Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 11. september 2018 - Strasbourg
Enakovrednost poljskih pregledov***I
 Skupni sistem davka na dodano vrednost glede na posebno ureditev za mala podjetja *
 Izvedbeni sklep o uvedbi nadzornih ukrepov za novi psihoaktivni snovi ciklopropilfentanil in metoksiacetilfentanil *
 Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski
 Predlog spremembe proračuna št. 4/2018: uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski
 Vpliv kohezijske politike EU na Severnem Irskem
 Specifični ukrepi za Grčijo
 Možnosti za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev
 Odnosi med EU in tretjimi državami glede regulacije in nadzora finančnih storitev
 Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU
 Evropska solidarnostna enota ***I
 Program za podporo strukturnim reformam: finančna sredstva in splošni cilj ***I
 Program Euratoma, ki dopolnjuje okvirni program Obzorje 2020 *
 Ukrepi za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima
 Enakopravnost jezikov v digitalni dobi
 Pregledno in odgovorno upravljanje naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi

Enakovrednost poljskih pregledov***I
PDF 123kWORD 50k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2003/17/ES glede enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov krmnih rastlin in žit, ki se izvajajo v Braziliji, in o enakovrednosti semena krmnih rastlin in žit, pridelanega v Braziliji, ter glede enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov žit, zelenjadnic, oljnic in predivnic, ki se izvajajo v Moldaviji, ter o enakovrednosti semena žit, zelenjadnic, oljnic in predivnic, pridelanega v Moldaviji (COM(2017)0643 – C8-0400/2017 – 2017/0297(COD))
P8_TA(2018)0318A8-0253/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0643),

–  ob upoštevanju člena 294(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0400/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018(1),

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0253/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. septembra 2018 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2003/17/ES glede enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov krmnih rastlin in žit, ki se izvajajo v Federativni republiki Braziliji, in o enakovrednosti semena krmnih rastlin in žit, pridelanega v Federativni republiki Braziliji, ter glede enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov žit, zelenjadnic, oljnic in predivnic, ki se izvajajo v Republiki Moldaviji, in o enakovrednosti semena žit, zelenjadnic, oljnic in predivnic, pridelanega v Republiki Moldaviji

P8_TC1-COD(2017)0297


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/1674.)

(1) UL C 227, 28.6.2018, str. 76.


Skupni sistem davka na dodano vrednost glede na posebno ureditev za mala podjetja *
PDF 167kWORD 56k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja (COM(2018)0021 – C8-0022/2018 – 2018/0006(CNS))
P8_TA(2018)0319A8-0260/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0021),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0022/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0260/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES21 omogoča državam članicam, da še naprej uporabljajo posebne ureditve za mala podjetja v skladu s skupnimi določbami in z namenom tesnejše uskladitve. Vendar so te določbe zastarele in ne zmanjšujejo obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov, saj so bile zasnovane za skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), ki temelji na obdavčitvi v državi članici porekla.
(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES21 omogoča državam članicam, da še naprej uporabljajo posebne ureditve za mala podjetja v skladu s skupnimi določbami in z namenom tesnejše uskladitve. Vendar so te določbe zastarele in ne izpolnjujejo cilja zmanjševanja obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov, saj so bile zasnovane za skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), ki temelji na obdavčitvi v državi članici porekla.
_________________
_________________
21 UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
21 UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV22 napovedala celovit sveženj za poenostavitev za mala podjetja, usmerjen v zmanjšanje njihove upravne obremenitve in pomoč pri ustvarjanju davčnega okolja, ki bo spodbudilo njihovo rast in razvoj čezmejne trgovine. To bi vključevalo pregled posebne ureditve za mala podjetja, kakor je orisano v Sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV23. Pregled posebne ureditve za mala podjetja je tako pomemben del reformnega svežnja iz akcijskega načrta za DDV.
(2)  Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV22 napovedala celovit sveženj za poenostavitev za mala podjetja, usmerjen v zmanjšanje njihove upravne obremenitve in pomoč pri ustvarjanju davčnega okolja, ki bo spodbudilo njihovo rast in razvoj čezmejne trgovine, pa tudi povečalo upoštevanje predpisov o DDV. Mala podjetja v Uniji so še posebej dejavna v nekaterih sektorjih, ki opravljajo čezmejne dejavnosti, kot so gradbeništvo, komunikacije, gostinstvo in maloprodaja, ter so lahko pomemben vir zaposlovanja. Da bi dosegli cilje iz akcijskega načrta za DDV, je treba pregledati posebne ureditve za mala podjetja, kakor je orisano v Sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV23. Pregled posebne ureditve za mala podjetja je tako pomemben del reformnega svežnja iz akcijskega načrta za DDV.
_________________
_________________
22 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016).
22 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016)0148 z dne 7. aprila 2016).
23 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2017)0566 z dne 4. oktobra 2017).
23 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2017)0566 z dne 4. oktobra 2017).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Pregled te posebne ureditve je tesno povezan s predlogom Komisije, ki določa načela za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami na podlagi obdavčitve čezmejnih dobav blaga v namembni državi članici24. Prehod sistema DDV na obdavčitev po načelu namembnega kraja je pokazal, da številna trenutna pravila niso primerna za davčni sistem, ki deluje po načelu namembnega kraja.
(3)  Pregled te posebne ureditve je tesno povezan s predlogom Komisije, ki določa načela za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami na podlagi obdavčitve čezmejnih dobav blaga v namembni državi članici24. Prehod sistema DDV na obdavčitev po načelu namembnega kraja je pokazal, da številna trenutna pravila niso primerna za davčni sistem, ki deluje po načelu namembnega kraja. Pri okrepljenem čezmejnem sodelovanju malih podjetij se glavne težave pojavijo zaradi kompleksnih in različnih pravil o DDV v Uniji ter zato, ker nacionalna oprostitev za mala podjetja koristi samo malim podjetjem v državi članici, v kateri imajo ta sedež.
_________________
_________________
24 Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569 z dne 4. oktobra 2017).
24 Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569 z dne 4. oktobra 2017).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Za odpravo težav zaradi nesorazmerne obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov bi morali biti ukrepi za poenostavitev na voljo ne le podjetjem, ki so po trenutnih pravilih oproščena, temveč tudi tistim, ki se z gospodarskega vidika štejejo za mala. Za namene poenostavitve pravil o DDV bi se podjetja štela za mala, če bi po prometu izpolnjevala pogoje za mikro podjetja po splošni opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES25.
(4)  Za odpravo težav zaradi nesorazmerne obremenitve malih podjetij z upoštevanjem predpisov bi morali biti ukrepi za poenostavitev na voljo ne le podjetjem, ki so po trenutnih pravilih oproščena, temveč tudi tistim, ki se z gospodarskega vidika štejejo za mala. Razpoložljivost takih ukrepov je še zlasti pomembna, ker mora večina malih podjetij, oproščenih ali ne, dejansko uporabljati storitve svetovalcev ali zunanjih svetovalcev, ki jim pomagajo pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z DDV, kar pa prispeva k finančnemu bremenu teh podjetij. Za namene poenostavitve pravil o DDV bi se podjetja štela za mala, če bi po prometu izpolnjevala pogoje za mikro podjetja po splošni opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES25.
_________________
_________________
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
25 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Mala podjetja lahko izkoristijo oprostitev le, kadar je njihov letni promet pod pragom, ki velja v državi članici, kjer je treba plačati DDV. Države članice bi morale pri določanju svojih pragov upoštevati pravila o pragovih, določena v Direktivi 2006/112/ES. Ta pravila, ki so bila večinoma določena leta 1977, niso več primerna.
(6)  Mala podjetja lahko izkoristijo oprostitev le, kadar je njihov letni promet pod pragom, ki velja v državi članici, kjer je treba plačati DDV. Države članice bi morale pri določanju svojih pragov upoštevati pravila o pragovih, določena v Direktivi 2006/112/ES. Ta pravila, ki so bila večinoma določena leta 1977, niso več primerna. Da bi zagotovili prožnost in da bi države članice lahko določile ustrezne nižje pragove, sorazmerne z velikostjo in potrebami svojih gospodarstev, bi morali na ravni Unije določiti le zgornje pragove.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Državam članicam bi morali prepustiti, naj določijo raven svojega nacionalnega praga za oprostitev, ki najbolj ustreza njihovim gospodarskim in političnim razmeram, ob upoštevanju zgornjega praga, določenega v tej direktivi. V zvezi s tem bi moralo biti razjasnjeno, da bi uporaba različnih pragov v državah članicah morala temeljiti na objektivnih merilih.
(8)  Državam članicam bi morali prepustiti, naj določijo raven svojega nacionalnega praga za oprostitev, ki najbolj ustreza njihovim gospodarskim in političnim razmeram, ob upoštevanju zgornjega praga, določenega v tej direktivi. V zvezi s tem bi moralo biti razjasnjeno, da bi uporaba različnih pragov v državah članicah morala temeljiti na objektivnih merilih. Da se poenostavi čezmejno poslovanje, bi moral biti seznam nacionalnih pragov za oprostitev enostavno dostopen vsem malim podjetjem, ki želijo poslovati v več državah članicah.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Kadar je oprostitev mogoča, bi morala imeti mala podjetja, ki uporabijo možnost oprostitve, vsaj dostop do poenostavljenih obveznosti v zvezi z identifikacijo za namene DDV, izdajanjem računov, knjigovodstvom in poročanjem.
(12)  Kadar je oprostitev mogoča, bi morala imeti mala podjetja, ki uporabijo možnost oprostitve, vsaj dostop do poenostavljenih obveznosti v zvezi z identifikacijo za namene DDV, izdajanjem računov, knjigovodstvom in poročanjem. Da bi se izognili zmedi in pravni negotovosti v državah članicah, bi morala Komisija pripraviti smernice za poenostavljeno registracijo in računovodstvo ter podrobneje pojasniti, katere postopke je treba poenostaviti in v kakšnem obsegu. Do...[tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] bi morale Komisija in države članice to poenostavitev ovrednotiti, da bi ocenile, ali ima dodano vrednost in resnično pozitivno vpliva na podjetja in potrošnike.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Poleg tega je treba zahtevati predhodno priglasitev namere o uporabi oprostitve, da se zagotovi skladnost s pogoji za oprostitev, ki jo država članica odobri podjetjem, ki v njej nimajo sedeža. Tako priglasitev bi malo podjetje moralo opraviti v državi članici, kjer ima sedež. Država članica bi morala nato na podlagi prijavljenih informacij o prometu tega podjetja te informacije sporočiti zadevnim državam članicam.
(13)  Poleg tega je treba zahtevati predhodno priglasitev namere o uporabi oprostitve, da se zagotovi skladnost s pogoji za oprostitev, ki jo država članica odobri podjetjem, ki v njej nimajo sedeža. Tako priglasitev bi bilo treba izvesti prek spletnega portala, ki bi ga vzpostavila Komisija. Država članica sedeža bi morala nato na podlagi prijavljenih informacij o prometu tega podjetja obvestiti druge zadevne države članice. Mala podjetja lahko svojo državo članico registracije kadarkoli obvestijo, da želijo preiti nazaj na splošni sistem DDV.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Za zmanjšanje obremenitve malih podjetij, ki niso oproščena, z upoštevanjem predpisov bi bilo treba državam članicam naložiti, naj poenostavijo identifikacijo na namene DDV in vodenje evidenc ter podaljšajo davčna obdobja, da se zagotovi manj pogosto izpolnjevanje obračunov DDV.
(15)  Za zmanjšanje obremenitve malih podjetij, ki niso oproščena, z upoštevanjem predpisov bi bilo treba državam članicam naložiti, naj poenostavijo identifikacijo za namene DDV in vodenje evidenc. Poleg tega bi morala Komisija v različnih državah članicah vzpostaviti enotne kontaktne točke za izpolnjevanje obračunov DDV.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Cilj te direktive je zmanjšati obremenitev malih podjetij z upoštevanjem predpisov, kar države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se torej lahko lažje doseže na ravni Unije. Unija zato lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.
(17)  Cilj te direktive je zmanjšati obremenitev malih podjetij z upoštevanjem predpisov, kar države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se torej lahko lažje doseže na ravni Unije. Unija zato lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz člena 5 ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. Kljub temu je nadzor nad plačevanjem DDV, ki izhaja iz postopkov za preverjanje skladnosti, zanesljiv instrument proti davčnim goljufijam in zato ne bi smeli poenostavljati postopkov za mala podjetja na račun boja proti goljufijam, povezanim z DDV.
Sprememba 11
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 2006/112/ES
Člen 284 – odstavek 4 – pododstavek 1
Preden malo podjetje uporabi možnost oprostitve v drugih državah članicah, mora to priglasiti državi članici, kjer ima sedež.
Komisija vzpostavi spletni portal, na katerem se bodo registrirala mala podjetja, ki bi želela uporabiti možnost oprostitve v drugi državi članici.
Sprememba 12
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 2006/112/ES
Člen 284 – odstavek 4 – pododstavek 2
Če malo podjetje uporabi možnost oprostitve v državah članicah, kjer nima sedeža, država članica, kjer ima to podjetje sedež, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi točno prijavo letnega prometa tega malega podjetja v Uniji in njegovega letnega prometa v državi članici, in o tem obvesti davčne organe drugih zadevnih držav članic, kjer to malo podjetje opravlja dobave.
Če malo podjetje uporabi možnost oprostitve v državah članicah, kjer nima sedeža, država članica, kjer ima to podjetje sedež, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi točno prijavo letnega prometa tega malega podjetja v Uniji in njegovega letnega prometa v državi članici, in o tem obvesti davčne organe drugih zadevnih držav članic, kjer to malo podjetje opravlja dobave. Prav tako države članice zagotovijo zadostno poznavanje položaja ter lastniških in delničarskih odnosov malih podjetij, da se lahko potrdi njihov status malih podjetij.
Sprememba 13
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15
Direktiva 2006/112/ES
Člen 288 a – odstavek 1
Kadar v naslednjem koledarskem letu letni promet malega podjetja v državi članici preseže prag oprostitve iz člena 284(1), lahko malo podjetje še naprej izkorišča oprostitev za navedeno leto, če njegov letni promet v državi članici v navedenem letu ne preseže praga iz člena 284(1) za več kot 50 %.;
Kadar v naslednjem koledarskem letu letni promet malega podjetja v državi članici preseže prag oprostitve iz člena 284(1), lahko malo podjetje še dve leti izkorišča oprostitev, če njegov letni promet v državi članici v navedenih dveh letih praga iz člena 284(1) ne preseže za več kot 33 %.;
Sprememba 14
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17
(17)  členi 291 do 294 se črtajo;
(17)  člena 291 in 292 se črtata;
Sprememba 15
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 293 – odstavek 1
(17a)   v členu 293 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:(1) izboljšanje posebne ureditve za mala podjetja; (2) prilagoditev nacionalnih sistemov glede oprostitev in progresivne davčne olajšave; (3) prilagoditev pragov iz oddelka 2.
„Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:
(i)   izboljšanje posebne ureditve za mala podjetja;
(ii)   prilagoditev nacionalnih sistemov glede oprostitev in možnost za uskladitev pragov oprostitve po vsej Uniji;
(iii)   prilagoditev pragov iz oddelka 2.
Sprememba 16
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 b (novo)
(17b)   člen 294 se črta;
Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Direktiva 2006/112/ES
Člen 294 e
Člen 294e
Člen 294e
Države članice lahko oproščena mala podjetja oprostijo obveznosti predložitve obračuna DDV, ki je določena v členu 250.
Države članice oproščena mala podjetja oprostijo obveznosti predložitve obračuna DDV, ki je določena v členu 250, ali pa tem malim podjetjem dovolijo, da vložijo poenostavljeni obračun DDV – ki vsebuje najmanj naslednje informacije: DDV, ki se obračuna, odbitni DDV, neto znesek DDV (ki se plača ali prejme), skupni znesek vstopnih transakcij in skupni znesek izstopnih transakcij – za obdobje enega koledarskega leta. Mala podjetja se lahko vseeno odločijo za uporabo davčnega obdobja, določenega v skladu s členom 252.
Če ta izbira ni uporabljena, države članice takim oproščenim malim podjetjem dovolijo predložitev poenostavljenega obračuna DDV, ki zajema obdobje enega koledarskega leta. Mala podjetja se lahko vseeno odločijo za uporabo davčnega obdobja, določenega v skladu s členom 252.
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Direktiva 2006/112/ES
Člen 294 i
Člen 294e
črtano
Za mala podjetja je davčno obdobje, ki ga zajema obračun DDV, koledarsko leto. Mala podjetja se lahko vseeno odločijo za uporabo davčnega obdobja, določenega v skladu s členom 252.
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Direktiva 2006/112/ES
Člen 294 i (novo)
Člen 294ia
Komisija vzpostavi enotno kontaktno točko, pri kateri lahko mala podjetja izpolnijo obračun DDV za različne države članice, v katerih poslujejo. Za pobiranje DDV je odgovorna država članica sedeža.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Direktiva 2006/112/ES
Člen 294 j
Člen 294j
črtano
Države članice ne glede na člen 206 od malih podjetij ne zahtevajo vmesnih plačil.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 a (novo)
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 31 – odstavek 1
Člen 1a
Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni:
v členu 31 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II Direktive 2006/112/ES, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Te informacije morajo ustrezati podatkom iz člena 17.
„1. Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II Direktive 2006/112/ES, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Te informacije morajo ustrezati podatkom iz člena 17. V sistemu izmenjave podatkov s področja DDV mora biti navedeno, ali upravičena mala podjetja uporabljajo oprostitev plačila DDV za mala podjetja ali ne.“
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice najpozneje do 30. junija 2022 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice do 31. decembra 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2
Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2022.
Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2020.

Izvedbeni sklep o uvedbi nadzornih ukrepov za novi psihoaktivni snovi ciklopropilfentanil in metoksiacetilfentanil *
PDF 118kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za novi psihoaktivni snovi N-fenil-N-[1-(2-feniletil)piperidin-4-il]ciklopropankarboksamid (ciklopropilfentanil) in 2-metoksi-N-fenil-N-[1-(2-feniletil)piperidin-4-il]acetamid (metoksiacetilfentanil) (09420/2018 – C8-0278/2018 – 2018/0118(NLE))
P8_TA(2018)0320A8-0271/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (09420/2018),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0278/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), zlasti člena 8(3),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0271/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.


Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski
PDF 123kWORD 49k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski (COM(2018)0360 – C8-0245/2018 – 2018/2078(BUD))
P8_TA(2018)0321A8-0272/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0360 – C8-0245/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0272/2018),

1.  pozdravlja sklep kot znak solidarnosti Unije z državljani in regijami Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

2.  poudarja, da je nujno treba sprostiti finančno pomoč prek Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za regije, ki so jih prizadele naravne nesreče, in obžaluje, da je pri naravnih nesrečah v Uniji v letu 2017 toliko ljudi izgubilo življenje;

3.  poziva k nadaljnji optimizaciji postopka uporabe sredstev Sklada, da bi se skrajšal čas od predložitve vloge za sredstva do njihovega izplačila; opozarja, da je hitro izplačilo upravičencem zelo pomembno za lokalne skupnosti in lokalne organe ter za njihovo zaupanje v solidarnost Unije;

4.  podpira države članice pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obnovo prizadetih regij; poziva Komisijo, naj podpre in hitro odobri prerazporeditev sredstev za partnerske sporazume, kakor so v zvezi s tem zahtevale države članice;

5.  poziva države članice, naj finančne prispevke iz sklada uporabijo pregledno ter zagotovijo pravično razdelitev med vse prizadete regije;

6.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/1505.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Predlog spremembe proračuna št. 4/2018: uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski
PDF 118kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2018 za proračunsko leto 2018, priloženem predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Bolgariji, Grčiji, Litvi in Poljski (11738/2018 – C8-0395/2018 – 2018/2082(BUD))
P8_TA(2018)0322A8-0273/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2), zlasti člena 44,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet dne 30. novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2018, ki ga je Komisija sprejela 31. maja 2018 (COM(2018)0361),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 4/2018, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2018 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (11738/2018 – C8-0395/2018),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0273/2018),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 4/2018 nanaša na predlagano uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Bolgariji in Litvi za poplave, Grčiji za potrese na otoku Kos in Poljski za nevihte, ki so jih prizadeli v letu 2017;

B.  ker Komisija posledično predlaga, da se proračun za leto 2018 spremeni, odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil v proračunski vrstici 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo,“ pa povečajo za 33 992 206 EUR;

C.  ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru poseben instrument, ustrezne odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil pa je treba vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

1.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 4/2018;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 4/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(3) UL L 57, 28.2.2018.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Vpliv kohezijske politike EU na Severnem Irskem
PDF 119kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o vplivu kohezijske politike EU na Severnem Irskem (2017/2225(INI))
P8_TA(2018)0323A8-0240/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vpliva kohezijske politike EU na Severnem Irskem,

–  ob upoštevanju določb sporazuma iz Belfasta iz leta 1998 (Velikonočni sporazum),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0240/2018),

A.  ker kohezijska politika EU na Severnem Irskem deluje s pomočjo različnih instrumentov, med drugim Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, programa PEACE za Severno Irsko ter obmejno regijo in čezmejnega programa Interreg;

B.  ker je jasno, da je Severna Irska regija, ki je imela veliko koristi od kohezijske politike EU; ker je zelo dobrodošla zavezanost prihodnjemu financiranju v osnutku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki ga je pripravila Komisija;

C.  ker je poleg običajnih sredstev iz kohezijskih skladov Severna Irska prejela zlasti sredstva, namenjena posebnim čezmejnim in medskupnostnim programom, vključno s programom PEACE;

D.  ker je kohezijska politika EU, zlasti prek programa PEACE, odločilno prispevala k mirovnemu procesu na Severnem Irskem, podpira Velikonočni sporazum in še nadalje podpira spravo med skupnostma;

E.  ker je bilo od oblikovanja prvega programa PEACE leta 1995 več kot 1,5 milijarde EUR namenjenih dvojnemu cilju spodbujanja kohezije med skupnostma, vpletenima v konflikt na Severnem Irskem in obmejnih irskih okrožjih, ter gospodarske in socialne stabilnosti;

F.  ker je uspeh financiranja s kohezijskimi sredstvi EU delno posledica dejstva, da ta sredstva štejejo za „nevtralen denar“, ki torej ni neposredno povezan z interesi nobene od skupnosti;

1.  poudarja, kako pomemben in pozitiven je prispevek kohezijske politike EU na Severnem Irskem, zlasti glede nudenja pomoči pri obnovi zapostavljenih mestnih in podeželskih območij, v boju proti podnebnim spremembam ter pri krepitvi stikov med skupnostma in čezmejnih stikov v okviru mirovnega procesa; zlasti ugotavlja, da je pomoč zapostavljenim mestnim in podeželskim območjem pogosto v obliki podpore novemu gospodarskemu razvoju, ki spodbuja na znanju temelječe gospodarstvo, kot sta znanstvena parka v Belfastu in Derryju/Londonderryju;

2.  poudarja, da bo v sedanjem finančnem obdobju več kot 1 milijarda EUR finančne pomoči EU namenjena gospodarskemu in socialnemu razvoju Severne Irske in sosednjih regij, od katerih bo 230 milijonov EUR vloženih v program PEACE za Severno Irsko (s skupnim proračunom v višini skoraj 270 milijonov EUR), 240 milijonov EUR pa v program Interreg V-A za Severno Irsko, Irsko in Škotsko (s skupnim proračunom v višini 280 milijonov EUR);

3.  meni, da so posebni programi EU za Severno Irsko, zlasti program PEACE, ključnega pomena za podporo mirovnemu procesu, saj spodbujajo spravo in stike med skupnostma in čezmejne stike; ugotavlja, da so v zvezi s tem zlasti pomembni povezovanje med skupnostma, čezmejna družbena vozlišča in skupne storitve;

4.  pozdravlja nadaljnje korake v okviru programa PEACE na Severnem Irskem in priznava prizadevanja vseh strani v okviru tega procesa;

5.  meni, da so imeli ukrepi za krepitev zaupanja med skupnostma ter ukrepi za mirno sobivanje, kot so skupni prostori in podporne mreže, ključno vlogo v mirovnem procesu, saj skupni prostori omogočajo obema skupnostma na Severnem Irskem, da se pri izvajanju skupnih dejavnosti združita v enotno skupnost in razvijeta vzajemno zaupanje in spoštovanje, kar pomaga premostiti vrzeli;

6.  poudarja pomen lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in pristopa od spodaj navzgor, s čimer se vse skupnosti spodbujajo k prevzemanju odgovornosti za projekte, s tem pa se krepi mirovni proces;

7.  ugotavlja, da so vsi deležniki na Severnem Irskem zavezani ohranjanju ciljev kohezijske politike EU v regiji; v zvezi s tem poudarja pomen usklajenega upravljanja na več ravneh in načela partnerstva;

8.  vendar meni, da bi bilo treba storiti več za povečanje splošne ozaveščenosti o učinku financiranja EU na Severnem Irskem, njegove prepoznavnosti in nujnosti, zlasti s pomočjo obveščanja splošne javnosti o učinku projektov, ki jih financira EU, za mirovni proces in splošni gospodarski razvoj regije;

9.  pozdravlja dejstvo, da sistemi upravljanja in kontrole v regijah delujejo pravilno in se zato finančna pomoč EU porablja učinkovito; kljub temu poudarja, da je treba poleg skladnosti pri ocenjevanju uspešnosti programa PEACE vselej upoštevati tudi njegove cilje;

10.  meni, da je ne glede na tekoča pogajanja med EU in Združenim kraljestvom bistvenega pomena za Severno Irsko po letu 2020, da sodeluje v nekaterih posebnih programih EU, kot sta program PEACE in program Interreg V-A za Severno Irsko, Irsko in Škotsko, saj bi to zelo koristilo trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju, zlasti na prikrajšanih, podeželskih in obmejnih območjih, ker bi prispevalo k zmanjšanju obstoječih vrzeli; poleg tega poziva, naj se v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 uporabijo vsi ustrezni finančni instrumenti, ki bi omogočili nadaljevanje ciljev kohezijske politike;

11.  glede na dosežke posebnih kohezijskih programov EU za Severno Irsko meni, da bi se morala podpora EU teritorialnemu sodelovanju (brez poseganja v tekoča pogajanja med EU in Združenim kraljestvom) nadaljevati tudi po letu 2020, zlasti v zvezi s čezmejnimi projekti in projekti, ki zajemajo vse skupnosti, predvsem zaradi dosežkov programa PEACE in programov Interreg, ki so še zlasti pomembni za stabilnost regije; se boji, da bi odprava teh programov ogrozila ukrepe za krepitev zaupanja med skupnostma in čezmejno sodelovanje ter posledično mirovni proces;

12.  poudarja, da 85 % sredstev za program PEACE in programe Interreg prihaja iz EU, zato meni, da je pomembno, da bi EU tudi po letu 2020 pomagala skupnostma na Severnem Irskem ter prevzela dejavno vlogo pri upravljanju razpoložljivih kohezijskih sredstev EU za financiranje dejavnosti obeh skupnosti na Severnem Irskem, s čimer bi pomagala pri premagovanju družbenega razkola; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba ohraniti sredstva na ustrezni ravni tudi po letu 2020; poudarja, da je to pomembno za nadaljnja prizadevanja za utrditev miru;

13.  poziva Komisijo, naj promovira severnoirske izkušnje s kohezijskimi sredstvi, zlasti s programom PEACE, kot primer, kako EU obravnava spore in razkole med skupnostmi; v zvezi s tem poudarja, da je proces sprave na Severnem Irskem pozitiven primer za druga območja v EU, ki so doživela konflikte;

14.  poudarja, da bi bilo treba dobro prakso s sredstvi iz kohezijskih skladov in programom PEACE obravnavati kot model EU in ga promovirati, da se odpravi nezaupanje med sprtimi skupnostmi in doseže trajni mir v drugih delih Evrope in celo po svetu;

15.  meni, da je bistvenega pomena, da bi prebivalci Severne Irske, zlasti mladi, ohranili dostop do gospodarskih, družbenih in kulturnih izmenjav po vsej Evropi, zlasti do programa Erasmus+;

16.  ugotavlja, da namerava Komisija v predlogu naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predlagati nadaljnje izvajanje programov PEACE in Interreg; poleg tega ugotavlja, da je aprila 2018 Združeno kraljestvo predložilo dokument s stališčem glede prihodnosti kohezijske politike, v katerem navaja, da je s pomočjo Izvajalske agencije Severne Irske, irske vlade in EU pripravljeno poiskati morebitne naslednike programov PEACE IV in Interreg V-A za obdobje po letu 2020, poleg tega pa se je zavezalo spoštovati obveznosti iz programov PEACE in Interreg v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, skupščini in izvršnemu organu Severne Irske ter vladam in parlamentom držav članic in njihovih regij.


Specifični ukrepi za Grčijo
PDF 131kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o izvajanju specifičnih ukrepov za Grčijo v skladu z Uredbo (EU) 2015/1839 (2018/2038(INI))
P8_TA(2018)0324A8-0244/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Nov začetek za delovna mesta in rast v Grčiji“ (COM(2015)0400),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. septembra 2016 o naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 (SWD(2016)0318),

–  ob upoštevanju poročila grškega ministrstva za gospodarstvo in razvoj o uporabi sredstev iz Uredbe (EU) 2015/1839 (programsko obdobje 2007–2013)(4),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o izvajanju Uredbe (EU) 2015/1839 o specifičnih ukrepih za Grčijo (O-000100/2017 – B8-0001/2018),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0244/2018),

A.  ker je kohezijska politika izraz solidarnosti in glavni naložbeni instrument EU, ki pokriva vse regije in zmanjšuje razlike med njimi; ker se je v številnih primerih potrdil pomen njene dodana vrednost in prožnosti pri odzivu na gospodarsko in finančno krizo; ker je z obstoječimi proračunskimi sredstvi kohezijska politika prispevala k ohranjanju zelo potrebnih javnih naložb, pomagala preprečiti poslabšanje krize ter državam članicam in regijam omogočila sprejetje prilagojenih ukrepov za povečanje njihove odpornosti na nepričakovane dogodke in zunanje pretrese;

B.  ker je podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada Grčiji med letoma 2007 in 2015 znašala 15,8 milijard EUR, kar je 19 % skupnih javnih naložb v osnovna sredstva;

C.  ker so bile v Grčiji zaradi gospodarske in finančne krize stopnje rasti stalno negativne, česar s tremi svežnji mednarodnih ukrepov za pomoč ni bilo mogoče rešiti, država pa je imela tudi resne težave z likvidnostjo in premalo javnih sredstev;

D.   ker je Grčijo in grške otoke zelo hudo prizadela begunska in migrantska kriza in so še vedno pod velikim pritiskom čedalje večjih migrantskih in begunskih tokov, posledica tega pa je velik upad lokalne gospodarske dejavnosti, zlasti na področju turizma;

E.  ker se je grški BDP med letoma 2007 in 2013 realno znižal za 26 % in ker je bila rast tudi v dveh letih po koncu recesije leta 2014 nižja od 1 %; ker se je stopnja zaposlenosti v letu 2013 znižala s 66 % na 53 %, kar pomeni, da je imela zaposlitev le malo več kot polovica delovno sposobnih ljudi, brezposelnost pa se je v istem obdobju povečala z 8,4 % na 27,5 %, kar je močno vplivalo na kupno moč grškega prebivalstva in resno prizadelo številne sektorje, vključno z zdravjem; ker po najnovejših podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti znaša 20,8 %, stopnja brezposelnosti mladih pa je visoka;

F.  ker so Komisija in sozakonodajalca leta 2015 spoznali, da je kriza Grčijo prizadela na edinstven način, kar bi lahko imelo hude posledice tako za dokončanje dejavnosti v okviru operativnih programov za obdobje 2000–2006 in obdobje 2007–2013 kot tudi na začetek izvajanja programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020;

G.  ker je bil namen sprejetja Uredbe (EU) 2015/1839 Grčiji zagotoviti likvidnost v ključnem trenutku, preden bi se izvajanje programov zaustavilo in bi se zamudile potrebne naložbene priložnosti, saj bi se v primeru nedokončanja projektov iz obdobij 2000–2006 in 2007–2013 izterjali znatni zneski;

H.  ker je Uredba (EU) 2015/1839 določila dodatno predhodno financiranje za programsko obdobje 2014–2020 v dveh obrokih, vsak po 3,5 % zneska podpore iz sredstev skladov kohezijske politike in Evropskega pomorskega in ribiškega sklada, pa tudi stopnjo sofinanciranja v višini 100 % za upravičeno porabo v programskem obdobju 2007–2013 ter zgodnjo sprostitev zadnjih 5 % preostalih plačil EU, ki bi jih bilo sicer treba zadržati do dokončanja programov;

I.  ker je bila uredba sprejeta z namenom čim hitrejšega odziva na hude krizne razmere in da bi Grčiji zagotovili zadostna sredstva za dokončanje projektov iz programskega obdobja 2007–2013 ter za začetek izvrševanja projektov iz tekočega obdobja;

J.  ker je morala Grčija v skladu s členom 152(6)(2) do konca leta 2016 Komisiji predložiti poročilo o izvrševanju določb v zvezi s stopnjo sofinanciranja v višini 100 % ter z omejitvijo višine plačil za programe na koncu programskega obdobja;

K.  ker je EU v Grčiji v obdobju financiranja 2007–2013 financirala tudi 95 % skupnih naložb (sicer velja omejitev 85 %) v skladu z ukrepom dopolnitve iz Uredbe (EU) št. 1311/2011;

L.  ker je bil oktobra 2015 vzpostavljen namenski račun, na katerega so se prenesla vsa sredstva, dodeljena za projekte, ki jih financira EU, da bi zagotovili, da se bodo ta sredstva porabila samo za poplačilo upravičencev in dejavnosti iz operativnih programov;

M.  ker je Grčija od leta 2011 prejemala podporo tudi prek delovne skupine Komisije za Grčijo, ki je nudila tehnično podporo za proces reform v državi, od leta 2015 dalje pa prek podporne službe za strukturne reforme, ki je nudila podporo pri pripravi, načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju reform za povečanje rasti; ker je Uredba (EU) 2017/825 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 začela veljati 20. maja 2017 in je zaznamovala pomemben trenutek za zaveze podporne službe za strukturne reforme do zainteresiranih držav članic, vključno z Grčijo;

1.  ponovno poudarja pomembno vlogo, ki jo ima kohezijska politika pri uresničevanju ciljev EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast, v boju proti brezposelnosti, pri zmanjševanju neenakosti, krepitvi konkurenčnosti v vseh regijah EU, izražanju evropske solidarnosti in dopolnjevanju drugih politik; poleg tega ponovno opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi največji vir neposrednih naložb v Grčiji;

2.  je seznanjen s poročilom o uporabi zneskov iz Uredbe (EU) 2015/1839 za programsko obdobje 2007–2013, ki ga je bilo treba pripraviti do konca leta 2016; ugotavlja, da so grške oblasti poročilo predložile šele maja 2017 in je bilo Parlamentu na voljo šele decembra 2017, po številnih pozivih; ceni, da je Komisija Parlamentu zagotovila začasno oceno seznama 181 prednostnih projektov v skupni vrednosti 11,5 milijarde EUR, kar znaša približno 55 % vseh sredstev ESRR, KS in ESS, ki so bila Grčiji dodeljena za obdobje 2007–2013, od katerih je bilo 118 že uspešno izvedenih do konca programskega obdobja, 24 pa se jih postopoma ukinja;

3.  poleg tega poudarja, da je bil v skladu s podatki iz omenjenega poročila po sprejetju uredbe v zvezi s specifičnimi ukrepi za Grčijo učinek na likvidnost v letu 2015 v višini 1 001 709 731,50 EUR, vhodni znesek za leto 2016 pa je znašal 467 674 209,45 EUR; poleg tega ugotavlja, da je Grčija skupaj s povečanjem začetnega predhodnega financiranja za programsko obdobje 2014–2020 v letih 2015 in 2016 prejela približno 2 milijardi EUR;

4.  pozdravlja dejstvo, da so bila sredstva namenjena široki paleti projektov: prometu in drugi infrastrukturi (okolje, turizem, kultura, oživljanje mest in podeželja, socialna infrastruktura, projekti informacijske družbe in ukrepi za razvoj človeških virov); poleg tega pozdravlja dejstvo, da je 63 % skupnih plačil projektov državne pomoči zadevalo pomoč za podjetja in poslovne projekte, kar je neposredno prispevalo h konkurenčnosti in zmanjšanju poslovnega tveganja, medtem ko je 37 % plačil zadevalo ukrepe državne pomoči za infrastrukturne projekte in so dopolnjevala ukrepe na področju tržnih pogojev in podjetniških izboljšav;

5.  pozdravlja dejstvo, da so grške oblasti v predloženem poročilu potrdile, da je povečanje likvidnosti istočasno prineslo povečanje finančnih prihodkov za približno 1,5 milijarde EUR ter programa javnih naložb za leto 2015–2016;

6.  pozdravlja učinke ukrepov na povečanje gospodarske aktivnosti, normalizacijo in konsolidiranje prihodkov in obratnega kapitala številnih podjetij, ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest in izgradnjo pomembne proizvodne infrastrukture, kar se odraža tudi v znatnem učinku na prihodke od davkov v proračunu;

7.  je seznanjen z dejstvom, da so bila sredstva, ki jih je EU plačala na podlagi izvrševanja uredbe leta 2015, porabljena za projekte iz operativnih programov do konca obdobja upravičenosti, leta 2016 pa je preostali znesek, ki je bil plačan skupaj z nacionalnimi sredstvi, prispeval tudi k dokončanju drugih projektov;

8.  ceni dejstvo, da so se grški organi lotili reorganizacije razvrstitve projektov ter opredelili glavne projekte, ki jih je treba dokončati; poudarja, da je to bistveno prispevalo k premagovanju institucionalnih in upravnih ovir in določitvi prednostnih ukrepov, ki jih je treba izvesti brez odlašanja, s čimer so se preprečili tudi finančni popravki; pozdravlja dejstvo, da se je s sredstvi, ki jih je EU izplačala v okviru Uredbe (EU) 2015/1839, precej znižalo število projektov, ki so bili opredeljeni kot nedokončani; ugotavlja, da v primerjavi s programskim obdobjem 2000–2006, v katerem približno 900 projektov ni bilo zaključenih, v času predložitve končnih zahtevkov za programsko obdobje 2007–2013 še vedno ni bilo zaključenih 79 projektov, vendar naj bi bili ti zaključeni z uporabo nacionalnih sredstev;

9.  poudarja, da se je stopnja črpanja iz strukturnih skladov znatno izboljšala in da je bila na koncu marca 2016 plačilna stopnja za programsko obdobje 2007–2013 v Grčiji nad 97 %(5), v skladu s stanjem izvrševanja plačil in neporavnanih obveznosti (RAL) za programsko obdobje 2007–2013 z dne 31. marca 2018 pa Grčija nima neporavnanih obveznosti iz Razdelka 1b(6); pozdravlja, da je Grčija prva država članica, ki je v celoti izkoristila razpoložljiva sredstva in dosegla 100-odstotno stopnjo črpanja (povprečje EU znaša 96 %);

10.  vendar priznava, da stopnje črpanja sredstev nudijo le okvirne podatke in da poudarek na črpanju sredstev ne bi smel iti na račun učinkovitosti, dodane vrednosti in kakovosti naložb; ugotavlja, da imajo posebni ukrepi makroekonomski značaj in je njihove učinke težko povezati s posameznimi projekti;

11.  ponovno poudarja, da imajo evropski strukturni in investicijski skladi v številnih državah članicah velik vpliv na BDP in druge kazalnike, pa tudi na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo na splošno, in da se ocenjuje, da so naložbe, ki sta jih podpirali kohezijska politika in politika razvoja podeželja, leta 2015, ob koncu prejšnjega programskega obdobja, povečale grški BDP za malo več kot 2 % nad raven, ki bi jo dosegel brez tega financiranja; ponovno poudarja, da bi se morala uporaba strukturnih skladov EU vedno osredotočati na doseganje prave dodane vrednosti EU, zasledovati bi morala cilje in prednostne naloge EU in si prizadevati za več kot zgolj za rast BDP;

12.  je seznanjen z večinoma kvantitativno analizo poročila o uporabi zneskov iz Uredbe (EU) 2015/1839 za programsko obdobje 2007–2013, ki so ga predložile grške oblasti in s tem ravnale v skladu s pravnimi zahtevami; priznava, da učinka posebnih ukrepov ni mogoče ločiti od skupnega učinka evropskih strukturnih in investicijskih skladov v Grčiji, vendar meni, da bi kvalitativna ocena, kljub temu, da jo je težko opraviti, prispevala k dopolnitvi analize in razumevanju doseženih rezultatov; spodbuja Komisijo, naj zagotovi več informacij v zvezi s povečano konkurenčnostjo ter produktivnostjo ter trajnostjo v socialnih in ekoloških vidikih;

13.  je seznanjen z dejstvom, da so v skladu s končnimi podatki, ki jih je sporočila Komisija 31. decembra 2016, plačila, ki jih je zahtevala grška vlada, znašala 1,6 milijarde EUR, na dan 31. marca 2018 pa je Grčija zabeležila stopnjo izvrševanja v višini 28 % za obdobje 2014–2020(7), kar jo v splošnem uvršča med države članice z najvišjo uspešnostjo, kljub temu, da se podatki glede razreza ali stopnje izkoriščenosti za posamezni sklad nekoliko razlikujejo; poleg tega podpira sprejetje Uredbe (EU) 2015/1839 kot pomembnega ukrepa, primernega za zagotovitev prilagojene podpore Grčiji v ključnem trenutku; pozdravlja dejstvo, da je bilo v skladu z zahtevami dodatno predhodno financiranje v celoti krito iz vmesnih zahtevkov za plačila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ugotavlja pa, da ni bilo popolnoma krito iz Evropskega socialnega sklada (približno 4 %) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

14.  ugotavlja, kako pomembne so ustrezne strukturne reforme; priznava dosedanja prizadevanja in poziva Grčijo, naj še nadalje izkoristi možnost pomoči v okviru programa podpore strukturnim reformam, da bi ustvarila zdravo poslovno okolje za učinkovito in uspešno rabo sredstev evropskih strukturnih skladov ter za povečanje njihovega družbenogospodarskega učinka;

15.  je seznanjen z dejstvom, da je regionalna politika s podpiranjem javnih naložb in fleksibilno uporabo naložb EU, bodisi prek reprogramiranja sredstev ali zvišanja stopnje sofinanciranja, ublažila posledice finančne krize in stalne fiskalne konsolidacije v številnih državah članicah; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za naslednji večletni finančni okvir; vseeno poudarja, da bi bilo treba na kohezijsko politiko gledati kot na glavni instrument javnih naložb in spodbudo za pritegnitev dodatnega javnega in zasebnega financiranja ter da bi bilo treba podobne ukrepe, na podlagi katerih se zmanjšajo stopnje nacionalnega sofinanciranja za prejeta sredstva za operativne programe, ki jih financirajo strukturni skladi, bodisi za Grčijo ali za druge države članice, uporabiti le izjemoma ter bi jih bilo treba pred njihovim sprejetjem in izvrševanjem preučiti s stališča učinkovitosti ter jih ustrezno utemeljiti;

16.  ugotavlja, da se nekatere regije srečujejo s težavami pri sofinanciranju projektov v okviru skladov ESI; zato poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra ter pakta za stabilnost in rast nujno preuči vpliv regionalnih naložb, sofinanciranih iz skladov ESI, zlasti tistih v manj razvitih regijah, na izračun javnofinančnih primanjkljajev;

17.  ponovno opozarja grške organe, da je treba zagotoviti ustrezno komunikacijo in preglednost za naložbe v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

18.  pozdravlja predhodno oceno, da se bo programsko obdobje 2007–2013 za Grčijo predvidoma zaključilo brez izgube sredstev; poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o izidih postopka zaključka programskega obdobja, za katere se pričakuje, da bodo dokončani v prvi polovici leta 2018, ter naj zagotovi posodobljen pregled projektov, ki naj se dokončajo z nacionalnimi sredstvi, ter tistih, ki 31. marca 2018 še niso bili zaključeni;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 270, 15.10.2015, str. 1.
(3) UL L 129, 19.5.2017, str. 1.
(4) Atene, maj 2017.
(5) Delovni dokument služb Komisije o naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013.
(6) Stanje izvrševanja skupnih plačil in stopnja neporavnanih obveznosti (RAL) iz Razdelka 1b (programi za obdobje 2007–2013) - Določitev nacionalnih organov in stanje izvrševanja vmesnih plačil iz operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 (stanje dne 31. marca 2018).
(7) Stanje izvrševanja skupnih plačil in stopnja neporavnanih obveznosti (RAL) iz Razdelka 1b (programi za obdobje 2007–2013) - Določitev nacionalnih organov in stanje izvrševanja vmesnih plačil iz operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 (stanje dne 31. marca 2018).


Možnosti za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev
PDF 183kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o možnostih za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev (2017/2277(INI))
P8_TA(2018)0325A8-0208/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine z dne 3. maja 1996,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(1) (direktiva o enakosti pri zaposlovanju),

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropske zveze za kronične bolezni z naslovom Improving the employment of people with chronic diseases in Europe (Izboljšanje zaposlitvenih možnosti za osebe s kroničnimi boleznimi v Evropi),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju skupnega poročila iz leta 2014, ki sta ga pripravili Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovom Psychosocial risks in Europe – Prevalence and strategies for prevention (Psihosocialna tveganja v Evropi – razširjenost in strategije za preprečevanje),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2017 o izvajanju evropske strategije o invalidnosti(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov(4),

–  ob upoštevanju Filadelfijske deklaracije z dne 10. maja 1944 o ciljih Mednarodne organizacije dela (MOD),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom Prenovljena socialna agenda: Priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja (COM(2008)0412),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. februarja 2011 o izvajanju okvirnega sporazuma o stresu na delovnem mestu, ki so ga sprejeli evropski socialni partnerji (SEC(2011)0241),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 2007 z naslovom Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu (COM(2007)0062),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(6),

–  ob upoštevanju direktive o preprečevanju diskriminacije 2000/78/ES in sodne prakse Sodišča Evropske unije, na primer sodbe Sodišča v združenih zadevah C-335/11 in C-337/11 (HK Denmark) z dne 11. aprila 2013, ki skupaj določata, da delodajalci ne smejo diskriminirati delavcev, kadar je njihovo dolgotrajno slabo zdravstveno stanje povezano z invalidnostjo, in da jim morajo razumno prilagoditi delovne pogoje,

–  ob upoštevanju skupnih ukrepov EU za duševno zdravje in dobro počutje, začetih leta 2013,

–  ob upoštevanju kampanje za zdravo delovno okolje, ki jo izvaja Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA),

–  ob upoštevanju nedavnega pilotnega projekta o zdravju in varnosti starejših delavcev, ki ga je izvedla EU-OSHA,

–  ob upoštevanju poročila EU-OSHA iz leta 2016 z naslovom Rehabilitacija in vrnitev na delo: poročilo o analizi politik, strategij ter programov EU in držav članic,

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz leta 2014 z naslovom Employment opportunities for people with chronic diseases (Zaposlitvene možnosti za osebe s kroničnimi boleznimi),

–  ob upoštevanju dokumenta organizacije Business Europe iz leta 2012 z naslovom Employers’ practices for Active Ageing (Prakse delodajalcev za aktivno staranje),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0208/2018),

A.  ker je stres na delovnem mestu vse večji problem in druga najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava, o kateri se poroča v Evropi; ker 25 %(7) delavcev trdi, da trpijo zaradi stresa na delovnem mestu; ker stres, ki je povezan z delom, lahko ogrozi pravico posameznika do zdravih delovnih razmer; ker stres na delovnem mestu dodatno prispeva k odsotnosti in k nezadovoljstvu z delovnim mestom, negativno vpliva na storilnost in je vsako leto odgovoren skoraj za polovico izgubljenih delovnih dni;

B.  ker staranje evropskih delavcev prinaša nove izzive glede delovnega okolja in drugačne organizacije dela; ker staranje spremlja večje tveganje za razvoj kroničnih duševnih in telesnih zdravstvenih težav, tudi invalidnosti in bolezni, zaradi česar so za trajnost delovnih mest, pokojninskih sistemov in sistemov socialne varnosti zelo pomembni preprečevanje, ponovno vključevanje in rehabilitacija; ker kronične bolezni ne prizadenejo le starejše prebivalstvo;

C.  ker ima dolgotrajna odsotnost z dela negativne posledice za duševno in telesno zdravje povzroča pa tudi visoke socialne in gospodarske stroške ter lahko prepreči vrnitev na delo; ker sta zdravje in dobro počutje ključna za izgradnjo vzdržnih gospodarstev; ker je treba upoštevati resne finančne posledice bolezni ali invalidnosti za družine, če se prizadete osebe ne morejo vrniti na delo;

D.  ker obstajajo razlike med invalidnostjo, poškodbami, boleznimi in zdravstvenimi stanji, povezanimi s starostjo, vendar se ti pogosto prekrivajo ter zahtevajo celovit pristop za vsak primer posebej;

E.  ker je staranje eden od glavnih družbenih izzivov EU; ker so zato potrebne politike, ki bodo spodbujale aktivno staranje in omogočale, da bodo ljudje ostali aktivni in zaposleni do upokojitvene starosti ali po njej, če bodo želeli; ker je starejša generacija s svojimi izkušnjami nepogrešljiva za trg dela; ker si starejši, ki so pripravljeni delati še naprej, pogosto želijo gibljivi delovni čas in individualizirane delovne pogoje; ker imajo bolezen, invalidnost in izključenost iz dela resne finančne posledice;

F.  ker so kajenje ter zloraba alkohola in drog med najpogostejšimi dejavniki tveganja za zdravje pri delovno sposobnem prebivalstvu v EU, saj sta povezana s poškodbami in različnimi nenalezljivimi boleznimi(8); ker so v 20–25 % vseh nesreč na delovnem mestu vpletene osebe pod vplivom alkohola(9) in ker ima po ocenah 5–20 % delovno sposobnega prebivalstva v Evropi resne težave, povezane z uživanjem alkohola(10); ker je ponovno vključevanje delavcev, ki so imeli težave zaradi zlorabe prepovedanih snovi, v kakovostno zaposlitev poseben izziv za delodajalce;

G.  ker so invalidi ali osebe s kroničnimi boleznimi ter osebe, ki okrevajo po poškodbi ali bolezni, ranljive in bi jim bilo zato treba zagotoviti individualno podporo, ko se vračajo na delovno mesto ali na trg dela; ker je treba upoštevati, da se nekatere osebe s kroničnimi boleznimi ne želijo ali ne morejo vrniti na delo;

H.  ker bi področje poklicne rehabilitacije in vrnitve na delo lahko zagotavljalo dragocene priložnosti za prostovoljstvo, na primer z udeležbo v prostovoljskem delu po upokojitvi; ker bi bilo treba prostovoljstvo spodbujati ne glede na starost;

I.  ker morajo delodajalci spodbujati predvsem kulturo zdravja in varnosti na delovnem mestu; ker bi udeležba pri dejavnostih za spodbujanje varnosti in zdravja pri delu, na primer v delovnih skupinah, tudi lahko pripomogla k spremembi kulture;

J.  ker ima delo zaradi pomembnih pozitivnih psihosocialnih koristi, ki jih prinaša zaposlenim, pomembno vlogo pri spodbujanju procesov okrevanja in rehabilitacije; ker je dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu ključna za produktivno in motivirano delovno silo, ki podjetjem omogoča, da ostanejo konkurenčna in inovativna, zagotavlja dobro počutje delavcev ter pomaga ohraniti dragocena znanja in spretnosti ter delovne izkušnje, zmanjšati fluktuacijo zaposlenih ter preprečiti izključevanje, nesreče in poškodbe; ker v ta namen poziva Komisijo, naj upošteva vse stroške na področju dejavnega in socialnega vključevanja; ker je ustrezen in posamezniku prilagojen pristop k ponovni vključitvi oseb, ki okrevajo po poškodbi ali bolezni, v kakovostno zaposlitev pomemben dejavnik za preprečevanje dodatne odsotnosti ali vztrajanja na delovnem mestu kljub bolezni;

K.  ker se opredelitev osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo v posameznih državah članicah razlikuje;

L.  ker imajo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja glede tega posebne potrebe, saj imajo manj sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti, povezanih z boleznijo in preprečevanjem nesreč, zato pogosto potrebujejo podporo pri doseganju svojih ciljev na področju varnosti in zdravja pri delu; ker je po drugi strani dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu za mala in srednja podjetja ključna, zlasti ko gre za vzdržnost njihovega poslovanja; ker različni programi, ki jih financira EU, omogočajo dragoceno izmenjavo inovacij in dobrih praks na področju trajnostnega zdravja in varnosti pri delu;

M.  ker negativni psihosocialni dejavniki na delovnem mestu niso povezani le z rezultati na področju zdravja, temveč tudi s povečano odsotnostjo z dela in manjšim polklicnim zadovoljstvom; ker vsakemu primeru posebej prilagojeni ukrepi glede zdravja in varnosti pri delu posamezniku s spremenjeno delovno zmožnostjo omogočijo, da ostane na delovnem mestu in da je koristen za celoten kolektiv; ker je odsotnost z dela sicer včasih potrebna iz zdravstvenega vidika, vendar ima lahko dodatne psihosocialne posledice za ljudi, ki so daljši čas odsotni z dela, saj je manj verjetno, da se bodo vrnili na delo; ker pravočasna in usklajena oskrba, ki se osredotoča predvsem na dobro počutje zaposlenega, bistveno poveča verjetnost pozitivnega izida, tj. vrnitve na delo, in preprečuje dolgoročne negativne posledice za posameznika;

N.  ker sta razpoložljivost in primerljivost podatkov o poklicnih boleznih na ravni EU pogosto nezadostni; ker po podatkih Eurofounda približno 28 % evropskih državljanov navaja, da trpijo zaradi kroničnih telesnih ali duševnih težav, bolezni ali invalidnosti(11); ker naj bi ena četrtina delovno sposobnih ljudi imela dolgotrajne zdravstvene težave(12); ker sta invalidnost in slabše zdravstven stanje lahko istočasno vzrok in posledica revščine; ker so rezultati študije OECD pokazali, da so prihodki invalidov povprečno v povprečju za 12 % nižji od dohodkov preostalega prebivalstva(13); ker je v nekaterih državah ta razlika v prihodkih celo 30-odstotna; ker je po podatkih iz študije iz leta 2013 21,8 % bolnikov z rakavimi obolenji, starih od 18 do 57 let, postalo brezposelnih takoj po diagnozi, 91,6 % takih oseb pa 15 mesecev po diagnozi(14); ker je po podatkih iz študije Eurostata(15) iz leta 2011 samo 5,2 % zaposlenih z zmanjšano delovno zmožnostjo zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav in/ali težav pri osnovni dejavnosti navedlo, da imajo posebno delovno ureditev; ker je po podatkih iz te študije 24,2 % tistih, ki niso zaposleni, pojasnilo, da bi se laže vrnili na delo, če bi imeli možnost posebne delovne ureditve;

O.  ker digitalizacija najbrž prinesla velike spremembe v organizaciji dela in bi lahko pomagala izboljšati priložnosti za delavce, ki imajo na primer zmanjšano fizično zmožnost; ker se bodo starejše generacije pri tem verjetno soočale z edinstvenimi izzivi; ker bi morale imeti tudi te generacije koristi od teh sprememb;

P.  ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah zapisana pravica do delovnih pogojev, ki spoštujejo zdravje, varnost in dostojanstvo vsakega delavca, dobri delovni pogoji pa imajo pozitivno vrednost sami po sebi; ker ima vsakdo pravico do življenjskega standarda, ki je primeren za njihovo zdravje in dobro počutje, ter pravico do dela in pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah; ker izboljšanje zdravja in ponovno vključevanje delavcev povečujeta splošno blaginjo družbe in prinaša ekonomske koristi državam članicam, zaposlenim in delodajalcem, tudi starejšim delavcem in posameznikom z zdravstvenimi težavami, ter pomagata ohraniti znanja in spretnosti, ki bi sicer bile izgubljene; ker sprememba nezmožnosti v zmožnost za delo koristi delodajalcem, delavcem, družinam in skupnostim;

Preprečevanje in zgodnje posredovanje

1.  meni, da je treba nujno izboljšati upravljanje odsotnosti zaradi bolezni v državah članicah ter delovna mesta v večji meri prilagoditi kroničnim bolnikom in invalidom, in sicer s preprečevanjem diskriminacije z boljšim izvrševanjem Direktive 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu; priznava, da je za doseganje izboljšanja v državah članicah treba uvesti delujočo zakonodajo z učinkovitim nadzorom, s čimer bi zagotovili, da bodo delodajalci poskrbeli za bolj vključujoča delovna mesta za posameznike, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni in invalidnosti, vključno z, na primer, spremembo nalog in opreme ter razvojem znanj in spretnosti; poziva države članice, naj podprejo razumne prilagoditve delovnih mest, da bi zagotovili pravočasno vrnitev na delo;

2.  poziva Komisijo, naj se zavzema za integracijske in rehabilitacijske ukrepe ter podpre prizadevanja držav članic za boljše ozaveščanje ter opredeli in razširja dobro prakso glede ureditve in prilagoditve delovnega mesta; poziva deležnike, povezane z vrnitvijo na delo, naj pripomorejo k lažji izmenjavi informacij o morebitnih nezdravstvenih ovirah za vrnitev na delo, ter usklajujejo ukrepe za njihovo prepoznavanje in odpravljanje;

3.  poziva Eurofound, naj dodatno pregleda in analizira zaposlitvene možnosti in stopnjo zaposljivosti ljudi s kroničnimi boleznimi; poziva, naj uporaba politike na podlagi dokazov postane standardna praksa, na kateri se bo gradil pristop k vračanju na delo; poziva oblikovalce politike, naj prevzamejo pobudo pri zagotavljanju dostopa delodajalcev in zaposlenih do informacij in zdravstvenega varstva, ta dobra praksa pa naj se promovira na evropski ravni;

4.  meni, da bi prihodnji strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje po letu 2020 moral dati še večjo prednost naložbam prek skladov EU, katerih cilj je podaljševanje in spodbujanje bolj zdravega življenja in poklicnega življenja ter individualiziranih delovnih ureditev, pa tudi zaposlovanje in prilagojeno vračanje na delovno mesto, če obstaja želja in če zdravstveno stanje to dopušča; meni, da bi morale biti ključni del te strategije naložbe v primarne in sekundarne mehanizme preprečevanja, na primer z zagotavljanjem tehnologij elektronskega zdravstva; poziva Komisijo in države članice, naj dajejo prednost preprečevanju tveganj in bolezni na delovnem mestu;

5.  spodbuja države članice, naj se v celoti vključijo v prihodnjo kampanjo na ravni EU za obdobje 2020–2022, namenjeno preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj, da bi poiskali inovativne nezakonodajne rešitve in izmenjali informacije in dobro prakso s socialnimi partnerji; poziva k aktivni vključitvi držav članic v širjenje informacij, ki jih posreduje agencija EU-OSHA; ponovno poziva Komisijo, naj brez odlašanja predloži zakonski akt o kostno-mišičnih obolenjih; poziva države članice, naj izvedejo študije, razčlenjene glede na spol, starost ter področje gospodarske dejavnosti, o pogostosti kostno-mišičnih obolenj, katerih namen naj bo preprečevanje pojava teh bolezni ter oblikovanje celovite strategije EU za preprečevanje in zgodnje ukrepanje pri kroničnih boleznih;

6.  poziva države članice in delodajalce, naj proaktivno delujejo pri vključevanju informacij, ki jih posreduje agencija EU-OSHA, v svoje politike in programe za delovna mesta; pozdravlja, da je agencija EU-OSHA na svojem spletnem mestu pred kratkim objavila nov razdelek, namenjen z delom povezanim boleznim, rehabilitaciji in vrnitvi na delo, v katerem daje na voljo informacije o politikah in praksah preprečevanja;

7.  meni, da je sistematično preprečevanje psihosocialnih tveganj ključni element sodobnih delovnih mest; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v zadnjih letih povečalo število prijavljenih primerov duševnih in psihosocialnih težav, ter se zaveda, da je stres na delovnem mestu vse večja težava za zaposlene in delodajalce; poziva države članice in socialne partnerje, naj poskrbijo za podporo podjetjem pri izvajanju skladnih politik in programov za okrepitev preprečevanja teh težav, obravnavanje stigmatizacije duševnih težav in podporo zaposlenim, ki trpijo zaradi teh zdravstvenih stanj, in sicer z omogočanjem dostopa do psihološke podpore; z namenom dodatnega motiviranja delodajalcev, naj sprejemajo ukrepe, poudarja koristi, tudi dokazano donosnost naložbe v preprečevanje psihosocialnih tveganj in spodbujanje zdravja; ugotavlja, da se zakonodaja in priznavanje psihosocialnih tveganj ter tveganj za duševno zdravje, kot sta kronični stres in izgorelost, med državami članicami razlikujeta;

8.  poudarja, da je pomembno posodabljati in zagotavljati skupne zdravstvene kazalnike in opredelitve z delom povezanih bolezni, vključno s stresom na delovnem mestu, ter statistične podatke na ravni EU, da bi določili cilje za zmanjšanje pogostosti poklicnih bolezni;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in izvajajo program za sistematično spremljanje, vodenje in podporo za delavce, ki trpijo zaradi psihosocialnih tveganj, vključno s stresom, depresijo in izgorelostjo, da bi med drugim pripravili učinkovita priporočila in smernice za boj proti tem tveganjem; poudarja, da se kronični stres na delovnem mestu priznava kot pomembna ovira za produktivnost in kakovost življenja; ugotavlja, da so psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu pogosto strukturne težave, povezane z organizacijo dela, ter da je preprečevanje in upravljanje teh pojavov mogoče; poudarja, da je treba izvesti študije, izboljšati preprečevanje in izmenjati dobro prakso ter orodja za ponovno vključevanje prizadetih posameznikov na trg dela;

10.  poziva k odpravi stigmatizacije težav z duševnim zdravjem in učnih motenj; spodbuja pobude za ozaveščanje in podporo spremembam glede tega prek oblikovanja politik in ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj na ravni podjetja; v zvezi s tem želi pohvaliti ukrepe socialnih partnerjev v državah članicah, ki prispevajo k pozitivni spremembi; opozarja na pomen pravilnega usposabljanja ponudnikov storitev za zdravje in varnost pri delu in delovnih inšpektorjev v praksah upravljanja psihosocialnih tveganj; poziva k tesnejšemu sodelovanju in ponovni oživitvi pobud EU za spopadanje s psihosocialnimi tveganji pri delu in prednostni obravnavi tega vprašanja v prihodnjem strateškem okviru EU za zdravje in varnost pri delu;

11.  priznava, da pomeni ponovno vključevanje delavcev, ki so imeli težave z zlorabo snovi, poseben izziv za delodajalce; v zvezi s tem opozarja na primer modela Alna, ki ga vodijo švedski socialni partnerji(16), s katerim nudijo podporo delovnim mestom pri sprejemanju proaktivnih ukrepov in ukrepov zgodnjega posredovanja ter pri pomoči pri procesu rehabilitacije za zaposlene, ki so imeli težave, povezane z zlorabo snovi;

12.  pozdravlja kampanjo Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta; poudarja, da morajo pobude za zmanjševanje stresa, povezanega z delom, vključevati tudi razsežnost spola, ob upoštevanju posebnih delovnih razmer žensk;

13.  poudarja, da je treba vlagati več v politike za preprečevanje tveganj ter bolj podpirati kulturo preprečevanja; poudarja, da je kakovost preventivnih storitev bistvenega pomena za podporo podjetjem; poziva države članice, naj izvajajo učinkovite ukrepe politike in regulativne ukrepe v zvezi z zdravo prehrano, uporabo alkohola in tobaka ter kakovostjo zraka, ter naj te politike spodbujajo tudi na delovnem mestu; poziva jih tudi, naj razvijejo celostne zdravstvene storitve, ki bodo zajemale tudi socialne, psihološke in delovne storitve ter medicino dela; spodbuja države članice, naj delavcem zagotovijo ustrezen dostop do zdravstvenega varstva, da bi zgodaj odkrili nastop telesnih in duševnih bolezni in omogočili proces ponovnega vključevanja; želi spomniti, da lahko zgodnje naložbe in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo dolgotrajni psihosocialni učinek na posameznika, pa tudi dolgoročne skupne stroške za družbo;

14.  poziva, naj bodo politike ponovnega vključevanja:

   skladne z vseživljenjskim pristopom v izobraževalni, socialni in zaposlovalni politiki ter politiki vseživljenjskega učenja,
   prilagojene, namenske in usmerjene v potrebe, ter ne smejo postavljati udeleženim zahtev, ki jih ti zaradi svojega stanja verjetno ne bodo izpolnili,
   participativne in utemeljene na celostnem pristopu ter
   naj upoštevajo pogoje, ki so nujni, da se omogoči udeležba, ne da bi ustvarili pogoje, ki ogrožajo zajamčeno plačo;

15.  meni, da bi morale države članice za invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi zagotoviti ciljne dodatne ugodnosti, ki pokrivajo dodatne stroške, med drugim v zvezi z osebno podporo in pomočjo, uporabo posebnih zmogljivosti ter zdravstvenim in socialnim varstvom, pri čemer bi morale med drugim določiti dostopne cene za zdravila za prikrajšane družbene skupine; poudarja, da je treba zagotoviti dostojne invalidske in starostne pokojnine;

Vrnitev na delovno mesto

16.  priznava, da je delo pomemben vir pozitivne psihosocialne dobrobiti posameznika ter da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela s pomočjo individualno prilagojenih ukrepov, bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti in da ima tudi druge psihosocialne koristi; poudarja, da ima vključevanje oseb, ki se vračajo na delo po duševni ali telesni bolezni, dvojni pozitivni učinek, telesni in duševni: koristi za dobro počutje, zmanjšuje stroške za nacionalne sisteme socialne varnosti in posamezna podjetja, podpira gospodarstvo v širšem smislu, na primer tako, da prispeva k večji trajnosti pokojninskega sistema in sistema socialne varnosti za prihodnje generacije; je seznanjen s težavami delavcev glede sistemov nadomestil, ki lahko povzročajo nepotrebne zamude pri dostopu do zdravljenja ter včasih delujejo odvračalno; odločno poziva k pristopu, osredotočenem na stranko, v vseh upravnih postopkih, povezanih s ponovnim vključevanjem delavcev; poziva države članice k sodelovanju s Komisijo in ustreznimi agencijami v EU, da bi se zoperstavili negativnim učinkom dolgotrajne odsotnosti z dela, kot so izolacija, psihosocialne težave, socialno-ekonomske posledice in slabša zaposljivost;

17.  meni, da bi morale države članice in delodajalci sprejeti pozitiven in v delo usmerjen pristop do delavcev invalidov, starejših delavcev ter delavcev z duševnimi ali telesnimi boleznimi ali poškodbami, vključno z ljudmi, ki imajo diagnozo neozdravljive bolezni, s poudarkom na zgodnjem ocenjevanju posameznikove zmožnosti in pripravljenosti za delo, organizacijo psihološkega, socialnega in zaposlovalnega svetovanja in prilagoditvijo delovnega mesta, ob upoštevanju poklicnega profila in socialno-ekonomskega položaja osebe, pa tudi razmer v podjetju; spodbuja države članice, naj v svojih sistemih socialne varnosti izboljšajo določbe, ki bodo podprle hitro vrnitev na delo pod pogojem, da si zaposleni to želi in da njegovo zdravstveno stanje to omogoča;

18.  opaža pozitivno vlogo, ki jo imajo socialna podjetja, zlasti socialna podjetja za vključevanje na trg dela (WISE), pri ponovnem vključevanju dolgotrajno brezposelnih oseb v delovno silo; poziva države članice, naj zagotovijo potrebno priznavanje in tehnično podporo tem podjetjem;

19.  v zvezi s tem spodbuja sklicevanje na Konvencijo OZN o pravicah invalidov in izbirnega protokola k njej (A/RES/61/106) ter uporabo mednarodne klasifikacije Svetovne zdravstvene organizacije o funkcioniranju, invalidnosti in zdravju (ICF) v vseh ustreznih ukrepih in politikah; se strinja, da je invalidnost zdravstvena izkušnja, ki se zgodi v nekem socialno-ekonomskem kontekstu;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in zagotovijo smernice o dobri praksi i usposabljanju, podpori in svetovanju delodajalcem glede tega, kako oblikovati in izvajati načrte za ponovno vključevanje, obenem pa zagotovijo nadaljnji dialog med socialnimi partnerji ter poskrbijo, da se zaposleni zavedajo svojih pravic že od začetka procesa vračanja na delo; spodbuja tudi izmenjavo dobre prakse znotraj držav članic in med njimi, poklicnimi skupnostmi, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in oblikovalci politike o ponovnem vključevanju delavcev, ki okrevajo po bolezni ali poškodbi;

21.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji zagotovijo zunanjo podporo za pripravo smernic in tehnične pomoči za mala in srednja ter mikro podjetja, ki imajo malo izkušenj s poklicno rehabilitacijo in ukrepi vrnitve na delo; priznava, da je pomembno upoštevati okoliščine, posebne potrebe in težave s skladnostjo v mikro- in malih ter srednjih podjetjih, pa tudi v nekaterih javnih sektorjih pri izvajanju ukrepov na ravni podjetij; poudarja, da so ozaveščanje, izmenjava dobrih praks, posvetovanje in spletne platforme izredno pomembni za pomoč malim in srednjim podjetjem in mikropodjetjem v tem procesu; poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo razvoj praktičnih orodij in smernic, ki bodo podprli mala in srednja podjetja in mikropodjetja, ki imajo malo izkušenj s poklicno rehabilitacijo in ukrepi vrnitve na delo; priznava pomen vlaganja v vodstveno usposabljanje;

22.  ugotavlja, da obstaja nevarnost, da se bolj ustvarjalni pristopi za ponovno vključevanje oseb, ki so najbolj oddaljene od trga dela, za morebiten vstop nanj, ne bi financirali zaradi ožje usmerjenega pristopa z lažje merljivimi izidi; zato poziva Komisijo, naj izboljša financiranje pristopov od spodaj navzgor v okviru strukturnih skladov in zlasti v okviru Evropskega socialnega sklada:

23.  je seznanjen z uspehom pristopa upravljanja primerov pri programih vračanja na delo in poudarja potrebo po individualizirani in integrirani podpori s strani socialnih delavcev ali imenovanih svetovalcev; meni, da je za podjetja pomembno, da ostanejo v tesnem stiku z delavci v času njihove odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe;

24.  meni, da bi morale politike vrnitve na delo zajemati širši in celovitejši pristop k zdravemu delovnemu življenju v fizično in psihično varnem in zdravem delovnem okolju skozi celotno delovno življenje ljudi, da bi omogočili aktivno in zdravo staranje vseh delavcev; poudarja, kako pomembni so komunikacija, pomoč specialistov pri vodenju poklicne rehabilitacije (delovni pomočniki) in integriran pristop, ki vključuje vse vpletene strani, za uspešno fizično in poklicno rehabilitacijo delavcev; meni, da bi moralo biti delovno mesto osrednjega pomena za sisteme vrnitve na delo; pozdravlja uspeh nebirokratskega in praktičnega pristopa avstrijskega programa fit2work(17) , ki poudarja enostavno komunikacijo, dostopno vsem delavcem (kot je raba poenostavljenega jezika);

25.  poudarja, da je treba ljudi z zmanjšano delovno sposobnostjo, vključno z zagotavljanjem, da imajo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja vire, ki jih potrebujejo za učinkovito dosego tega; poudarja, da je pomembno, da bi osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo še naprej ostale zaposlene, močno spodbuja ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po bolezni in poškodbi, v kakovostno zaposlitev, če si zaposleni to želi in če zdravstveno stanje omogoča, vključevanje delavcev na odprti trg dela s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem; poudarja, da je pomembno, da se določbe politike osredotočijo na zmožnost za delo posameznikov, da se zadržijo izkušnje in znanje delavca, ki bi ga utegnili izgubiti zaradi trajne bolniške odsotnosti; nadalje priznava, da je pomembno uvesti močno varnostno mrežo prek nacionalnega sistema socialne varnosti za posameznike, ki se niso sposobni vrniti v zaposlitev;

26.  poziva države članice, naj sprejmejo okvire politike, vključno s spodbudami za delodajalce, ter aktivne politike trga dela, da bi podprle vključitev v kakovostno zaposlovanje invalidov in oseb s kroničnimi boleznimi in izvedbo ustreznih prilagoditev, da bi omogočile ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po bolezni in poškodbi, v kakovostno zaposlovanje; opozarja, da je bistveno, da se podjetja in zadevne osebe informirajo o obstoječih pobudah in pravicah;

27.  v zvezi s tem priznava, da imajo prožne delovne ureditve, kot so teledelo, gibljiv delovni čas in krajši delovni čas pomembno vlogo pri vrnitvi na delo; poudarja pomen spodbujanja zgodnje vrnitve na delo (če to omogoča zdravstveno stanje), k čemur je treba dodati delno boleznino ali drugo podporo socialne varnosti, da se zagotovi, da posameznik zaradi vrnitve na delo nima manjšega dohodka; poudarja, da morajo biti te ureditve, ki vključujejo geografsko, časovno in funkcionalno prožnost, pozitivne za delavce in delodajalce, pomagati upravi delovne organizacije in upoštevati različice v proizvodnih ciklih;

28.  želi pohvaliti nacionalne programe in pobude, ki so pomagali olajšati ponovno vključevanje oseb s kroničnimi boleznimi v kakovostno zaposlitev, kot je nemški program „Job 4000“(18) , ki uporablja celostni pristop za izboljšanje stabilne strokovne vključitve težkih invalidov in oseb s posebnimi težavami pri iskanju zaposlitve(19);

29.  ugotavlja pomembne psihološke prednosti in večjo produktivnost zaradi visokih ravni samostojnosti na delovnem mestu; meni, da je stopnja samostojnosti na delovnem mestu lahko bistvena za olajšanje procesa ponovnega vključevanja bolnih in poškodovanih delavcev z drugačnimi pogoji in potrebami;

30.  priznava pomen vrnitve na delo v procesu nege in oskrbe, saj številnim posameznikom delo omogoča finančno neodvisnost in jim izboljša življenje, včasih pa je lahko bistveni dejavnik pri okrevanju;

31.  poziva države članice, naj ne ukinejo socialnih prejemkov takoj, ko osebe s kroničnimi boleznimi pridobijo zaposlitev, da se ne bi ujele v „past nadomestil“;

Spremembe v odnosu do ponovnega vključevanja delavcev

32.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji v svojih sporočilih, smernicah in politikah zagotovijo, da bodo delodajalci v procesu ponovnega vključevanja videli priložnost za ponovno pridobitev znanj in spretnosti, usposobljenosti in izkušenj delavcev; meni, da so delodajalci od samega začetka v celoti udeleženi v procesu vrnitve na delo in da sodelujejo pri odločanju;

33.  opozarja na člena 26 in 27 Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki zavezujeta države pogodbenice, da organizirajo, krepijo in širijo storitve rehabilitacije, zlasti na področju zdravja, zaposlovanja, izobraževanja in socialnih služb ter na trgu dela spodbujajo možnosti za zaposlovanje invalidov in njihovo napredovanje na delovnem mestu ter pomoč pri iskanju, pridobivanju in ohranjanju zaposlitve ter ponovni zaposlitvi;

34.  poudarja, da so ozaveščanje o poklicni rehabilitaciji ter politike vrnitve na delo in izboljšana kultura podjetij ključni dejavniki uspeha v procesu vrnitve na delo in spopadanju z negativnimi odnosi; meni, da bi si različna podjetja lahko med seboj učinkovito delila ekipe strokovnjakov, kot so trenerji, usposobljeni za poklicno rehabilitacijo, in psihologi, da bi lahko tudi manjša podjetja izkoristila njihovo strokovno znanje; meni, da bi v ta proces lahko vključili tudi nevladne organizacije in prostovoljce;

35.  želi pohvaliti podjetja, ki izvajajo pobude za podporo ljudem z zdravstvenimi težavami ali zmanjšano delovno zmožnostjo, kot so celoviti preventivni programi, spreminjanje nalog, usposabljanje in preusposabljanje, pripravljanje drugih zaposlenih na spremenjene zmožnosti delavcev, ki se vračajo, in tako pomagati pri njihovem ponovnem vključevanju; močno spodbuja vključevanje večjega števila podjetij v razvoj takšnih pobud; meni, da je pomembno, da so ukrepi za olajšanje ponovnega vključevanja delavcev v podjetja, del kulture podjetij;

36.  poziva k izboljšanju razumevanja problemov in diskriminacije, ki omejujejo možnosti za ljudi z zdravstvenimi težavami, kot so slabo razumevanje zdravstvene težave, predsodki in družbena stigmatizacija;

37.  meni, da izobraževanje, spremembe kulture podjetja ter nacionalne kampanje in kampanje na ravni EU, kot je Vision Zero; poziva k ozaveščanju o demografskih izzivih, s katerimi se spopadajo evropski trgi dela; meni, da je nesprejemljivo, da so starejši zaradi starosti še vedno pogosto izpostavljeni diskriminaciji; poudarja, kako pomembne so kampanje za spodbujanje preprečevanja bolezni in nesreč; poziva države članice, naj upoštevajo ugotovitve iz pilotnega projekta Evropskega parlamenta o zdravju in varnosti starejših delavcev;

38.  meni, da imajo nacionalne vlade pomembno vlogo pri vzpostavljanju razmer, naklonjenih upravljanju starosti zaposlenih ter aktivnemu in zdravemu staranju; meni tudi, da bi lahko to EU učinkovito podprla s svojimi ukrepi, na primer s smernicami, izmenjavo znanja in uporabo različnih finančnih instrumentov, kot so Evropski socialni sklad in skladi ESI; poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe za rehabilitacijo starejših delavcev in njihovo ponovno vključevanje, na primer z uporabo rezultatov pilotnega projekta EU o zdravju in varnosti starejših delavcev;

39.  priznava, da osebe z diagnozo neozdravljive bolezni tako kot vsi drugi posamezniki ohranijo temeljno pravico do dela; nadalje priznava, da se osebe z diagnozo neozdravljive bolezni spoprijemajo s posebnimi izzivi v zvezi s svojim zaposlitvenim položajem, ki so drugačni od izzivov, s katerimi se spopadajo druge skupine bolnikov, ker imajo pogosto malo časa za prilagoditev na svoje spremenljive razmere in morebitne prilagoditve, ki jih je treba urediti na delovnem mestu; pozdravlja pobude, kot sta Dying Work kampanje za ozaveščanje glede te posebne probleme; spodbuja delodajalce k ohranjanju čim več dialoga z delavci, ki so prejeli končne diagnoze, za zagotovitev, da se lahko vse potrebne in možne prilagoditve, ki bi mu omogočale delali še naprej, če to želi; je mnenja, da je za mnoge to, da ostanejo na delovnem mestu, osebna ali ekonomska nujnost in bistveno za bolnikovo kakovost življenja in nego; poziva države članice, naj podprejo razumno prilagoditev delovnih mest edinstvenemu sklopu izzivov, s katerimi se srečuje ta skupina oseb; poziva Komisijo, naj se loti pomanjkanja podatkov o statusu zaposlitve ljudi z metastatičnim rakom in podpre zbiranje boljših podatkov, primerljivih med državami članicami, da bi izboljšali zasnovo politike in zagotovitev storitev za to skupino ljudi;

40.  v zvezi s tem poudarja, da je pomembno razvijati in posodabljati znanja in spretnosti delavcev, ki ustrezajo potrebam podjetja in trga, s posebnim poudarkom na digitalnih spretnostih, in zagotavljati delavcem ustrezno usposabljanje in dostop do vseživljenjskega učenja; poudarja vse večjo digitalizacijo trga dela; poudarja, da bi lahko bilo izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj ključen in dragocen del priprave na vrnitev na delo;

41.  ker imajo formalni in neformalni oskrbovalci ključno vlogo pri vračanju na delo in poklicni rehabilitaciji; priznava, da oskrba80 % oskrbe v Evropi zagotavljajo neplačani oskrbovalci(20) in da oskrbovanje znatno zmanjšuje dolgoročne zaposlitvene možnosti te skupine ljudi; priznava tudi, da glede na to, da so negovalci večinoma ženske, jasno razsežnost spola pri vprašanju zaposlitvenega položaja oskrbovalcev; poziva Komisijo, države članice in delodajalce, naj posebno pozornost namenijo posledicam v zvezi z zaposlitvijo oskrbovalcev;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 204, 13.6.2018, str. 179.
(2) UL C 366, 27.10.2017, str. 117 .
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0474.
(4) UL C 101, 16.3.2018, str. 138.
(5) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.
(6) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(7) https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/psychosocial-risks-eu-prevalence-strategies-prevention/view
(8) Inštitut za merjenje in ocenjevanje zdravja (2016) (GBD Compare, vizualizacija podatkov) http://vizhub.healthdata.org/gbd-compare.
(9) Znanstvena skupina Evropskega foruma za alkohol in zdravje (2011) Alkohol, delo in produktivnost https://ec.europa.eu/health//sites/health/files/alcohol/docs/science_02_en.pdf.
(10) Eurofound (2012), Uporaba alkohola in drog na delovnem mestu https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_files/docs/ewco/tn1111013s/tn1111013s.pdf.
(11) Tretja evropska raziskava fundacije Eurofound o kakovosti življenja 2001–2012, https://www.eurofound.europa.eu/surveys/european-quality-of-life-surveys/european-quality-of-life-survey-2012.
(12) str. 7 v https://ec.europa.eu/health//sites/health/files/social_determinants/docs/final_sum_ecorys_web.pdf.
(13) str. 7, glavne ugotovitve https://www.oecd.org/els/emp/42699911.pdf.
(14) str. 5, https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/policies/docs/2017_chronic_framingdoc_en.pdf.
(15) Eurostat, 2011 priložnostni modul LFC, naveden v: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/policies/docs/2017_chronic_framingdoc_en.pdf.
(16) http://www.alna.se/in-english
(17) EU-OSHA Case Study on Austria — Fit2Work programme https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/austria-fit2work/view.
(18) Vir: Dokument projekta Pathways 5.2 Scoping Paper on the Available Evidence on the Effectiveness of Existing Integration and Re-Integration into Work Strategies for Persons with Chronic Conditions (Študija o razpoložljivih dokazih o učinkovitosti obstoječih strategij vključevanja in ponovnega vključevanja na delo za osebe s kroničnimi boleznimi).
(19) Vir: Return to work coaching services for people with a chronic disease by certified 'experts by experience (Usposabljanje oseb s kroničnimi boleznimi za vrnitev na delo, ki ga izvajajo certificirani strokovnjaki z izkušnjami): Nizozemska. Študija primera. EU-OSHA.
(20) http://www.ecpc.org/WhitePaperOnCancerCarers.pdf


Odnosi med EU in tretjimi državami glede regulacije in nadzora finančnih storitev
PDF 148kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o odnosih med EU in tretjimi državami glede regulacije in nadzora finančnih storitev (2017/2253(INI))
P8_TA(2018)0326A8-0263/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU z dne 25. februarja 2009, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 s priporočili Komisiji o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS)(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. maja 2014 z naslovom Ekonomski pregled programa za finančno regulacijo (SWD(2014)0158),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. avgusta 2014 o delovanju evropskih nadzornih organov in Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) (COM(2014)0509),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2016 z naslovom „Poziv k predložitvi dokazov – regulativni okvir EU za finančne storitve” (COM(2016)0855),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za finančno regulacijo in unijo kapitalskih trgov(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. februarja 2017 z naslovom Odločitve EU o enakovrednosti v politiki finančnih storitev: ocena (SWD(2017)0102),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o smernicah za okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0263/2018),

A.  ker je bilo od finančne krize na finančnem področju sprejetih več kot 40 novih zakonodajnih aktov, od katerih jih 15 vključuje „določbe za tretje države“, ki Komisiji omogočajo, da v imenu EU enostransko odloča, ali se regulativna pravila v tujih jurisdikcijah lahko štejejo za enakovredna;

B.  ker sta enakovrednost in pravica do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem zelo različna pojma, ki regulatorjem, nadzornikom, finančnim institucijam in udeležencem na trgu zagotavljata različne pravice in obveznosti; ker se pravice do čezmejnega opravljanja plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem z odločitvami o enakovrednosti ne prenašajo na finančne institucije s sedežem v tretjih državah, saj je ta koncept neločljivo povezan z notranjim trgom in njegovim skupnim regulativnim, nadzornim, izvršilnim in pravosodnim okvirom;

C.  ker v noben trgovinski sporazum, ki ga je sklenila EU, še niso bile vključene določbe o vzajemnem čezmejnem dostopu za finančne storitve;

D.  ker odločitve o enakovrednosti ne temeljijo na enotnem okviru; ker vsak zakonodajni akt določa namenski sistem za ugotavljanje enakovrednosti, ki je prilagojen vsakokratnim ciljem politike; ker veljavne določbe o enakovrednosti ponujajo različne pristope, ki omogočajo vrsto možnih koristi, odvisno od ponudnika finančnih storitev in trga, na katerem deluje;

E.  ker je enakovrednost med drugim orodje za spodbujanje mednarodnega usklajevanja na področju regulacije, s katerim bi lahko ob enakih konkurenčnih pogojih povečali konkurenco na notranjem trgu EU, obenem pa preprečili regulativno arbitražo, zaščitili potrošnike in vlagatelje ter ohranili finančno stabilnost EU in dosledno delovanje njenega enotnega trga; ker je enakovrednost tudi orodje za zagotavljanje pravične in enake obravnave pri urejanju in nadzoru finančnih institucij v EU in v tretjih državah;

F.  ker odločitve o enakovrednosti temeljijo na enotnem pravilniku EU in se sprejemajo na podlagi tehnične ocene; ker bi moral zanje kljub temu veljati večji nadzor Parlamenta;

G.  ker Komisija enakovrednost opisuje kot enega od ključnih instrumentov za učinkovito upravljanje čezmejne dejavnosti udeležencev na trgu v trdnem in varnem bonitetnem okolju z jurisdikcijami tretjih držav, ki dosledno spoštujejo, izvajajo in izvršujejo enake visoke standarde bonitetnih pravil kot EU;

H.  ker bo bližnji izstop Združenega kraljestva iz EU lahko znatno vplival na regulacijo in nadzor finančnih storitev, saj so sedanje vezi med državami članicami na tem področju zelo tesne; ker so pogajanja za izstop Združenega kraljestva iz EU še v teku;

I.  ker bodo imele finančne institucije v primeru sprejetja in ratifikacije sporazuma o izstopu, vključno s prehodnim obdobjem, več časa za prilagoditev izstopu Združenega kraljestva iz EU; ker morajo biti Komisija in evropski nadzorni organi pripravljeni zagotoviti finančno stabilnost, celovitost enotnega trga in avtonomnost odločanja v EU, tudi če prehodnega obdobja ne bo;

J.  ker je treba za namene finančne stabilnosti Unije razmisliti o vseh vidikih medsebojne povezanosti trgov tretjih držav in enotnega trga EU;

K.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah Komisijo pozval, „naj predlaga dosleden, skladen, pregleden in praktičen okvir za postopke in odločitve o enakovrednosti tretjih držav, pri čemer naj upošteva analize na podlagi rezultatov ter mednarodne standarde ali dogovore“;

Odnosi s tretjimi državami od začetka krize

1.  ugotavlja, da je EU od finančne krize nadalje razvila finančno regulacijo z obsežnimi reformami in izvajanjem mednarodnih standardov; pozdravlja povečano regulativno in nadzorno sodelovanje med EU in tretjimi državami; priznava, da se je tudi s tem povečala skladnost finančne regulacije na svetovni ravni in da je EU tudi zato postala bolj odporna na svetovne finančne pretrese;

2.  meni, da bi morala EU spodbujati svetovne reforme na področju finančne regulacije, katerih namen je zmanjšati sistemsko tveganje in izboljšati finančno stabilnost, ter si prizadevati za odprt, povezan, učinkovit in odporen finančni sistem, ki bi podpiral trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in naložbe; poudarja, da bi moral kakršen koli okvir mednarodnega regulativnega in nadzornega sodelovanja zaščititi finančno stabilnost v Uniji ter upoštevati njeno regulativno in nadzorno ureditev ter standarde in njihovo uporabo;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da postaja mednarodno sodelovanje vse težje zaradi različnih nacionalnih interesov, del katerih je težnja po prenosu tveganja na druge jurisdikcije;

Postopki EU za ugotavljanje enakovrednosti

4.  ugotavlja, da je več zakonodajnih aktov EU, ki vsebujejo posebne določbe za regulativno sodelovanje s tretjimi državami na področju nadzornega sodelovanja in bonitetnih ukrepov;

5.  poudarja, da je podeljevanje enakovrednosti enostranska odločitev, ki jo EU sprejema na podlagi svojih standardov; meni, da bi mednarodno sodelovanje v nekaterih primerih lahko napredovalo tudi z mednarodnimi sporazumi med EU in tretjimi državami;

6.  poudarja, da bi morala EU druge jurisdikcije spodbujati, naj udeležencem na trgu EU omogočijo dostop do svojih finančnih trgov;

7.  poudarja, da bi morala EU v odnosih s tretjimi državami na področju regulacije in nadzora finančnih storitev povečati davčno sodelovanje z njimi v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU; meni, da bi morale biti odločitve o enakovrednosti odvisne od tega, ali imajo tretje države zadovoljiva pravila za boj proti davčnim utajam, davčnim goljufijam, izogibanju davkom in pranju denarja;

8.  priznava, da je ureditev EU za enakovrednost sestavni del številnih regulativnih in nadzornih zakonodajnih aktov o finančnih storitvah in lahko prinese različne koristi, kot so: večja konkurenca, povečan dotok kapitala v EU, več instrumentov in naložbenih možnosti za podjetja in vlagatelje v EU ter boljše varstvo in finančna stabilnost vlagateljev in potrošnikov;

9.  ponovno poudarja, da odločitve o enakovrednosti finančnim institucijam s sedežem v tretjih državah v večini primerov ne podeljujejo pravice do opravljanja finančnih storitev po vsej EU; poudarja, da institucijam tretjih držav v nekaterih primerih omogočajo omejen dostop do enotnega trga za nekatere proizvode in storitve;

10.  v nasprotju s tem poudarja, da podjetja pridobijo z enotnim dovoljenjem za čezmejno opravljanje storitev po vsej EU pravico opravljati finančne storitve po vsem evropskem gospodarskem prostoru z licenco, ki jim jo je podelila matična država, in pod njenim nadzorom, zato enotno dovoljenje ni na voljo finančnim institucijam s sedežem v državah, ki niso članice tega gospodarske prostora, saj temelji na sklopu bonitetnih zahtev, usklajenih v okviru prava EU, in na vzajemnem priznavanju licenc;

11.  poudarja, da je namen sistema enakovrednosti EU zagotavljati regulativno zbliževanje in povečati nadzorno sodelovanje na podlagi standardov EU in mednarodnih standardov, zagotavljati enako obravnavo finančnih institucij iz EU in tretjih držav, obenem pa ohranjati finančno stabilnost EU ter ščititi vlagatelje in potrošnike;

12.  meni, da bi bilo glede na trenutno stanje za postopek EU za podeljevanje enakovrednosti boljše, če bi imel Evropski parlament večji vpogled vanj; meni, da bi se preglednost izboljšala s strukturiranim, horizontalnim in praktičnim okvirom, smernicami za priznavanje nadzornih okvirov tretjih držav in stopnjo razčlenjenosti ocene teh okvirov;

13.  meni, da bi morale biti odločitve o enakovrednosti objektivne, sorazmerne in prilagojene tveganjem, hkrati pa bi morale upoštevati visoke standarde predpisov EU; poleg tega meni, da bi bilo treba odločitve o enakovrednosti sprejemati v najboljšem interesu Unije, njenih držav članic in državljanov, pri tem pa upoštevati finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, celovitost trga, zaščito vlagateljev in potrošnikov ter delovanje notranjega trga;

14.  meni, da so ocene enakovrednosti tehnične narave, vendar ugotavlja, da imajo odločitve o enakovrednosti jasno politično razsežnost in po možnosti uravnovešajo različne cilje politike; vztraja, da bi morala Parlament in Svet ustrezno nadzorovati postopek za podelitev enakovrednosti tretji državi na področju finančnih storitev ter da bi bilo treba te odločitve zaradi večje preglednosti sprejemati z delegiranimi akti, po potrebi pa omogočiti tudi s postopkom zgodnjega nenasprotovanja;

15.  ugotavlja, da je imela odločitev Komisije z dne 21. decembra 2017 o podelitvi enakovrednosti mestom trgovanja z delnicami v Švici kot del postopka podeljevanja enakovrednosti v okviru direktive in uredbe o trgih finančnih instrumentov, ki je omejena na obdobje 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, če bo dosežen zadosten napredek glede skupnega institucionalnega okvira, jasno politično razsežnost;

16.  ugotavlja, da ima Komisija zlasti ob večjih regulativnih odstopanjih v tretji državi pravico preklicati odločitev o enakovrednosti, in meni, da bi se morala pred sprejetjem take odločitve primerno in načeloma vnaprej posvetovati s Parlamentom; poziva k uvedbi preglednih postopkov za sprejetje, preklic ali začasni umik odločitve o enakovrednosti;

17.  meni, da bi bilo treba oblikovati dosleden okvir za stalni nadzor enakovredne ureditve v tretji državi; meni, da bi morali biti evropski nadzorni organi pristojni za svetovanje Komisiji ter spremljanje razvoja na regulativnem in nadzornem področju v tretjih državah, saj bi ta lahko zaradi povezanosti finančnih sistemov vplival na Unijo; poziva, da mora biti Parlament obveščen o regulativnih in nadzornih pregledih v tretjih državah; pri tem opozarja na zakonodajni paket o pregledu evropskega sistema finančnega nadzora, v katerem je predvideno okrepljeno spremljanje odločitev o enakovrednosti, ki vključuje regulativna vprašanja, nadzor in izvrševanje ter razmere na trgu v tretji državi;

18.  meni, da morajo tretje države s prihodnjim okvirom EU o enakovrednosti evropske nadzorne organe obveščati o vseh spremembah nacionalnih predpisov ter da bi moralo odločitev o enakovrednosti pogojevati dobro regulativno in nadzorno sodelovanje ter izmenjava informacij; prav tako meni, da bi morale tretje države vzdrževati reden dialog z EU;

19.  poziva Komisijo, naj pregleda in zagotovi jasen okvir za pregledno, skladno in dosledno uporabo postopkov podeljevanja enakovrednosti, s katerim bo uveden izboljšan postopek za ugotavljanje, pregled, začasni umik ali preklic enakovrednosti; poziva Komisijo, naj oceni koristi uvedbe prijavnega postopka za podeljevanje enakovrednosti tretjim državam;

20.  poziva, naj pristojni evropski nadzorni organ stalno spremlja odločitve o enakovrednosti, rezultate tega spremljanja pa objavi; poudarja, da bi moralo spremljanje obsegati ustrezno zakonodajo, prakso izvrševanja in nadzorno prakso, pa tudi večje zakonodajne spremembe in razvoj na trgu v ustrezni tretji državi; poleg tega poziva evropske nadzorne organe, naj pripravijo ad hoc oceno razvoja v tretjih državah, ki bo temeljila na obrazloženih zahtevah Parlamenta, Sveta in Komisije;

21.  poziva Komisijo, naj preuči sedanji sistem dodeljevanja enakovrednosti in oceni, ali prispeva k enakim konkurenčnim pogojem za finančne institucije iz EU in tretjih držav, obenem ohranja finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, celovitost trga, zaščito vlagateljev in potrošnikov ter delovanje notranjega trga; meni, da bi bilo treba ta pregled, po potrebi skupaj s predlogi za izboljšanje, objaviti;

22.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu letno poroča o vseh odločitvah o podelitvi enakovrednosti, pri tem pa vključi odločitve o podelitvi, začasnem umiku ali preklicu enakovrednosti in navede razloge za svoje odločitve;

23.  opozarja na pomen evropskih nadzornih organov pri analizi nadzornih in regulativnih okvirov tretjih držav in v zvezi s tem poziva, da je treba ustreznim evropskim nadzornim organom omogočiti in dodeliti pristojnost, da zbirajo, urejajo in analizirajo podatke; opozarja na vlogo pristojnega nacionalnega organa v postopku izdaje dovoljenj za finančne institucije, ki želijo upravljanje portfelja ali obvladovanje tveganja deloma prenesti na ponudnike storitev v tretjih državah, v katerih je regulativna ureditev primerljiva z ureditvijo v EU, ter na pomen nadzornega zbliževanja; je seznanjen s stalnim pregledom, ki ga opravljajo evropski nadzorni organi, zlasti s predlogi o nadzoru ureditev o prenosu, zunanjem izvajanju ali prenosu tveganja finančnih institucij; meni, da bi morali evropski nadzorni organi in pristojni nacionalni organi tesno sodelovati, da bi delili najboljšo prakso in zagotovili enotno izvajanje regulativnega sodelovanja in dejavnosti s tretjimi državami;

Vloga EU pri določitvi globalnih standardov za finančno regulacijo

24.  poudarja pomen aktivne vloge EU pri določitvi globalnih standardov kot načina doseganja mednarodne doslednosti na področju finančne regulacije, s čimer bi se povečala finančna stabilnost, zmanjšalo sistemsko tveganje, zaščitili potrošniki in vlagatelji, preprečevale regulativne vrzeli med jurisdikcijami in oblikoval učinkovit mednarodni finančni sistem;

25.  poziva k dejavnemu sodelovanju Unije in držav članic v organih, ki bodo oblikovali globalne standarde na področju finančnih storitev; želi spomniti na pozive Komisiji iz svojega poročila o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov;

26.  v ta namen poziva tudi k nadgradnji skupnega foruma o finančnem urejanju med EU in ZDA, da bodo srečanja, v okviru katerih poteka, rednejša, da bi zagotovili pogostejše in doslednejše usklajevanje;

27.  poudarja, da za izboljšanje odnosov na področju finančnih storitev s tretjimi državami in okrepitev kapitalskih trgov EU ne sme veljati, da se medsebojno izključujeta; zato poudarja, da je treba pri projektu unije kapitalskih trgov doseči napredek;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0202.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0006.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0069.


Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU
PDF 155kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (2018/2054(INI))
P8_TA(2018)0327A8-0266/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 162, 174 do 178 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 20. septembra 2017, ki je bil priložen sporočilu Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (SWD(2017)0307),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji: sedmo poročilo Evropske komisije(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2017 o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah(10),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017 o manjkajočih prometnih povezavah v obmejnih regijah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost(14),

–  ob upoštevanju sklepov in priporočil iz poročila skupine na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje(A8-0266/2018),

A.  ker imajo EU in njene neposredne sosede v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA) 40 notranjih kopenskih mej in notranjih obmejnih regij EU, ki pokrivajo 40 % ozemlja Unije, obsegajo skoraj 30 % prebivalstva EU ter ustvarjajo skoraj tretjino BDP EU;

B.  ker se obmejne regije, zlasti tiste z manjšo gostoto prebivalstva, običajno soočajo s slabšimi pogoji za družbeni in gospodarski razvoj ter gospodarsko običajno dosegajo slabše rezultate v primerjavi z drugimi regijami v državah članicah, njihov gospodarski potencial pa ni v celoti izkoriščen;

C.  ker tudi fizične in/ali geografske ovire prispevajo k omejevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med obmejnimi regijami znotraj EU in zunaj nje, zlasti v gorskih regijah;

D.  ker kljub preteklim prizadevanjem še vedno obstajajo ovire, predvsem upravne, jezikovne in pravne, ki zavirajo rast, gospodarski in družbeni razvoj ter kohezijo v obmejnih regijah;

E.  ker je Komisija leta 2017 ocenila, da bi se z odstranitvijo le 20 % obstoječih ovir v obmejnih regijah njihov BDP povečal za 2 % oziroma približno 91 milijard EUR, kar bi pomenilo približno milijon novih delovnih mest; ker je splošno znano, da teritorialno sodelovanje, vključno s čezmejnim sodelovanjem, prinaša resnično in prepoznavno dodano vrednost, zlasti državljanom EU, ki živijo ob notranjih mejah;

F.  ker je skupaj približno 2 milijona čezmejnih delavcev in študentov, ki so dejavni v drugi državi članici EU, od katerih je 1,3 milijona delavcev, kar je 0,6 % vseh zaposlenih v EU-28;

G.  ker se v sedanjem večletnem finančnem okviru 95 % sredstev programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in instrumenta za povezovanje Evrope namenja osrednjim koridorjem TEN-T, majhni projekti, ki se nanašajo na celovito omrežje, in ukrepi za povezavo z omrežjem TEN-T pa pogosto niso upravičeni do sofinanciranja ali financiranja na nacionalni ravni, čeprav so nujni za odpravo nekaterih problemov ter za razvoj čezmejnih povezav in gospodarstva;

H.  ker Komisija namerava predstaviti tudi svoje stališče o notranjih obmorskih obmejnih regijah;

I.  ker bi bilo primerno, da Komisija zavzame stališče tudi o številnih izzivih, s katerimi se soočajo regije ob zunanjih mejah EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, podeželjem, območji, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijami, ki so prizadete zaradi oddaljenosti, otoške lege ali drugih hudih in stalnih neugodnih naravnih in demografskih razmer v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU, ki je rezultat dveh let raziskav in dialoga in nudi dragocen vpogled v izzive in ovire, s katerimi se spopadajo regije ob notranjih mejah EU; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da se izkoriščajo in objavljajo zgledi dobre prakse in zgodbe o uspehu, kot v tem sporočilu Komisije, in poziva, naj se še opravi podobna analiza za regije ob zunanjih mejah EU;

Spopadanje s stalnimi ovirami

2.  poudarja, da je dostop do javnih storitev v skladu z njihovim razvojem ključnega pomena za 150 milijonov ljudi, ki živijo na čezmejnih območjih, in da ga pogosto ovirajo številne pravne in upravne ovire, vključno z jezikovnimi ovirami; zato poziva Komisijo in države članice, naj bolj sodelujejo in si karseda prizadevajo za odstranitev teh ovir ter spodbujajo in vzpostavijo uporabo e-uprave, zlasti ko gre za zdravstvene storitve, prevoz, gradnjo ključne fizične infrastrukture, izobraževanje, šport, komunikacijo, mobilnost delavcev, okolje, pa tudi regulacijo, čezmejno trgovino in podjetniški razvoj;

3.  poudarja, da so težave in izzivi, s katerimi se spopadajo obmejne regije, do neke mere skupni, vendar se od regije do regije ali med državami članicami tudi razlikujejo in so odvisne od pravnih, upravnih, gospodarskih in geografskih posebnosti posamezne regije, zaradi česar je pri obravnavanju teh ovir nujen individualni pristop; priznava skupni razvojni potencial čezmejnih regij na splošno; zato spodbuja k uporabi prilagojenih, celostnih in lokalnih pristopov, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

4.  poudarja, da lahko različni pravni in institucionalni okviri držav članic v obmejnih regijah vodijo v pravno negotovost, kar lahko podaljša čas in zviša stroške za izvajanje posameznih projektov in predstavlja dodatno oviro za državljane, institucije in podjetja v obmejnih regijah in pogosto otežuje dobre pobude; zato poudarja, da bi bili zaželeni večja komplementarnost, boljša usklajenost in komunikacija, interoperabilnost in pripravljenost na odpravljanje ovir med državami članicami, vsaj na ravni obmejnih regij;

5.  priznava posebni položaj čezmejnih delavcev, ki jih izzivi obmejnih regij najbolj prizadenejo, zlasti v zvezi s priznavanjem diplom in drugih kvalifikacij, pridobljenih po preusposabljanju, zdravstvenim varstvom, prevozom in dostopom do informacij o prostih delovnih mestih, socialnem varstvu in davčnih sistemih; v zvezi s tem poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za premostitev teh ovir in na lokalne organe v obmejnih regijah prenesejo več pristojnosti ter jim omogočijo dovolj prožnosti za večjo uskladitev sosednjih nacionalnih pravnih in upravnih sistemov, da se bo izboljšala kakovost življenja čezmejnih delavcev; v zvezi s tem poudarja pomen razširjanja in uporabe najboljših praks po vsej EU; poudarja, da so te težave za čezmejne delavce v državah nečlanicah in iz držav nečlanic še bolj zapletene;

6.  opozarja na izzive v zvezi s poslovnimi dejavnostmi, ki se opravljajo v obmejnih regijah, zlasti ko gre za sprejetje in izvajanje delovnega in gospodarskega prava, obdavčevanje, javna naročila ali sisteme socialnega varstva; poziva države članice in regije, naj ustrezne pravne določbe bolj uskladijo in harmonizirajo glede na izzive, s katerimi se soočajo na obmejnih območjih, ter spodbudijo komplementarnost in dosežejo konvergenco regulativnih okvirov, da se omogoči večja pravna skladnost in prožnost pri izvrševanju nacionalne zakonodaje, izboljšajo pa naj tudi obveščanje o čezmejnih vprašanjih, npr. z vzpostavljanjem točk „vse na enem mestu“, da se delavcem in podjetjem omogoči, da izpolnijo svoje obveznosti ter v celoti uresničijo svoje pravice, kot to zahteva zakonodajni sistem države članice, kjer opravljajo storitve; poziva k boljši uporabi obstoječih rešitev in zagotavljanju financiranja obstoječih struktur za sodelovanje;

7.  izraža razočaranje, ker Komisija v svoje sporočilo ni vključila posebne ocene malih in srednjih podjetij (MSP) ter dodatne podpore, ki se jim lahko zagotovi; meni, da se mala in srednja podjetja pri čezmejnem sodelovanju spopadajo s posebnimi izzivi, ki so med drugim povezani z jeziki, upravnimi zmogljivostmi, kulturnimi razlikami in razhajanji med pravnimi sistemi; poudarja, da je še posebej pomembno, da te izzive premagamo, saj mala in srednja podjetja zaposlujejo 67 % delavcev v nefinančnih sektorjih poslovanja in ustvarjajo 57 % dodane vrednosti(15);

8.  poudarja, da v čezmejnih regijah, zlasti tistih z nižjo gostoto prebivalstva, prevozne storitve, zlasti čezmejne storitve javnega prevoza, še vedno niso dovolj razvite in usklajene, deloma zaradi manjkajočih ali opuščenih povezav, kar ovira čezmejno mobilnost in možnosti za gospodarski razvoj; nadalje poudarja, da na čezmejno infrastrukturno negativno vpliva tudi zapletena regulativna in upravna ureditev; poudarja obstoječe možnosti za razvoj trajnostnega prometa, ki bi zlasti temeljil na javnem prevozu, in v zvezi s tem pričakuje prihodnjo študijo Komisije o pomanjkljivih železniških povezavah ob notranjih mejah EU; poudarja, da bi morale tovrstne študije ali prihodnja priporočila med drugim temeljiti na informacijah in izkušnjah lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter upoštevati morebitne predloge za čezmejno sodelovanje in, kjer to že poteka, za boljše čezmejne povezave, ter poziva čezmejne regionalne oblasti, naj predlagajo, kako bi lahko zapolnili obstoječe vrzeli v prometnih omrežjih; opozarja, da del obstoječe železniške infrastrukture ni več v uporabi zaradi pomanjkanja podpore; poudarja koristi, ki jih lahko nadaljnji razvoj plovnih poti zagotovi lokalnim in regionalnim gospodarstvom; poziva, naj se ena os instrumenta za povezovanje Evrope z zadostnim proračunom nameni izgradnji manjkajočih povezav prometne infrastrukture v obmejnih regijah; poudarja, da je treba odpraviti ozka grla v prometu, ki ovirajo gospodarske dejavnosti, kot so prevoz, turizem in potovanje državljanov;

9.  ugotavlja, da je privlačnost čezmejnih območij za življenje in naložbe močno odvisna od kakovosti življenja, razpoložljivosti javnih in komercialnih storitev za državljane in podjetja ter kakovosti prometa – te pogoje bi bilo mogoče izpolniti in ohraniti izključno s tesnim sodelovanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti ter podjetij na obeh straneh meje;

10.  obžaluje, da različni in zapleteni postopki za predhodno odobritev zdravstvenih storitev in uporabljeni načini plačil in povračil, upravna obremenitev pacientov, ki se poslužujejo čezmejnih posvetovanj s specialisti, neskladnosti pri uporabi tehnologije in izmenjavi podatkov pacientov ter pomanjkanje enotnih dostopnih informacij omejujejo dostop z obeh strani meje in zato pacientom preprečujejo, da bi v celoti izkoristili strukture zdravstvenega varstva, in hkrati ovirajo službe za nujno pomoč in reševalne službe pri izvajanju čezmejnih intervencij;

11.  poudarja vlogo, ki jo lahko imajo obmejne regije EU na področju okolja in njegove ohranitve, saj so onesnaževanje okolja in naravne nesreče pogosto čezmejna vprašanja; v zvezi s tem podpira čezmejne projekte na področju varstva okolja v regijah ob zunanji meji EU, saj se te pogosto soočajo z okoljskimi izzivi, ki izhajajo iz različnih okoljskih standardov in pravne ureditve v sosednjih državah EU; poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju pri upravljanju voda znotraj EU, da bi se preprečile naravne nesreče, kot so poplave;

12.  poziva Komisijo, naj nujno obravnava težave, ki jih prinašajo fizične in geografske ovire med obmejnimi regijami;

Povečanje sodelovanja in zaupanja

13.  meni, da so vzajemno zaupanje, politična volja in fleksibilen pristop med deležniki na več ravneh, od lokalne do nacionalne, ključni za premagovanje omenjenih stalnih ovir; je prepričan, da vrednost kohezijske politike za obmejne regije temelji na cilju spodbujanja ustvarjanja delovnih mest in rasti in da je treba ta ukrep sprejeti na ravni Unije in držav članic ter na regionalni in lokalni ravni; zato poziva k boljšemu usklajevanju, dialogu, učinkovitejši izmenjavi informacij in nadaljnji izmenjavi najboljših praks med oblastmi, zlasti na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo to sodelovanje in zagotovijo financiranje struktur za sodelovanje, da bodo posamezne lokalne in regionalne oblasti dovolj funkcionalno in finančno avtonomne;

14.  poudarja pomen izobrazbe in kulture ter zlasti prizadevanj za spodbujanje večjezičnosti in medkulturnega dialoga v obmejnih regijah; poudarja potencial, ki ga imajo pri tem šole in lokalni mediji, in spodbuja države članice, regije in občine ob notranjih mejah, da v učne načrte od predšolske vzgoje vključijo pouk jezikov sosednjih držav; poleg tega poudarja, da je pomembno spodbujati večjezični pristop na vseh upravnih ravneh;

15.  poziva države članice, naj olajšajo in spodbujajo vzajemno priznavanje in boljše razumevanje spričeval, diplom ter poklicnega usposabljanja in poklicnih kvalifikacij med sosednjimi regijami; zato spodbuja vključevanje posebnih znanj in spretnosti v učne načrte za povečanje možnosti čezmejnega zaposlovanja, tudi s potrjevanjem in priznavanjem znanj in spretnosti;

16.  spodbuja različne ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije v obmejnih regijah in odpravo ovir za ranljive ljudi pri iskanju zaposlitve in vključevanju v družbo; v zvezi s tem podpira spodbujanje in razvoj socialnih podjetij v obmejnih regijah kot vir ustvarjanja delovnih mest, zlasti za ranljive skupine ljudi, kot so brezposelni mladi in invalidi;

17.  pozdravlja akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020(16) kot sredstvo za vzpostavitev učinkovite in vključujoče javne uprave ter priznava vrednost tega načrta zlasti za ukrepe poenostavitve v obmejnih regijah; ugotavlja, da je na nacionalni, regionalni in lokalni upravni ravni potrebna interoperabilnost obstoječih sistemov e-uprave; vendar je zaskrbljen zaradi nepopolnega izvrševanja tega načrta v nekaterih državah članicah; je zaskrbljen tudi zaradi pogosto pomanjkljive interoperabilnosti elektronskih sistemov organov in nizke ravni spletnih storitev, ki so na voljo tujim podjetnikom za začetek poslovanja v drugi državi; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, vključno z jezikovnimi orodji, za olajšanje dostopa do njihovih digitalnih storitev za morebitne uporabnike s sosednjih območij, oblasti iz čezmejnih regij pa poziva, naj vzpostavijo elektronske portale za razvoj čezmejnih poslovnih pobud; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo prizadevanja v zvezi s projekti e-uprave, ki bodo pozitivno vplivali na življenje in delo državljanov na obmejnih območjih;

18.  ugotavlja, da se nekatere regije ob notranjih in zunanjih mejah soočajo s hudimi migracijskimi izzivi, ki presegajo zmogljivost obmejnih regij, in spodbuja ustrezno uporabo programov Interreg, pa tudi izmenjavo dobrih praks med lokalnimi in regionalnimi oblastmi na obmejnih območjih pri vključevanju beguncev v okviru mednarodne zaščite; poudarja, da sta potrebna podpora in usklajevanje na evropski ravni ter da morajo nacionalne vlade podpirati lokalne in regionalne oblasti pri spopadanju s temi težavami;

19.  poziva Komisijo, naj predstavi svoje stališče o spoprijemanju z izzivi, s katerimi se soočajo regije ob notranjih morskih mejah in regije ob zunanjih mejah; poziva k dodatni podpori čezmejnim projektom regij EU ob zunanji meji z obmejnimi regijami sosednjih držav, zlasti regijami tretjih držav, ki so v postopku vključevanja v EU; v zvezi s tem poudarja, da so značilnosti vseh obmejnih regij in izzivi, s katerimi se spopadajo, do določene mere skupni, vendar zahtevajo prilagojen pristop; poziva, naj se najbolj oddaljenim regijam ob zunanji meji EU namenita posebna pozornost in ustrezna podpora;

20.  poudarja, da bi bilo treba v okviru prihodnje kohezijske politike ustrezno obravnavati in podpreti regije EU, ki bodo najbolj občutile posledice izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, zlasti tiste, ki bodo zaradi tega postale regije ob (morski ali kopenski) meji EU;

21.  poziva države članice, naj izboljšajo povezljivost zdravstvenih storitev v obmejnih regijah in zagotovijo pravo sodelovanje na področju čezmejnega zagotavljanja nujnih storitev, kot so zdravstvena oskrba ter policijske in gasilske intervencije, da bi zagotovili spoštovanje pravic pacientov, kot določa direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, in da bi se povečali razpoložljivost in kakovost storitev; poziva države članice, regije in občine, naj sklenejo dvo- ali večstranske okvirne sporazume o čezmejnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva ter v zvezi s tem opozarja na t. i. območja ZOAST (organizirana območja dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva), kjer lahko prebivalci šestih obmejnih ozemelj koristijo storitve zdravstvenega varstva v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah na obeh straneh meje brez upravnih ali finančnih ovir in ki so postala referenčno merilo za sodelovanje na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropi;

22.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za okrepitev sodelovanja in premagovanje ovir za regionalni razvoj na zunanjih mejah s sosednjimi regijami, zlasti regijami v državah, ki se pripravljajo na pristop k EU;

23.  poudarja pomen manjših projektov in čezmejnih projektov pri povezovanju ljudi in s tem tudi odpiranju novih priložnosti za lokalni razvoj;

24.  poudarja, da se je pomembno učiti iz uspehov nekaterih obmejnih regij ter nadalje izkoristiti njihov potencial;

25.  poudarja pomen športa kot orodja za lažje povezovanje skupnosti, ki živijo v obmejnih regijah, ter poziva države članice in Komisijo, naj v okviru programov teritorialnega sodelovanja namenijo ustrezna sredstva za financiranje lokalne športne infrastrukture;

Uporaba mehanizmov EU za večjo skladnost

26.  poudarja pozitivno vlogo programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) in zlasti programov čezmejnega sodelovanja za gospodarski in družbeni razvoj in kohezijo obmejnih regij, vključno z regijami ob morskih in zunanjih mejah; pozdravlja, da je Komisija v predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ohranila evropsko teritorialno sodelovanje kot pomemben cilj, ki ima izrazitejšo vlogo v kohezijski politiki po letu 2020, ter poziva k precejšnjemu povečanju proračuna, zlasti za čezmejno komponento; poudarja opazno evropsko dodano vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja in poziva Svet, naj sprejme predlagan proračun v zvezi s tem; obenem poudarja, da je treba poenostaviti programe, zagotoviti večjo skladnost evropskega teritorialnega sodelovanja s splošnimi cilji EU in prožnost programov za boljše reševanje lokalnih in regionalnih izzivov, zmanjšanje upravnih bremen za upravičence in omogočanje več naložb v trajnostne infrastrukturne projekte v okviru programov čezmejnega sodelovanja; poziva oblasti v čezmejnih regijah, naj intenzivneje uporabljajo podporo, ki se zagotavlja v okviru teh programov;

27.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno posreduje poročilo o ovirah na področju čezmejnega sodelovanja, ki so bile že odpravljene; spodbuja Komisijo, naj poveča uporabo obstoječih inovativnih orodij, ki prispevajo k modernizaciji in poglabljanju sedanjega čezmejnega sodelovanja, kot so kontaktna točka za meje, okrepljena mreža SOLVIT, pa tudi enotni digitalni portal, katerih namen je organizirati strokovno znanje in izkušnje ter svetovanje v zvezi s čezmejnimi regionalnimi vidiki, ter naj razvija nova; poziva Komisijo in države članice, naj bo javna uprava po možnosti privzeto digitalna, da se zagotovijo vseobsežne digitalne javne storitve za državljane in podjetja v obmejnih regijah;

28.  poudarja, da je pomembno, da Komisija s podpiranjem in financiranjem pilotnih projektov, programov, študij, analiz in teritorialnih raziskav pridobi podatke o čezmejnem sodelovanju za boljši in bolj utemeljen postopek sprejemanja odločitev v sodelovanju z državami članicami, regijami in občinami;

29.  poziva k boljšemu izkoriščanju potenciala makroregionalnih strategij EU pri obravnavanju izzivov, povezanih z obmejnimi regijami;

30.  meni, da bi se morala kohezijska politika bolj usmeriti k naložbam v ljudi, saj je mogoče z učinkovito kombinacijo naložb v inovacije, človeški kapital, dobro upravljanje in institucionalno zmogljivost spodbuditi gospodarstva obmejnih regij;

31.  obžaluje, da potencial evropskega združenja za teritorialno sodelovanje ni popolnoma izkoriščen, kar je lahko deloma posledica zadržanosti regionalnih in lokalnih oblasti, deloma pa tudi posledica, da se bojijo prenosa pristojnosti ter se še vedno ne zavedajo svojih posameznih pristojnosti; poziva, naj se morebitni drugi vzroki za to stanje opredelijo in obravnavajo; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za premagovanje ovir za učinkovito uporabo tega instrumenta; opozarja, da bi morala biti glavna naloga Komisije v programih evropskega teritorialnega sodelovanja olajšati sodelovanje med državami članicami;

32.  odločno poziva, naj se upoštevajo izkušnje številnih obstoječih evroregij, ki delujejo v regijah ob notranjih in zunanjih mejah EU, da bi izboljšali priložnosti za gospodarski in družbeni razvoj ter kakovost življenja državljanov v obmejnih regijah; poziva k oceni dela evroregij na področju regionalnega sodelovanja in njihovega odnosa do pobud in dela obmejnih regij EU, da bi uskladili in izboljšali rezultate njihovih prizadevanj na tem področju;

33.  poudarja, da ocena teritorialnega učinka prispeva k boljšemu razumevanju prostorskega učinka politik; poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi oceni teritorialnega učinka dodelila večjo vlogo pri predložitvi zakonodajnih predlogov;

34.  je prepričan, da bi z evropsko čezmejno konvencijo, ki bi v primeru ozemeljsko omejene čezmejne infrastrukture ali storitve (npr. bolnišnice ali tramvaja) dovoljevala uporabo nacionalnega normativnega okvira in/ali standardov samo ene od dveh ali več zadevnih držav, še bolj zmanjšali čezmejne ovire; v zvezi s tem pozdravlja pred kratkim objavljeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (COM(2018)0373);

35.  pričakuje prihodnji predlog Komisije za uredbo o mehanizmu za upravljanje čezmejnega sodelovanja, da se lahko oceni njegova uporabnost za zadevne regije;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic, Odboru regij in EESO.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(3) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(4) UL L 88, 4.4.2011, str. 45.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0067.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0105.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0254.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0245.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0222.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.
(11) UL C 207, 30.6.2017, str. 19.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0320.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0321.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0211.
(15) Letno poročilo o evropskih MSP 2016/2017, str. 6.
(16) Sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe e-uprave (COM(2016)0179).


Evropska solidarnostna enota ***I
PDF 125kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravnega okvira evropskih solidarnostnih enot ter o spremembi uredb (EU) št. 1288/2013, (EU) št. 1293/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU (COM(2017)0262 – C8-0162/2017 – 2017/0102(COD))
P8_TA(2018)0328A8-0060/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0262),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0162/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o evropski solidarnostni enoti z dne 6. aprila 2017, št. 2017/2629(RSP)(1),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češkega senata, španskega parlamenta in portugalske republiške skupščine v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2017(2),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju agende za prostovoljsko politiko v Evropi za evropsko leto prostovoljstva (EYV) 2011 in povezanega petletnega pregleda EYV 2011 iz leta 2015 z naslovom „Helping Hands“,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0060/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. septembra 2018 z namenom sprejetja Uredba (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1288/2013, Uredbe (EU) št. 1293/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU

P8_TC1-COD(2017)0102


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1475.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa bi moralo biti v letih 2019 in 2020 za izvajanje programa na voljo 80 % proračuna prek posebne prerazporeditve v okviru podrazdelka 1a (konkurenčnost za rast in zaposlovanje) večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in prerazporeditve sredstev iz mehanizma Unije na področju civilne zaščite in programa LIFE. Poleg zneska 231 800 000 EUR iz predloga Komisije (COM(2017)0262) pa ni dovoljena nobena dodatna prerazporeditev sredstev iz programa Erasmus +.

Preostalih 20 % proračunskih sredstev za izvajanje programa v letih 2019 in 2020 bi moralo priti iz razpoložljive razlike v okviru podrazdelka 1a večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Razume se, da bo Komisija zagotovila, da bodo prek običajnega letnega proračunskega postopka (uravnoteženo in previdno) na voljo potrebna sredstva.

IZJAVA KOMISIJE

Komisija potrjuje, da uporabe sredstev za tehnično pomoč na pobudo Komisije v skladu z uredbo o skupnih določbah (zlasti prerazporeditev sredstev iz Evropskega socialnega sklada in iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) za financiranje evropske solidarnostne enote v letu 2018 ne bo izkoristila kot precedensa v predlogu o evropski solidarnostni enoti za obdobje po letu 2020 (COM(2018)0440)).

(1) UL C 298, 23.8.2018, str. 68.
(2) UL C 81, 2.3.2018, str. 160.


Program za podporo strukturnim reformam: finančna sredstva in splošni cilj ***I
PDF 132kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja (COM(2017)0825 – C8-0433/2017 – 2017/0334(COD))
P8_TA(2018)0329A8-0227/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0825),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 175 in 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0433/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. marca 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. aprila 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. julija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0227/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo k tej resoluciji;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo k tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 11. septembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja

P8_TC1-COD(2017)0334


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1671.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

Glede financiranja dodatnih finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o naslednjem:

1.  40 milijonov EUR bo financiranih iz proračunske vrstice programa za podporo strukturnim reformam, ki je v razdelku 1b (13.08.01) večletnega finančnega okvira (ekonomska, socialna in teritorialna kohezija), z uporabo skupne razlike v okviru obveznosti v skladu s členom 14 Uredbe o večletnem finančnem okviru (EU, Euratom) št. 1311/2013 v okviru proračunskega postopka v skladu s členom 314 PDEU;

2.  40 milijonov EUR bo financiranih iz proračunske vrstice programa za podporo strukturnim reformam, ki je v razdelku 2 (13.08.02) večletnega finančnega okvira (Trajnostna rast: naravni viri), s prerazporeditvami, razen za tehnično pomoč in razvoj podeželja v tem razdelku in ne da bi se koristile razlike. Natančni viri za te prerazporeditve bodo pravočasno navedeni glede na pogajanja o proračunskem postopku za proračun za leto 2019.

IZJAVA KOMISIJE

(se objavi v seriji C Uradnega lista)

Komisija bo v dopolnilnem pismu k predlogu splošnega proračuna za leto 2019 določila in predlagala prerazporeditve v višini 40 milijonov EUR v razdelku 2 večletnega finančnega okvira (Trajnostna rast: naravni viri).

Komisija namerava v skladu s členom 14 uredbe o večletnem finančnem okviru (EU, Euratom) št. 1311/2013 v okviru proračunskega postopka za leto 2020 po členu 314 PDEU predlagati uporabo skupne razlike v okviru obveznosti.

(1) UL C 237, 6.7.2018, str. 53.
(2) UL C 247, 13.7.2018, str. 54.


Program Euratoma, ki dopolnjuje okvirni program Obzorje 2020 *
PDF 175kWORD 59k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o predlogu uredbe Sveta o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019–2020), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (COM(2017)0698 – C8-0009/2018 – 2017/0312(NLE))
P8_TA(2018)0330A8-0258/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0698),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0009/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0258/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Da bi se zagotovila kontinuiteta jedrskih raziskav na ravni Skupnosti, je treba vzpostaviti program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma). Program Euratoma bi moral imeti iste cilje kot program za obdobje 2014–2018, podpirati iste dejavnosti in uporabljati isti način izvajanja, ki se je izkazal za učinkovitega in primernega za namene doseganja ciljev programa.
(4)  Da bi se zagotovila kontinuiteta jedrskih raziskav na ravni Skupnosti in bi se dosegli cilji na tem področju, je treba vzpostaviti program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: program Euratoma). Program Euratoma bi moral imeti iste cilje kot program za obdobje 2014–2018, podpirati iste dejavnosti in uporabljati isti način izvajanja, ki se je izkazal za učinkovitega in primernega za namene doseganja ciljev programa.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Ne glede na morebitne učinke jedrske energije za oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče ogrožajo zdravje ljudi. Zato bi bilo treba v okviru programa Euratoma kar največ pozornosti nameniti jedrski varnosti in, kadar je potrebno, vidikom zaščite, s čimer se ukvarja Skupno raziskovalno središče (JRC).
(6)  Ne glede na morebitne učinke jedrske energije za oskrbo z energijo in gospodarski razvoj pa lahko hude jedrske nesreče ogrožajo zdravje ljudi, srednje- in dolgoročno pa tudi okolje. Zato bi bilo treba v okviru programa Euratoma kar največ pozornosti nameniti jedrski varnosti in, kadar je potrebno, vidikom zaščite, s čimer se ukvarja Skupno raziskovalno središče (JRC).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  V Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: načrt SET) iz sklepov z zasedanja Sveta dne 28. februarja 2008 v Bruslju je predviden pospešen razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Evropski svet je na zasedanju 4. februarja 2011 sklenil, da bodo Unija in njene države članice spodbujale naložbe v obnovljive vire energije ter varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije ter da se bodo usmerile v izvajanje tehnoloških prednostnih nalog, določenih v načrtu SET. Vsaka država članica se lahko še naprej sama odloči, katere vrste tehnologij bi rada podpirala.
(7)  V Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: načrt SET) iz sklepov z zasedanja Sveta dne 28. februarja 2008 v Bruslju je predviden pospešen inovativni proces na področju evropskih naprednih nizkoogljičnih tehnologij. Evropski svet je na zasedanju 4. februarja 2011 sklenil, da bodo Unija in njene države članice spodbujale naložbe v obnovljive vire energije ter varne in trajnostne nizkoogljične tehnologije, vključno z jedrsko energijo, ter da se bodo usmerile v izvajanje tehnoloških prednostnih nalog, določenih v načrtu SET. Ukrep 10 (jedrska energija) načrta SET ima naslednje cilje: ohranitev visoke ravni varnosti jedrskih reaktorjev in s tem povezanih ciklov v času delovanja in razgradnje ter hkratno izboljšanje njihove učinkovitosti. Vsaka država članica se lahko še naprej sama odloči, katere vrste tehnologij bi rada podpirala.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale zlasti v medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z zasedanja dne 1. in 2. decembra 2008 v Bruslju opozoril na stalno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenem zlasti prek ustreznega izobraževanja in usposabljanja, ki sta povezana z raziskavami in usklajena na ravni Skupnosti.
(8)  Ker imajo vse države članice jedrske objekte ali uporabljajo radioaktivne materiale zlasti v medicinske namene, je Svet v svojih sklepih z zasedanja dne 1. in 2. decembra 2008 v Bruslju opozoril na stalno potrebo po strokovnem znanju na jedrskem področju, pridobljenem zlasti prek ustreznega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh ter z ustreznim usklajevanjem z raziskovalnimi projekti na evropski ravni.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Čeprav se lahko vsaka država članica sama odloči, ali bo izkoriščala jedrsko energijo ali ne, se opaža tudi, da je jedrska energija v različnih državah različno pomembna.
(9)  Čeprav se lahko vsaka država članica sama odloči, ali bo izkoriščala jedrsko energijo ali ne, se opaža tudi, da so raziskave na področju jedrske energije pomembne v vseh državah članicah, tudi na področju človekovega zdravja.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva usmeritev evropskega fuzijskega programa v pripravo skupnega programa dejavnosti za izvajanje tega časovnega načrta. Da bi zaščitili dosežke potekajočih raziskovalnih dejavnosti na področju fuzije ter dolgoročne zaveze zainteresiranih strani na tem področju in sodelovanje med njimi, bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo podporo Skupnosti. Večji poudarek bi bilo treba nameniti predvsem dejavnostim v podporo ITER pa tudi razvoju in izgradnji predstavitvenega reaktorja, po potrebi pa tudi dejavnejšemu sodelovanju zasebnega sektorja. To racionalizacijo in preusmeritev bi bilo treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v znanstveni skupnosti na področju fuzije.
(11)  Da bi fuzija postala verodostojna možnost za komercialno proizvodnjo energije, je treba najprej uspešno in pravočasno zaključiti gradnjo ITER in zagotoviti začetek njegovega delovanja, k čemur lahko pomembno prispeva program Euratoma. Drugič, treba je oblikovati ambiciozen, a realističen načrt za proizvodnjo električne energije do leta 2050. Doseganje teh ciljev zahteva usmeritev evropskega fuzijskega programa v pripravo skupnega programa dejavnosti za izvajanje tega časovnega načrta. Da bi zaščitili dosežke potekajočih raziskovalnih dejavnosti na področju fuzije ter dolgoročne zaveze zainteresiranih strani na tem področju in sodelovanje med njimi, bi bilo treba zagotoviti nadaljnjo dolgoročno podporo Skupnosti. Večji poudarek bi bilo treba nameniti predvsem dejavnostim v podporo ITER pa tudi razvoju in izgradnji predstavitvenega reaktorja, po potrebi pa tudi dejavnejšemu sodelovanju zasebnega sektorja. To racionalizacijo in preusmeritev bi bilo treba doseči brez ogrožanja vodilne vloge Evrope v znanstveni skupnosti na področju fuzije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  JRC bi moral še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti in zaščite. Da bi kar najbolj izkoristili človeške vire in preprečili podvajanje raziskav v Uniji, bi bilo treba vsako novo dejavnost, ki jo izvaja JRC, preučiti z vidika skladnosti z dejavnostmi, ki že potekajo v državah članicah. Varnostni vidiki v okvirnem programu Obzorje 2020 bi morali biti omejeni na neposredne ukrepe JRC.
(12)  JRC bi moral še naprej zagotavljati neodvisno in k uporabnikom usmerjeno znanstveno in tehnološko podporo pri oblikovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju politik Skupnosti, zlasti pri raziskavah in usposabljanju na področju jedrske varnosti, zaščite, zaščitnih ukrepov ter neširjenja jedrskega orožja. Da bi kar najbolj izkoristili človeške vire in preprečili podvajanje raziskav v Uniji, bi bilo treba vsako novo dejavnost, ki jo izvaja JRC, preučiti z vidika skladnosti z dejavnostmi, ki že potekajo v državah članicah. Varnostni vidiki v okvirnem programu Obzorje 2020 bi morali biti omejeni na neposredne ukrepe JRC.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  V interesu vseh držav članic je, da Unija oblikuje okvir v podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Za to so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC bistveno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije.
(14)  V interesu vseh držav članic je, da Unija oblikuje okvir v podporo skupnim vrhunskim raziskavam, ustvarjanju in ohranjanju znanja o tehnologijah jedrske fisije s posebnim poudarkom na varnosti, zaščiti, obdelavi jedrskih odpadkov, zaščiti pred sevanjem in preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Za to so potrebni neodvisni znanstveni dokazi, h katerim lahko JRC bistveno prispeva. Komisija je to poudarila v sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. oktobra 2010 z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 Unija inovacij“, v katerem je navedla, da namerava prek JRC okrepiti znanstvene dokaze, na podlagi katerih je oblikovana politika. Predlog JRC za rešitev tega izziva je, da bo svoje raziskave o jedrski varnosti in zaščiti usmeril na prednostne naloge politike Unije.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, bi moral program Euratoma dajati prednost ozaveščeni udeležbi državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem izobraževanja na področju znanosti, olajšanjem dostopa do znanstvenih spoznanj, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo pomislekom in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih v okviru programa Euratoma.
(15)  Da bi se poglobil odnos med znanostjo in družbo ter okrepilo javno zaupanje v znanost, bi moral program Euratoma zagotavljati boljše obveščanje, s čimer bi zagotovili ozaveščeno udeležbo državljanov in civilne družbe v raziskovalnih in inovativnih vsebinah s spodbujanjem izobraževanja na področju znanosti, olajšanjem dostopa do znanstvenih spoznanj, razvijanjem odgovornih programov na področju raziskav in inovacij, ki ustrezajo pomislekom in pričakovanjem državljanov in civilne družbe, ter z olajšanjem njihovega sodelovanja v dejavnostih v okviru programa Euratoma.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  V zaključkih razprav s simpozija „Koristi in omejitve raziskav jedrske fisije za nizkoogljično gospodarstvo“, ki sta ga organizirala Komisija in Evropski ekonomsko-socialni odbor 26. in 27. februarja 2013 v Bruslju in ki je temeljil na interdisciplinarni študiji, v katero so bili med drugim vključeni strokovnjaki s področij energije, ekonomije in družboslovja, je bila izpostavljena potreba po nadaljevanju jedrskih raziskav na evropski ravni.
(17)  V zaključkih razprav s simpozija „Koristi in omejitve raziskav jedrske fisije za nizkoogljično gospodarstvo“, ki sta ga organizirala Komisija in Evropski ekonomsko-socialni odbor 26. in 27. februarja 2013 v Bruslju in ki je temeljil na interdisciplinarni študiji, v katero so bili med drugim vključeni strokovnjaki s področij energije, ekonomije in družboslovja, je bila izpostavljena potreba po nadaljevanju jedrskih raziskav na evropski ravni, tudi na področju fisije.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Program Euratoma bi moral prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev17, skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.
(18)  Program Euratoma bi moral prispevati k privlačnosti raziskovalnega poklica v Uniji in spodbujati mlade k udeležbi v raziskavah na tem področju. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev17, skupaj z drugimi zadevnimi referenčnimi okviri, opredeljenimi v povezavi z evropskim raziskovalnim prostorom, obenem pa spoštovati njihov prostovoljni značaj.
_________________
_________________
17 Priporočilo Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (UL L 75, 22.3.2005, str. 67).
17 Priporočilo Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (UL L 75, 22.3.2005, str. 67).
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Dejavnosti, razvite v okviru programa Euratoma, bi morale biti usmerjene v spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij, zlasti z obravnavanjem temeljnih vzrokov za neenakost med spoloma in izkoriščanjem vseh potencialov žensk in moških v raziskavah ter vključevanjem vidika spolov v vsebino projektov, da se izboljša kakovost raziskav in spodbujajo inovacije. Dejavnosti bi morale biti usmerjene tudi v udejanjanje načel glede enakosti med ženskami in moškimi iz členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(19)  Dejavnosti, razvite v okviru programa Euratoma, bi morale upoštevati načela enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij, zlasti z obravnavanjem temeljnih vzrokov za neenakost med spoloma in izkoriščanjem vseh potencialov žensk in moških v raziskavah z izboljšanjem njihovega dostopa do raziskovalnih programov, da se izboljša kakovost raziskav in spodbujajo inovacije. Dejavnosti bi morale biti usmerjene tudi v udejanjanje načel glede enakosti med ženskami in moškimi iz členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Pri dejavnostih s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program Euratoma, bi se morala upoštevati temeljna etična načela. Po potrebi bi bilo treba glede energetskih vprašanj upoštevati mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter omejiti uporabo živali pri raziskavah in poskusih, da bi jo lahko kasneje povsem opustili. Vse dejavnosti bi bilo treba izvajati ob zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.
(20)  Pri dejavnostih s področja raziskav in inovacij, ki jih podpira program Euratoma, bi se morala upoštevati temeljna etična načela. Po potrebi bi bilo treba glede energetskih vprašanj upoštevati mnenja Evropske skupine za etiko na področju znanosti in novih tehnologij. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter nadomestiti uporabo živali pri raziskavah in poskusih, da bi jo lahko kasneje prepovedali. Vse dejavnosti bi bilo treba izvajati ob zagotavljanju najvišje ravni varovanja zdravja ljudi.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Doseči bi bilo treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju malih in srednjih podjetij.
(21)  Doseči bi bilo treba tudi večji učinek, in sicer z združitvijo sredstev programa Euratoma in zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih na ključnih področjih, kjer bi raziskave in inovacije lahko prispevale k širšim ciljem Unije v zvezi s konkurenčnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sodelovanju malih in srednjih podjetij, tudi novih inovativnih akterjev na ustreznem raziskovalnem področju.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Finančne interese Evropske unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, kar zajema preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in po potrebi kazni. Revidirana strategija nadzora, ki je namesto na zmanjšanje deleža napak usmerjena v nadzor, ki temelji na tveganju, in v odkrivanje goljufij, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence.
(25)  Finančne interese Evropske unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, kar zajema preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti s skupnimi revizijskimi postopki, vračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali uporabljenih sredstev in po potrebi kazni. Revidirana strategija nadzora, ki je namesto na zmanjšanje deleža napak usmerjena v nadzor, ki temelji na tveganju, in v odkrivanje goljufij na podlagi skupnih načel in meril na ravni EU, bi morala zmanjšati breme nadzora za udeležence.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Zagotoviti je treba dobro finančno poslovodenje programa Euratoma in njegovo kar se da učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje ob sočasnem zagotavljanju pravne varnosti in njegove dostopnosti za vse udeležence. Treba je zagotoviti skladnost z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)19 ter zahtevami za poenostavitev in boljšo zakonodajo.
(26)  Zagotoviti je treba dobro finančno poslovodenje programa Euratoma in njegovo kar se da učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje ob sočasnem zagotavljanju pravne varnosti in ustrezne obveščenosti morebitnih upravičencev, da bi se povečala dostopnost za vse udeležence. Treba je zagotoviti skladnost z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)19 ter zahtevami za poenostavitev in boljšo zakonodajo.
_________________
_________________
19 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
19 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Za doseganje ciljev programa Euratoma na ustreznih področjih je potrebna podpora medsektorskim dejavnostim, tako v okviru programa Euratoma kot skupaj z dejavnostmi okvirnega programa Obzorje 2020.
(33)  Za doseganje ciljev programa Euratoma na ustreznih področjih je potrebna podpora medsektorskim dejavnostim, tako v okviru programa Euratoma kot skupaj z dejavnostmi okvirnega programa Obzorje 2020, na primer v primeru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, ki spodbujajo mobilnost raziskovalcev.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa Euratoma je izvajanje dejavnosti jedrskih raziskav in usposabljanja s poudarkom na nenehnem izboljševanju jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem, da bi na varen, učinkovit in zanesljiv način po možnosti prispevali zlasti k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema. Splošni cilj se uresničuje z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, s katerimi se izpolnjujejo posebni cilji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
1.  Splošni cilj programa Euratoma je izvajanje dejavnosti jedrskih raziskav in usposabljanja s poudarkom na nenehnem izboljševanju jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem, da bi na varen, učinkovit in zanesljiv način prispevali zlasti k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema. Splošni cilj se uresničuje z dejavnostmi, določenimi v Prilogi I, v obliki neposrednih ali posrednih ukrepov, s katerimi se izpolnjujejo posebni cilji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  podpora varnosti jedrskih sistemov;
(a)  podpora varnosti jedrskih sistemov, med drugim s strukturnimi čezmejnimi inšpekcijskimi v primeru jedrskih obratov v bližini ene ali več nacionalnih meja z drugimi državami članicami;
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter njihovim ločevanjem in transmutacijo;
(b)  prispevek k sodelovanju na ravni EU in s tretjimi državami pri opredeljevanju in razvoju varnih dolgoročnih rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter njihovim ločevanjem in transmutacijo;
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, tudi s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo; razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke;
(a)  izboljšanje jedrske varnosti, vključno z: varnostjo jedrskih reaktorjev in goriva, ravnanjem z odpadki, da bi preprečili nezaželene učinke na človeka ali okolje, tudi s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo; razgradnjo ter pripravljenostjo na izredne dogodke;
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko;
(b)  izboljšanje jedrske zaščite, vključno z: jedrskimi zaščitnimi ukrepi, neširjenjem jedrskega orožja, bojem proti nezakoniti trgovini in jedrsko forenziko, odstranjevanjem izvornih snovi in radioaktivnih odpadkov, bojem proti kibernetskim napadom in zmanjšanjem tveganja terorističnih napadov na jedrske elektrarne, pa tudi s strukturnimi čezmejnimi inšpekcijami v primeru jedrskih objektov v bližini ene ali več nacionalnih meja z drugimi državami članicami EU;
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d
(d)  spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja;
(d)  spodbujanje upravljanja znanja, izobraževanja in usposabljanja, vključno z dolgoročnim poklicnim usposabljanjem, ki bo odražalo razvoj, ki ga omogočajo nove tehnologije;
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 4
4.  Program Euratoma se izvaja ob zagotavljanju, da podprte prednostne naloge in dejavnosti ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike, trgov in družbe, s čimer se kar najbolj izkoriščajo človeški in finančni viri ter preprečuje podvajanje jedrskih raziskav in razvoja v Uniji.
4.  Program Euratoma se izvaja ob zagotavljanju, da podprte prednostne naloge in dejavnosti ustrezajo spreminjajočim se potrebam in upoštevajo razvoj znanosti, tehnologije, inovacij, oblikovanja politike – predvsem energetske in okoljske politike –, trgov in družbe, s čimer se kar najbolj izkoriščajo človeški in finančni viri, ustvarijo večje sinergije med obstoječimi programi in projekti ter preprečuje podvajanje jedrskih raziskav in razvoja v Uniji.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Finančna sredstva programa Euratoma lahko krijejo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revidiranja in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje tega programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije in sestanke strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, in stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena za obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija zaradi upravljanja programa Euratoma. Stroški za stalne in ponavljajoče se ukrepe, kot so nadzor, revizije in omrežja informacijske tehnologije, se pokrijejo v okviru omejitev za upravne odhodke Komisije, ki so določeni v odstavku 1.
2.  Finančna sredstva programa Euratoma lahko krijejo stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, nadzora, revidiranja in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje tega programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije in sestanke strokovnjakov, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, in stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena za obdelavo in izmenjavo podatkov, ter z varnostjo teh omrežij, skupaj z vsemi drugimi stroški tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija zaradi upravljanja programa Euratoma. Stroški za stalne in ponavljajoče se ukrepe, kot so nadzor, revizije in omrežja informacijske tehnologije, se pokrijejo v okviru omejitev za upravne odhodke Komisije, ki so določeni v odstavku 1.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)  države ali ozemlja, ki sodelujejo v sedmem okvirnem programu Euratoma ali programu Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018.
(c)  države ali ozemlja, ki so udeležena ali ki kot države članice sodelujejo v sedmem okvirnem programu Euratoma ali programu Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 3
3.  V delovnih programih iz odstavkov 1 in 2 se upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter razvoj zadevne politike, trga in družbeni razvoj. Po potrebi se posodabljajo.
3.  V delovnih programih iz odstavkov 1 in 2 se upoštevajo razmere na področju znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter razvoj zadevne politike, trga in družbeni razvoj. Po potrebi se posodabljajo, pri čemer se ustrezno upoštevajo s tem povezana priporočila neodvisnih strokovnih skupin Komisije, ki se vzpostavijo za ocenjevanje programa Euratoma.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
Posebna pozornost se nameni zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednjih podjetij (MSP) ter zasebnega sektorja na splošno v programu Euratoma in ustreznega učinka inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje.
Posebna pozornost se nameni zagotavljanju ustrezne udeležbe malih in srednjih podjetij (MSP), tudi novih inovativnih akterjev na ustreznem raziskovalnem področju, ter zasebnega sektorja na splošno v programu Euratoma in ustreznega učinka inovacij nanje. Kvantitativne in kvalitativne ocene udeležbe MSP se izvajajo kot del ureditev za ocenjevanje in spremljanje.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Komisija poroča o rezultatih spremljanja iz odstavka 1 in jih da na voljo javnosti.
2.  Komisija poroča o rezultatih spremljanja iz odstavka 1 ter jih da na voljo javnosti in posreduje Parlamentu.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 2
Vprašanje jedrske energije je del razprav o boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Program Euratoma bo – v širšem okviru iskanja trajnostne mešanice energetskih virov prihodnosti – tudi z raziskovalnimi dejavnostmi prispeval k razpravi o koristih in omejitvah jedrske energije, pridobljene s fisijo, za nizkoogljično gospodarstvo. Z zagotavljanjem nenehnega izboljševanja jedrske varnosti bi naprednejše jedrske tehnologije lahko omogočile tudi znatno izboljšanje učinkovitosti in uporabe virov ter proizvedle manj odpadkov kot sedanji koncepti. Vidikom jedrske varnosti bo namenjeno kar največ pozornosti.
Jedrska energija pomembno prispeva k boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Program Euratoma bo – v širšem okviru iskanja trajnostne mešanice energetskih virov prihodnosti – tudi z raziskovalnimi dejavnostmi prispeval k ohranitvi tehnoloških prednosti jedrske energije, pridobljene s fisijo, za nizkoogljično gospodarstvo. Z zagotavljanjem nenehnega izboljševanja jedrske varnosti bi naprednejše jedrske tehnologije lahko omogočile tudi znatno izboljšanje učinkovitosti in uporabe virov ter proizvedle manj odpadkov kot sedanji koncepti. Vidikom jedrske varnosti bo namenjeno kar največ pozornosti.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 6 – točka a – odstavek 2
V skladu s splošnim ciljem bodo podprte skupne raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnim delovanjem in razgradnjo reaktorskih sistemov (vključno z objekti jedrskega gorivnega cikla), ki se uporabljajo v Uniji, ali, do mere, ki je potrebna za ohranjanje obsežnega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti v Uniji, tistih vrst reaktorjev, ki se bodo lahko uporabljali v prihodnosti, s poudarkom izključno na varnostnih vidikih, vključno z vsemi vidiki gorivnega cikla, kot sta ločevanje in transmutacija.
V skladu s splošnim ciljem, torej za podporo skupne raziskovalne dejavnosti v zvezi z varnim delovanjem in razgradnjo reaktorskih sistemov (vključno z objekti jedrskega gorivnega cikla), ki se uporabljajo v Uniji, ali, do mere, ki je potrebna za ohranjanje obsežnega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti v Uniji, se bodo tiste vrste reaktorjev v prihodnosti lahko uporabljale v vseh vidikih gorivnega cikla, kot sta ločevanje in transmutacija.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 9 – točka a – odstavek 2 – točka 3
(3)  izmenjavo z ustreznimi zainteresiranimi stranmi za krepitev sposobnosti Unije za odzivanje na jedrske nesreče in dogodke z raziskavami na področju sistemov opozarjanja in modelov za radiološko razpršitev po zraku ter z uporabo sredstev in strokovnega znanja za analiziranje in modeliranje jedrskih nesreč.
(3)  izmenjavo z ustreznimi zainteresiranimi stranmi za krepitev sposobnosti Unije za odzivanje na jedrske nesreče in dogodke z raziskavami na področju sistemov opozarjanja in modelov za radiološko razpršitev v okolje (zrak, voda in tla) ter z uporabo sredstev in strokovnega znanja za analiziranje in modeliranje jedrskih nesreč.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 11
Za doseganje ciljev programa Euratoma se bodo zagotovile ustrezne povezave in vmesniki (kot so skupni razpisi) s posebnim programom okvirnega programa Obzorje 2020.
Za doseganje ciljev programa Euratoma in za vzpostavljanje sinergij med jedrskimi in nejedrskimi dejavnostmi ter za omogočanje prenosa znanja na ustrezna področja se bodo zagotovile ustrezne povezave in vmesniki (kot so skupni razpisi) s posebnim programom okvirnega programa Obzorje 2020.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Priloga II – del 1 – točka b – uvodni del
(b)  Prispevek k razvoju varnih dolgoročnejših rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo
(b)  Prispevek k razvoju varnih dolgoročnih rešitev za ravnanje s končnimi jedrskimi odpadki, vključno s končnim odlaganjem odpadkov v geološke formacije ter ločevanjem in transmutacijo
Sprememba 36
Predlog uredbe
Priloga II – del 1 – točka g – uvodni del
(g)  Spodbujanje inovacij in konkurenčnosti industrije
(g)  Spodbujanje inovacij

Ukrepi za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima
PDF 183kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o ukrepih za preprečevanje trpinčenja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU ter boj proti njima (2018/2055(INI))
P8_TA(2018)0331A8-0265/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 19 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je začela veljati skupaj s sprejetjem Lizbonske pogodbe decembra 2009(1), zlasti členov 1, 20, 21, 23 in 31,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami in vseevropski raziskavi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uporabi načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi, ki opredeljuje in obsoja nadlegovanje in spolno nadlegovanje(4),

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE),

–  ob upoštevanju publikacije Evropskega inštituta za enakost spolov iz junija 2017 o kibernetskem nasilju nad ženskami in dekleti,

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonije, Bolgarije in Avstrije) z dne 19. julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

–  ob upoštevanju pravnih instrumentov Organizacije združenih narodov s področja človekovih pravic, zlasti pravic žensk, kot so Ustanovna listina Združenih narodov, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njen protokol ter Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

–  ob upoštevanju drugih instrumentov OZN s področja spolnega nadlegovanja in nasilja nad ženskami, kot so Dunajska deklaracija in akcijski program z dne 25. junija 1993, ki sta bila sprejeta na svetovni konferenci o človekovih pravicah, Deklaracija Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993, Resolucija o preprečevanju kriminala in ukrepih kazenskega pravosodja za odpravo nasilja nad ženskami z dne 21. julija 1997, poročila posebnih poročevalcev OZN o nasilju nad ženskami in splošno priporočilo Odbora za odpravo diskriminacije žensk št. 19,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju Direktive št. 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta št. 2001/220/PNZ(5) (direktiva o pravicah žrtev),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. novembra 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu z dne 26. aprila 2007, ki so ga sklenili ETUC/CES, BUSINESSEUROPE, UEAPME in CEEP,

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže organov za enakost (EQUINET) z naslovom The Persistence of Discrimination, Harassment and Inequality for Women. The work of equality bodies informing a new European Commission Strategy for Gender Equality (Obstoj diskriminacije, nadlegovanja in neenakosti žensk. Delo organov za enakost sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov), ki je bilo objavljeno leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila mreže EQUINET z naslovom Harasment on the Basis of Gender and Sexual Harasment: Supporting the Work of Equality Bodies (Nadlegovanje zaradi spola in spolno nadlegovanje: podpiranje dela organov za enakost), ki je bilo objavljeno leta 2014,

–  ob upoštevanju Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti členov 2 in 40(6), in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(7),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. septembra 2001 o nadlegovanju na delovnem mestu(8), z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(9), z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(10), z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu(11), z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(12) in ocene evropske dodane vrednosti iz novembra 2013 ter z dne 24. novembra 2016 o pristopu EU k istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(14), z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(15) in z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(17),

–  ob upoštevanju poročila Evropske konfederacije sindikatov z naslovom Safe at home, safe at work – Trade union strategies to prevent, manage and eliminate work-place harassment and violence against women (Varne doma, varne na delovnem mestu – strategije sindikatov za preprečevanje, obvladovanje in odpravljanje nadlegovanja in nasilja nad ženskami na delovnem mestu),

–  ob upoštevanju poročila za srečanje strokovnjakov na področju nasilja nad ženskami in moškimi na trgu dela (3.–6. oktober 2016), ki ga je organizirala Mednarodna organizacija dela,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je izvedla Medparlamentarna unija, z naslovom Sexism, harassment and violence against women parliamentarians (Seksizem, nadlegovanje in nasilje nad poslankami), objavljene leta 2016(18),

–  ob upoštevanju študije z naslovom Bullying and sexual harassment at the workplace, in public spaces, and in political life in the EU (Ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU), ki jo je objavil Generalni direktorat za notranjo politiko marca 2018(19),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0265/2018),

A.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, določena v pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; ker nasilje na podlagi spola izhaja iz neuravnoteženega razmerja moči in odgovornosti med moškimi in ženskami in je povezano s patriarhatom ter še vedno prisotno diskriminacijo na podlagi spola;

B.  ker so starejši, zlasti starejše samske ženske, posebej ranljiva socialna skupina, kadar se soočajo s psihičnim in fizičnim nadlegovanjem in ustrahovanjem;

C.  ker je spolno nadlegovanje v Direktivi št. 2002/73/ES opredeljeno kot „kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave z namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, ali s takšnim učinkom“;

D.  ker je treba to opredelitev spremeniti zaradi razvoja družbe, tehnologije in običajev, ki so se s časom preoblikovali in spremenili;

E.  ker je boj proti nadlegovanju na podlagi nosečnosti in materinstva potreben, da bi se doseglo pravo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem za ženske;

F.  ker je spolno nadlegovanje oblika nasilja in ker gre za najskrajnejšo, a pogosto obliko diskriminacije na podlagi spola; ker je približno 90 % žrtev spolnega nadlegovanja žensk, približno 10 % pa moških; ker je po podatkih študije Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 o nasilju nad ženskami v EU vsaka tretja ženska žrtev fizičnega ali spolnega nasilja v odrasli dobi; ker je v EU do 55 % žensk žrtev spolnega nadlegovanja; ker je 32 % vseh žrtev v EU navedlo, da je bil storilec njihov nadrejeni, sodelavec ali stranka; ker je 75 % žensk, ki opravljajo poklice, za katere so potrebne posebne kvalifikacije, ali so zaposlene na vodilnih položajih, žrtev spolnega nadlegovanja; ker je žrtev spolnega nadlegovanja 61 % žensk, zaposlenih v storitvenem sektorju; ker je skupno 5–10 % evropskih delavcev v vsakem trenutku izpostavljenih ustrahovanju na delovnem mestu;

G.  ker sta spolno in psihično nadlegovanje na področju zaposlovanja prepovedana na ravni EU, vključno v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnim usposabljanjem in napredovanjem, ter se uvrščata med vidike zdravja in varnosti;

H.  ker so institucije in agencije EU odgovorne za izboljševanje obstoječih mehanizmov z izvajanjem najučinkovitejših pravil za ozaveščanje o opredelitvi spolnega nadlegovanja in zaščito delavcev;

I.  ker se zaradi slabe družbene ozaveščenosti v zvezi z zadevno problematiko, strahu in sramu pri pogovoru glede tega z drugimi, strahu pred odpuščanjem, težav pri pridobivanju dokazov, nezadostnega poročanja, spremljanja in sredstev za zaščito žrtev ter normalizacije nasilja prijavi premalo primerov spolnega nadlegovanja;

J.  ker lahko poročanje o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu pogosto privede do odpustitve ali izolacije žrtve na delovnem mestu; ker lahko manj huda kazniva dejanja, ki se jih spregleda, spodbujajo hujša kazniva dejanja;

K.  ker ustrahovanje in spolno nadlegovanje še naprej predstavljata resne težave v različnih družbenih okoljih, vključno z delovnim mestom, javnimi prostori, virtualnimi prostori, kot je internet, in političnim življenjem, ter se vse pogosteje izvajata z uporabo novih tehnologij, kot so spletne strani ali družbena omrežja, ki storilcem omogočajo, da se počutijo varne pod krinko anonimnosti;

L.  ker se lahko v okviru nastajajočih novih oblik organizacije dela in družbenega življenja ter brisanja mej med zasebnim, poklicnim in družbenim življenjem okrepi negativno vedenje do posameznikov ali družbenih skupin; ker se lahko ustrahovanje na delovnem mestu pojavlja v različnih oblikah, in sicer tako v okviru vertikalnih razmerij (storilci so nadrejeni ali podrejeni) kot horizontalnih razmerij (storilci so sodelavci z iste ravni v hierarhiji);

M.  ker sta spolno in psihično nadlegovanje pojava, ki zajemata žrtve in storilce vseh starosti z različno izobrazbo, kulturnim ozadjem, dohodki in družbenim položajem in ker imata fizične, spolne, čustvene in psihične posledice za žrtev; ker so spolni stereotipi in seksizem, vključno s seksističnim sovražnim govorom na spletu in drugje, temeljni razlogi za veliko oblik nasilja in diskriminacije žensk ter preprečujejo njihovo opolnomočenje;

N.  ker je nasilje na podlagi spola v direktivi o pravicah žrtev opredeljeno kot kršitev temeljnih svoboščin žrtve in vključuje spolno nasilje (vključno s posilstvom, spolnim napadom in spolnim nadlegovanjem); ker ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in njihovi otroci pogosto potrebujejo posebno podporo in zaščito zaradi velike nevarnosti ponovne viktimizacije, ustrahovanja in maščevanja, povezanega s takim nasiljem;

O.  ker obravnava nasilja na delovnem mestu pogosto ni temeljita in se večinoma osredotoča na vidnejše oblike, kot je fizično nasilje; ker lahko imata spolno in psihično nadlegovanje še bolj uničujoče posledice za posameznika;

P.  ker seksistična dejanja in posledično spolno nadlegovanje, ki so jim lahko ženske izpostavljene na delovnem mestu, prispevajo k njihovi izključitvi s trga dela, kar negativno vpliva na njihovo gospodarsko neodvisnost in družinske prihodke;

Q.  ker imajo ženske, ki so žrtve nadlegovanja in nasilja na podeželskih in oddaljenih območjih v EU, običajno več težav pridobiti polno pomoč in zaščito pred storilci;

R.   ker imata fizično in verbalno nadlegovanje, vključno z nadlegovanjem prek spleta, tako kratkoročne kot dolgoročne škodljive posledice, kot sta stres in huda depresija, žrtve pa lahko privedeta tudi do samomora, kot kažejo vse številnejša poročila o teh primerih; ker ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu negativno vplivata tako na zdravje kot na poklicno pot posameznika, na organizacije in družbo, in sicer z večjo odsotnostjo z dela ter zmanjšano produktivnostjo in kakovostjo storitev ter izgubo človeškega kapitala;

S.  ker morajo države članice ter institucije in agencije EU v skladu s pravom EU zagotoviti delovanje organa za enakost, ki ponuja neodvisno pomoč žrtvam nadlegovanja, izvaja neodvisne študije, zbira ustrezne, razčlenjene in primerljive podatke, izvaja raziskave o opredelitvah in razvrstitvah, objavlja neodvisna poročila ter pripravlja priporočila o zaposlovanju in usposabljanju, dostopu do blaga in storitev in njunem zagotavljanju ter priporočila za samozaposlene;

T.  ker ženske v Evropski uniji zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic niso enako zaščitene pred nasiljem na podlagi spola ter spolnim in psihičnim nadlegovanjem; ker sodni sistemi ženskam vedno ne zagotavljajo zadostne podpore; ker pri nasilju na podlagi spola žrtev pogosto pozna storilca in ker je v številnih primerih od njega odvisna, zaradi česar se ga še bolj boji prijaviti;

U.  ker so vse države članice podpisale Istanbulsko konvencijo, vendar je vse niso ratificirale, in ker ta zamuda ovira popolno izvajanje konvencije;

V.  ker so seksizem ter spolno in psihično nadlegovanje poslank dejanska in razširjena težava; ker storilci v primerih nadlegovanja in nasilja ne prihajajo le iz vrst političnih nasprotnikov, temveč so lahko tudi člani iste politične stranke, verski voditelji, predstavniki lokalnih organov in celo družinski člani;

W.  ker politiki kot izvoljeni predstavniki državljanov nosijo odločilno odgovornost, da ravnajo kot pozitivni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja v družbi in boju proti njemu;

X.  ker je legitimnost žensk v politiki včasih še vedno ogrožena in ker so ženske žrtve stereotipov, ki jih odvračajo od političnega udejstvovanja, ta pojav pa je še posebej očiten tam, kjer so ženske v politiki slabo zastopane;

Y.  ker vsi nacionalni in regionalni parlamenti ter vsi lokalni sveti nimajo posebnih struktur in notranjih pravil, ki bi omogočala ustrezne poti za varno in zaupno vlaganje in obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja; ker bi moralo biti usposabljanje na področju spolnega in psihičnega nadlegovanja obvezno za vse parlamentarne člane osebja in poslance, kar vključuje tudi Evropski parlament;

Z.  ker nasilje v družini zadeva tudi delovno mesto, saj lahko vpliva na sodelovanje žrtve pri delu, njeno delovno storilnost in varnost;

AA.  ker do spolnega in psihičnega nadlegovanja ne prihaja le na delovnem mestu, temveč tudi na javnih mestih, vključno s formalnimi in neformalnimi izobraževalnimi okolji, v zdravstvenih ustanovah in objektih za prosti čas, na ulicah in javnih prevoznih sredstvih;

AB.  ker kibernetsko zalezovanje in kibernetsko nadlegovanje vključujeta uporabo informacij in komunikacijskih tehnologij za zalezovanje, nadlegovanje in nadziranje oseb ali manipulacijo z njimi; ker je kibernetsko nadlegovanje težava zlasti za mlade ženske, ker pogosteje uporabljajo te medije; ker je 20 % mladih žensk (starih od 18 do 29 let) v EU-28 doživelo kibernetsko nadlegovanje;

AC.  ker je bilo v študiji iz leta 2016 ugotovljeno, da je več kot polovica anketiranih žensk na delovnem mestu v Združenem kraljestvu doživela neko obliko spolnega nadlegovanja, vendar štiri od petih niso prijavile nadlegovanja svojemu delodajalcu(20);

AD.  ker so lahko nove tehnologije tudi v pomoč pri analiziranju, razumevanju in preprečevanju primerov nasilja;

AE.  ker so ženske, zlasti mlade, žrtve ustrahovanja in spolnega nadlegovanja, ki vključujeta uporabo novih tehnologij, na primer spletnih strani in družbenih omrežij, in sta včasih organizirana prek tajnih forumov ali skupin na družbenih medijih; ker takšna dejanja vključujejo grožnje s posilstvom, grožnje s smrtjo, poskuse vdora v računalnik ter objavo zasebnih informacij in fotografij; ker se, kar zadeva razširjeno uporabo spletnih in družbenih medijev, ocenjuje, da je eno od desetih deklet že doživelo neko obliko kibernetskega nasilja, vključno s kibernetskim zalezovanjem in nadlegovanjem, preden je dopolnilo 15 let; ker so ženske z javno vlogo, med drugim novinarke ter zlasti osebe LGBTI in invalidne ženske, glavna tarča ustrahovanja na spletu in spletnega nasilja, nekatere pa so morale zapustiti družbena omrežja, ker so zaradi navedenega doživele fizični strah, stres, težave s koncentracijo in strah pred vrnitvijo domov ter jih je skrbelo za bližnje;

AF.  ker je preprečevanje nadlegovanja v delovnem okolju mogoče samo, kadar tako zasebna kot javna podjetja ustvarijo kulturo, v kateri so ženske obravnavane kot enake, zaposleni pa se medsebojno obravnavajo s spoštovanjem;

AG.  ker so raziskave pokazale, da je nadlegovanje razširjeno na delovnih mestih, kjer na vodstvenih mestih prevladujejo moški, ženske pa imajo le malo moči, na primer v razvedrilni in medijski industriji, podobno pa je tudi v tehnoloških in pravnih podjetjih, prodaji in številnih drugih sektorjih, če vodstveni delavci, med katerimi prevladujejo moški, dopuščajo obravnavo zaposlenih kot spolnih objektov; ker je v podjetjih, kjer je na vodstvenih položajih več žensk, manj spolnega nadlegovanja;

Splošna priporočila

1.  ostro obsoja vse vrste nasilja nad ženskami, kot je zapisano v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Istanbulski konvenciji;

2.  poudarja, da je spolno nadlegovanje kršitev človekovih pravic in je povezano s patriarhalnimi strukturami moči, ki jih je treba nujno spremeniti;

3.  poudarja osrednjo vlogo vseh moških pri prekinitvi vseh vrst nadlegovanja in spolnega nasilja; poziva Komisijo in vse države članice, naj zagotovijo aktivno udeležbo moških v kampanjah za ozaveščanje in preprečevanje ter izobraževalnih kampanjah o enakosti spolov; poudarja, da se morajo kampanje za preprečevanje osredotočiti tudi na manj huda kazniva dejanja;

4.  trdi, da je treba ukrepe ozaveščanja in kampanje za preprečevanje nasilja nad dekleti in ženskami razširiti tudi na fante ter jih organizirati na začetnih stopnjah izobraževanja;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo pravilno izvedbo direktiv EU, ki prepovedujejo spolno nadlegovanje;

6.  poziva države članice, naj razvijejo celostne nacionalne akcijske načrte in zakonodajo v zvezi z nasiljem nad ženskami in naj organom za enakost zagotovijo ustrezne vire, ki med drugim vključujejo usposabljanje osebja in zadostno financiranje;

7.  poziva Komisijo, naj pripravi primere dobrih praks s področja boja proti spolnemu in psihičnemu nadlegovanju ter nadlegovanju zaradi nosečnosti in materinstva na delovnem mestu in v drugih okoljih ter naj rezultate te naloge predstavi širši javnosti;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne in primerne mehanizme financiranja za programe in ukrepe za boj proti spolnemu in psihičnemu nadlegovanju žensk na vseh ravneh s posebnim poudarkom na uporabi novih tehnologij in sredstev, ki jih zagotavljajo inovacije, na primer z večjimi naložbami v raziskovalne in inovacijske procese, katerih namen je izkoreniniti ta pojav;

9.  poziva evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj zbere podatke o različnih pravilih v zvezi z zaščito, ki obstajajo v institucijah in agencijah EU, ter izda zavezujoče sklepe, da se pravila uskladijo z najboljšimi standardi;

10.  obžaluje, da nekatere države članice še niso ratificirale Istanbulske konvencije, in poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj jo nemudoma ratificirale in jo v celoti izvajajo; poleg tega poziva države članice, ki so Istanbulsko konvencijo že ratificirale, naj jo v celoti izvajajo;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj si na podlagi boljših in znanstveno zanesljivejših študij zagotovijo jasno sliko o vprašanju spolnega nadlegovanja v EU, vključno z novimi izzivi, kot je ustrahovanje na spletu;

12.  pozdravlja novo obsežno javno razpravo, vključno z razpravo na družbenih medijih, ki prispeva k preoblikovanju meja v zvezi s spolnim nadlegovanjem in sprejemljivim vedenjem; zlasti pozdravlja pobude, kot je gibanje #MeToo, in močno podpira vse ženske in dekleta, ki so sodelovale v kampanji, vključno s tistimi, ki so prijavile storilce;

13.  poziva Evropsko komisijo, naj predloži predlog za boj proti trpinčenju in spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, na javnih mestih in v političnem življenju, ki bo vključeval posodobljeno in izčrpno opredelitev nadlegovanja (spolnega ali drugih vrst) in trpinčenja;

14.  poudarja, da se je treba boriti proti dolgotrajnemu nadlegovanju ali ustrahovanju delavcev, zaradi katerega so ali naj bi bili ti ponižani, izolirani ali izključeni iz skupine sodelavcev;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z Eurostatom in Evropskim inštitutom za enakost spolov izboljšajo, spodbudijo in zagotovijo sistematično zbiranje ustreznih po spolu in starosti razčlenjenih in primerljivih podatkov o primerih spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na podlagi spola ter psihološkega nadlegovanja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; spodbuja organizacije delodajalcev, sindikate in delodajalce, naj dejavno sodelujejo v procesu zbiranja podatkov, in sicer z zagotavljanjem strokovnega znanja glede na sektor in poklic;

16.  ugotavlja, da bi bilo treba za pridobitev primerljivih podatkov o razširjenosti spolnega nadlegovanja in ustrahovanja v državah članicah dati prednost večji ozaveščenosti in priznavanju težav, in sicer prek usklajenih prizadevanj za širjenje informacij in zagotavljanje usposabljanja;

17.   ponovno poziva Komisijo, naj predloži predlog direktive za obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola, ki bi moral vključevati skupne opredelitve različnih vrst nasilja nad ženskami, vključno s posodobljeno in izčrpno opredelitvijo nadlegovanja (spolnega ali drugih vrst) in trpinčenja, ter skupne pravne standarde za inkriminiranje nasilja nad ženskami; poziva Komisijo, naj predstavi celovito strategijo EU proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem ter zlorabo žensk in deklet, na podlagi pričevanj v obliki zgodb žensk in izkušenj iz prve roke;

18.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno javno financiranje in poskrbijo, da so uradniki organov kazenskega pregona, sodniki in vsi javni uslužbenci, ki se ukvarjajo s primeri ustrahovanja in spolnega nadlegovanja, ustrezno usposobljeni, da razumejo nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu in drugje;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo visokokakovostne, lahko dostopne in ustrezno financirane specializirane storitve za žrtve nasilja na podlagi spola ter spolnega in psihičnega nadlegovanja, in naj priznajo, da so te oblike nasilja med ženskami medsebojno povezane in jih je treba obravnavati v okviru celostnega pristopa, ki skuša tako zajeti družbeno-kulturne vidike, zaradi katerih pride do nasilja nad ženskami, kot omogočiti specializiranim službam, da se opremijo s tehnološkimi orodji za preprečevanje in upravljanje;

20.  poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj zagotovijo ustrezne načrte in sredstva za zagotovitev, da žrtve nasilja in nadlegovanja na podeželskih in oddaljenih območjih niso prikrajšane za dostop do pomoči in zaščite ali je ta dostop omejen;

21.  poziva Komisijo, naj obravnava nove oblike nasilja na podlagi spola, kot je spletno nadlegovanje, z razširitvijo opredelitve nezakonitega sovražnega govora, kot je opredeljeno v skladu s pravom EU v okvirnem sklepu o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bo vključeno sovraštvo do žensk, in naj zagotovi, da kodeks ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru v spletu prav tako zajema ta kazniva dejanja; poziva k razvoju izobraževalnih programov za spodbujanje žensk k izboljšanju njihovih spretnosti pri uporabi novih tehnologij, da se bodo lahko bolje spopadale z vsemi oblikami spolnega nadlegovanja in ustrahovanja v kibernetskem prostoru, in spodbuja specializirane službe, naj sodelujejo pri vzpostavitvi sistemov podatkov in virov, ki lahko spremljajo in analizirajo problem nasilja na podlagi spola, ne da bi pri tem kršili novo Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679);

22.  nadalje obsoja razširjeni pojav spolnega nadlegovanja in drugih oblik zlorabe, zlasti v spletnih igrah in družbenih omrežjih, in spodbuja medijske družbe in upravitelje, naj spremljajo morebitne primere nadlegovanja in se takoj odzovejo nanje; zato poziva k različnim ukrepom, vključno z ozaveščanjem, posebnim usposabljanjem in notranjimi pravili o disciplinskih ukrepih za storilce ter psihološko in/ali pravno pomočjo za žrtve teh ravnanj, za preprečevanje ustrahovanja in spolnega nadlegovanja tako na delovnem mestu kot tudi v spletnem okolju;

Nasilje na delovnem mestu

23.  poudarja, da morajo države članice, lokalni in regionalni organi, organizacije delodajalcev in sindikati nujno razumeti ovire, s katerimi se soočajo ženske pri prijavi primerov spolnega nadlegovanja, diskriminacije na podlagi spola in nasilja, ter jim zato zagotavljati popolne podporo in spodbudo v zvezi s prijavo primerov spolnega nadlegovanja, diskriminacije na podlagi spola, nadlegovanja na podlagi nosečnosti in materinstva ter ustrahovanja in drugega brez strahu pred morebitnimi posledicami ter vzpostaviti mehanizme, ki opolnomočajo in podpirajo ženske pri varni prijavi primerov zlorabe;

24.  poziva države članice, naj izvajajo dejavne in učinkovite politike za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in boj proti njim, vključno s spolnim nadlegovanjem in seksističnimi dejanji ter trpinčenjem, čemur je na delovnem mestu izpostavljena večina žensk;

25.  poudarja nujno potrebo po standardih glede nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, ki bi morali zagotoviti zakonodajni okvir za delovanje vlad, delodajalcev, podjetij in sindikatov na vseh ravneh;

26.  ugotavlja, da so nekateri sektorji in poklici bolj izpostavljeni nasilju, zlasti zdravstvo, javne reševalne službe, politika, šolstvo, promet, domače delo, kmetijstvo in podeželsko gospodarstvo ter sektorji tekstila, oblačil, usnja in obutve;

27.  ugotavlja, da so lahko nekatere skupine delavcev bolj izpostavljene ustrahovanju in nasilju na delovnem mestu, zlasti nosečnice in starši, invalidke, migrantke, pripadnice domorodnih skupnosti, pripadniki skupnosti LGBTI in ženske, ki so zaposlene za krajši delovni čas, kot pripravnice ali za določen čas;

28.  ugotavlja, da lahko nezaželeno vedenje izvira hkrati iz različnih virov ali pa se hkrati nanaša na poklicno, zasebno ali socialno življenje, kar negativno vpliva na vse posameznike, strokovne skupine ali družbene skupine na teh področjih;

29.  poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za preprečevanje nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu in boj proti njima, in sicer v okviru politik, ki zajemajo preventivne ukrepe, učinkovite, pregledne in zaupne postopke za obravnavo pritožb, visoke in odvračilne kazni za storilce, izčrpne informacije in usposabljanja, ki zagotavljajo, da so delavci seznanjeni s temi politikami in postopki, ter podporo podjetjem, da pripravijo akcijske načrte za izvajanje teh ukrepov; poudarja, da se ti ukrepi ne bi smeli vključiti v obstoječe strukture, če so v teh strukturah že prisotne ovire, pogojene s spolom;

30.  poziva države članice, naj vlagajo v usposabljanje delovnih inšpektorjev, pri čemer naj sodelujejo s specializiranimi psihologi, in zagotovijo, da podjetja in organizacije žrtvam zagotovijo usposobljeno strokovno in psihosocialno podporo;

31.  poziva države članice in socialne partnerje, naj zagotovijo, da javna in zasebna podjetja ter organizacije organizirajo obvezno usposabljanje s področja spolnega nadlegovanja in ustrahovanja za vse zaposlene in tiste na vodstvenih položajih; poudarja, da bi moralo biti učinkovito usposabljanje interaktivno, neprekinjeno in prilagojeno posameznim delovnim mestom, izvajati pa bi ga morali zunanji strokovnjaki;

32.  opozarja, da se prijavi zelo majhen delež primerov nadlegovanja, in poudarja pomen prisotnosti usposobljenih zaupnih svetovalcev v vsaki organizaciji, ki bi nudili podporo žrtvam, pomoč pri prijavi in pravno pomoč;

33.  poudarja, da bi morala imeti podjetja pristop ničelne strpnosti do spolnega nadlegovanja in politik, ki so ugodne zanj, ter da morajo podjetja poskrbeti, da so vsi zaposleni seznanjeni s temi politikami, postopki prijave ter z lastnimi pravicami in odgovornostmi v zvezi s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu;

34.  poziva medijske družbe, naj zaščitijo in podprejo novinarje, ki so žrtve ustrahovanja na spletu, ter sprejmejo vrsto dobrih praks, kot so kampanje ozaveščanja, ustrezno usposabljanje vodstva, tudi o preprečevanju obsojanja žrtev in sekundarne viktimizacije, ukrepi za izboljšanje kibernetske varnosti in zagotavljanje pravne podpore pri vložitvi pritožbe zadevni osebi;

35.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo enako plačilo za ženske in moške, in tako preprečijo zlorabo pooblastil ter spodbujajo enakost spolov in spoštovanje človekovega dostojanstva, kar je bistveno za boj proti nasilju nad ženskami; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti enako plačilo prek preglednosti plačil in z zagotovitvijo pravice domnevnih žrtev do obveščenosti, zagotavljanjem enakega obravnavanja in zaposlitvenih možnosti za ženske in moške ter zagotavljanjem in omogočanjem dostopa žensk do delovnih mest višjih vodstvenih uslužbencev, ki sodelujejo pri odločanju, v javnem in zasebnem sektorju, kar bi zagotovilo uravnoteženo zastopanost žensk v upravnih odborih; zato poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za odpravo blokade direktive o ženskah v upravnih odborih, ki je zastala v Svetu že leta 2013;

36.  meni, da je treba sprejeti celovit pristop do nasilja na delovnem mestu, ki bi moral vključevati priznavanje soobstoja ustrahovanja, spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi nosečnosti in materinstva pri različnih oblikah neplačanega dela v formalnih in neformalnih gospodarskih panogah (kot so samooskrbno kmetijstvo, priprava hrane, varstvo otrok in oskrba starejših) in v okviru različnih programov za pridobivanje delovnih izkušenj (kot so vajeništva, pripravništva in prostovoljno delo);

37.  poziva k hitremu sprejetju revizije direktive o pisni izjavi (Direktiva Sveta št. 91/533/EGS);

38.  ugotavlja, da nasilje v družini pogosto preide na delovno mesto, kar negativno vpliva na življenja delavcev in produktivnost podjetij, in da lahko ta prehod poteka tudi v obratni smeri, torej z delovnega mesta v domače okolje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi smernice o uporabi evropskih odredb o zaščiti na delovnem mestu in naj pojasni vprašanje odgovornosti delodajalcev;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo pojav nadlegovanja pri zaposlovanju na podlagi nosečnosti in materinstva;

Nasilje v političnem življenju

40.  poziva vse politike, naj upoštevajo najvišje standarde ravnanja in naj delujejo kot odgovorni vzorniki pri preprečevanju spolnega nadlegovanja ter boju proti njemu v parlamentih in širše;

41.  obsoja vse oblike nadlegovanja političark v družbenih medijih v obliki „trolanja“, kar vključuje objavljanje seksističnih in neprimernih sporočil, vključno z grožnjami s smrtjo in posilstvom;

42.  poudarja pomen vzpostavitve medstrankarskih politik in postopkov za zaščito posameznikov, izvoljenih na politični položaj, in zaposlenih;

43.  priznava, da imajo seznami enake zastopanosti spolov na vseh ravneh ključno vlogo pri omogočanju udeležbe ženk v politiki in preoblikovanju struktur moči, ki diskriminirajo ženske; poziva države članice, naj uvedejo takšne sezname za volitve v Evropski parlament;

44.  poziva vse politične stranke, tudi tiste, ki so zastopane v Evropskem parlamentu, naj sprejmejo konkretne ukrepe za obravnavanje tega problema, vključno z uvedbo akcijskih načrtov in revizijo notranjih predpisov strank, da se uvedejo politika ničelne strpnosti, preventivni ukrepi, postopki za obravnavanje pritožb in ustreznih sankcij za vse, ki so spolno nadlegovali in ustrahovali ženske v politiki;

45.  poziva nacionalne in regionalne parlamente ter lokalne svete, naj žrtvam zagotovijo popolno podporo v okviru notranjih in/ali policijskih postopkov, preiskujejo primere, vodijo zaupen register primerov v določenem časovnem obdobju, zagotovijo obvezno usposabljanje vseh zaposlenih in poslancev o spoštovanju in dostojanstvu ter uvedejo druge dobre prakse za zagotavljanje ničelne strpnosti na vseh ravneh svojih institucij;

46.  poziva vse zadevne akterje, naj zagotovijo celovito in hitro izvajanje resolucije o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi v EU iz leta 2017; meni, da mora zagotoviti ničelno strpnost do spolnega nadlegovanja in ustrezno zaščititi in podpirati žrtve; v zvezi s tem poziva k:

   ustanovitvi delovne skupine neodvisnih strokovnjakov, ki bi preučila razmere v zvezi s spolnim nadlegovanjem in zlorabo v Evropskem parlamentu;
   oceni in po potrebi reviziji sestave pristojnih organov Parlamenta, da se zagotovita neodvisnost in uravnotežena zastopanost spolov;
   obveznemu usposabljanje za vse zaposlene in poslance;
   jasnemu časovnemu načrtu za celovito izvajanje vseh zahtev iz resolucije;

47.  poziva politike, naj spodbudijo usposabljanje vodstva ter naj se usposabljanja udeležijo tudi sami, da se prepreči popustljiv odnos vodstva in opredelijo razmere, v katerih prihaja do nasilja nad ženskami;

Nasilje na javnih mestih

48.  poziva Komisijo, naj določi opredelitev javnega mesta ob upoštevanju razvoja komunikacijskih tehnologij in naj torej v to opredelitev vključi virtualna javna mesta, kot so družbena omrežja in spletna mesta;

49.  poziva države članice, naj premislijo o uvedbi posebne zakonodaje o nadlegovanju na javnih mestih, vključno s programi posredovanja, s posebnim poudarkom na vlogi posredovanja navzočih oseb;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo nadaljnje raziskave o vzrokih in posledicah spolnega nadlegovanja na javnih mestih, tudi o vplivu, ki ga lahko imajo seksistični in stereotipni oglasi na pogostost nasilja in nadlegovanja;

51.  poudarja, da so kampanje ozaveščanja za boj proti spolnim stereotipom in patriarhalnim razmerjem moči, ki spodbujajo ničelno strpnost do spolnega nadlegovanja, med najboljšimi orodji za pomoč pri obravnavanju nasilja na podlagi spola na javnih mestih;

52.  poudarja, da je izobraževanje o enakosti spolov na vseh ravneh temeljno orodje za preprečevanje in odpravljanje teh oblik neprimernega vedenja, spreminjanje miselnosti in zmanjševanje kulturološke strpnosti do seksizma in spolnega nadlegovanja; poudarja, da je treba v šolah uvesti izobraževalne programe in razprave o tej temi; v sodelovanju z ustreznimi nevladnimi organizacijami in organi za spodbujanje enakosti ugotavlja, da bi morali ti programi in razprave, kadar je to potrebno in primerno, vključevati informacije in razprave o preprečevanju spolnega nadlegovanja ter ukrepih proti temu, da bi se povečala ozaveščenost o pravicah žrtev, ljudi pa se opozorilo na povezavo nadlegovanja z obravnavo žensk kot objektov;

53.  poziva države članice, naj spodbujajo kampanje ozaveščanja v srednjih šolah, v učni načrt v šolah in na univerzah pa vključijo vprašanje ustrahovanja na spletu; zlasti poziva, naj se nadaljujeta uspešna kampanja za odpravo ustrahovanja na spletu (Delete Cyberbullying) in pobuda za bolj varni internet (Safer Internet) z namenom boja proti ustrahovanju in spolnemu nadlegovanju, saj mladim, prihodnjim državljanom EU, pomagata razumeti, da se je treba približati enakosti spolov in spoštovati ženske;

54.  poziva države članice, naj vