevanje podatkov po izteku obdobja hrambe podatkov, te razloge sporočiti Europolu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in jima posredovati spremno dokumentacijo;

9.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da morajo za prenos osebnih podatkov za libanonske organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;

10.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti v seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine o temeljnih pravicah skupaj z vlado Libanonske republike opredelita, kateri neodvisen nadzorni organ bo pristojen za nadziranje izvajanja mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

12.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisen nadzorni organ pooblaščen, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljave; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo v področje uporabe sporazuma in so bili preneseni pred začasnim prenehanjem njegovega izvajanja ali prenehanjem njegove veljave, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

13.  meni, da je potrebna jasna opredelitev pojma „posamezni primeri“, saj je ta potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

14.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  poudarja, da drugi organi podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, nikoli ne smejo nadalje obdelovati in da bi bilo treba zato oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Libanonski republiki, katerim lahko Europol posreduje podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ, revidirati mednarodni sporazum;

16.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Libanonske republike posredujejo informacije drugim organom v Libanonski republiki le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola in bi bilo treba o tem prenosu vedno obvestiti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;

17.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Libanonske republike niso dovoljeni nadaljnji prenosi informacij v druge države in da bi takšen prenos imel za posledico takojšnjo razveljavitev mednarodnega sporazuma;

18.  meni, da bi moral mednarodni sporazum z Libanonsko republiko vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

19.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Libanonske republike v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Libanonski republiki; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in osebe, povezane s tem posameznikom; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Libanonska republika spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človeškega dostojanstva;

20.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja, poleg tega bi ga bilo treba redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

21.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

22.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Libanonske republike.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Egiptom o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 138kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Egipta za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)08092018/2066(INI))
P8_TA(2018)0301A8-0236/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Egipta za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0809),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in prenosom podatkov čez meje (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0236/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve za določen namen, pravico do dostopa, pravico do popravka, kar bi moral nadzirati neodvisen organ, kot je izrecno določeno v Listini, in dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora takšen prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker je bilo v zadnjih letih razkritih več kršitev človekovih pravic v Arabski republiki Egipt; ker režim neusmiljeno zatira oporečnike, med katerimi so se med drugim znašli tudi novinarji, politični aktivisti in zagovorniki človekovih pravic; ker še vedno poročajo o primerih mučenja; ker učinkovito preiskavo kršitev človekovih pravic s strani državnih uradnikov preprečuje razširjena nekaznovanost;

E.  ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020(7) opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinaren pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

F.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

G.  ker je Europol v preteklosti že sklenil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

H.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja z Arabsko republiko Egipt na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Arabsko republiko Egipt o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi egiptovskimi organi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  meni, da obstajajo pomembni pomisleki glede spoštovanja temeljnih pravic v Arabski republiki Egipt, zlasti kar zadeva svobodo izražanja, svobodo veroizpovedi in pravico ne biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, kot so določene v Listini in v Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

4.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov v Arabsko republiko Egipt v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi opredelili potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

5.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva v pravu EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

6.  zahteva, naj sporazum, da bi v celoti spoštovali člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter preprečili kakršno koli odgovornost Europola za kršitve prava Unije o varstvu podatkov, do lahko katerih pride zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, vsebuje stroge in posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve namena z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

7.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Arabsko republiko Egipt, in dostopom do njih;

8.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Arabske republike Egipt zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in določa, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;

9.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje hrambe osebnih podatkov, ki so bili preneseni in jih je treba ob koncu obdobja hrambe podatkov izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, da se Europolu in Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov v izjemnih primerih, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za shranjevanje podatkov za daljše obdobje, ti razlogi sporočijo in se jima posreduje spremna dokumentacija;

10.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da morajo za prenos osebnih podatkov za organe Egipta, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;

11.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti v seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

12.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) Listine o temeljnih pravicah skupaj z vlado Arabske republike Egipt opredelita, kateri neodvisni nadzorni organ bo odgovoren za nadziranje izvajanja mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

13.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisen nadzorni organ pooblaščen, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljavnosti; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo v področje uporabe sporazuma, preneseni pred začasnim prenehanjem njegovega izvajanja ali odpovedi, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

14.  meni, da je potrebna jasna opredelitev pojma „posamezni primeri“, saj je ta potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

16.  poudarja, da drugi organi podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, nikoli ne smejo nadalje obdelati in da bi bilo treba zato oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Arabski republiki Egipt, na katere lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ, revidirati mednarodni sporazum;

17.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Arabske republike Egipt posredujejo informacije drugim organom v Arabski republiki Egipt le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola in bi bilo treba o tem prenosu vedno obvestiti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;

18.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Arabske republike Egipt ni dovoljen nadaljnji prenos informacij v druge države in da bi takšen prenos imel za posledico takojšnjo razveljavitev mednarodnega sporazuma;

19.  meni, da bi moral mednarodni sporazum z Arabsko republiko Egipt vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

20.  opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Arabske republike Egipt v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Arabski republiki Egipt; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in osebe, povezane s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Arabska republika Egipt spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človeškega dostojanstva;

21.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja, poleg tega bi ga bilo treba redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

22.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

23.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Arabske republike Egipt.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.


Začetek pogajanj o sporazumu med EU in Alžirijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
PDF 131kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2018 o priporočilu Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Alžirije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)08112018/2067(INI))
P8_TA(2018)0302A8-0239/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Alžirije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0811),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(3),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in prenosom podatkov čez meje (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklenitev mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti(6),

–  ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES (COM(2017)0008), zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki spadajo na področje poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela PDEU;

–  ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0239/2018),

A.  ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) dovoljuje prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je ta prenos potreben za izvajanje nalog Europola, na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, sklenjenih pred 1. majem 2017, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, in v izjemnih okoliščinah na podlagi posameznega primera pod strogimi pogoji iz člena 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, če so zagotovljeni strogi zaščitni ukrepi;

B.  ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve za določen namen, pravico do dostopa in pravico do popravka, kar bi moral nadzirati neodvisen organ, kot je izrecno določeno v listini, ter dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;

C.  ker mora ta prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;

D.  ker programski dokument Europola za obdobje 2018–2020(7) vsebuje opozorilo, da je za uresničevanje nalog Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinarni pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;

F.  ker je Europol v preteklosti že sklenil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;

G.  ker je ENVP nadzornik Europola od 1. maja 2017 in tudi svetuje institucijam EU glede politik in zakonodaje v zvezi z varstvom podatkov;

1.  meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja z Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi alžirskimi organi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;

2.  meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z njo; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;

3.  ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov v Ljudsko demokratično republiko Alžirijo v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, pa tudi v zvezi z drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi določila potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;

4.  vztraja, da bi morala biti raven varstva, zagotovljena s sporazumom, v osnovi enakovredna ravni varstva, ki jo zagotavlja pravo EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;

5.  zahteva, da se z namenom popolne skladnosti s členom 8 listine o temeljnih pravicah in členom 16 PDEU ter preprečevanja možne odgovornosti Europola v zvezi s kršitvijo prava Unije o varstvu podatkov, do katere bi prišlo zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, v sporazum vključijo stroge in posebne določbe, s katerimi se predpiše spoštovanje načela omejitve namena, z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;

6.  poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu spoštovati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Ljudsko demokratično republiko Alžirijo, in dostopom do njih;

7.  zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta dovoljenja dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo ENVP; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Ljudske demokratične republike Alžirije zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in določa, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;

8.  vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo o obdobju hrambe prenesenih osebnih podatkov, in zahteva, da se preneseni osebni podatki po koncu obdobja hrambe izbrišejo; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotavljanje skladnosti; vztraja, da se morajo v izjemnih primerih, v katerih obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za to, da se podatki hranijo dlje časa po poteku obdobja hrambe, ti razlogi in spremna dokumentacija predložiti Europolu in ENVP;

9.  pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, in sicer da morajo za prenos osebnih podatkov za alžirske organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali v zvezi z zahtevami za smrtno kazen, njenim izrekom in njeno uresničitvijo ali kakršno koli obliko krutega in nečloveškega ravnanja;

10.  meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti na seznamu v mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in v smislu člena 8(3) listine o temeljnih pravicah skupaj z vlado Ljudske demokratične republike Alžirije opredelita, kateri neodvisni nadzorni organ bo odgovoren za nadziranje izvajanja mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

12.  meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisni nadzorni organ pooblaščen, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljavnosti; meni, da se vsi osebni podatki, ki sodijo na področje uporabe tega sporazuma in so bili preneseni pred njegovim začasnim prenehanjem izvajanja ali prekinitvi, lahko še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;

13.  meni, da je treba koncept posameznih primerov jasno opredeliti, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

14.  meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;

15.  poudarja, da podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, ne smejo nikoli nadalje obdelovati drugi organi in da je treba v ta namen pripraviti izčrpen seznam pristojnih organov v Ljudski demokratični republiki Alžiriji, katerim lahko Europol pošilja podatke, vključno z opisom pristojnosti teh organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ, mednarodni sporazum revidirati;

16.  vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Ljudske demokratične republike Alžirije informacije posredujejo drugim organom v tej državi samo za izpolnitev prvotnega namena prenosa, ki ga opravi Europol, in da je treba o posredovanju podatkov drugim organom vedno obvestiti neodvisni organ, ENVP in Europol;

17.  poudarja, da je treba izrecno navesti, da je posredovanje informacij s strani pristojnih organov Ljudske demokratične republike Alžirije drugim državam prepovedani in bi povzročili takojšnje prenehanje veljavnosti mednarodnega sporazuma;

18.  meni, da bi moral mednarodni sporazum z Ljudsko demokratično republiko Alžirijo vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;

19.  poudarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo raso ali etično poreklo, politično prepričanje, vero ali filozofsko prepričanje, članstvo v sindikatu, genetske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, izjemno občutljiv in sproža velike pomisleke zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Ljudske demokratične republike Alžiriji v primerjavi z Evropsko unijo; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji opredeljena drugače kot v Ljudski demokratični republiki Alžiriji; meni, da bi se moral tak prenos podatkov zato izvajati samo v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo podatki, ter za osebe, povezane z njim; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Ljudska demokratična republika Alžirija spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s svobodo izražanja, svobodo veroizpovedi in človeškim dostojanstvom;

20.  meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja, poleg tega bi ga bilo treba redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;

21.  poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

22.  poudarja, da bo Parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo Parlamenta v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Ljudske demokratične republike Alžirije.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3)3 UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(4) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
(7) Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov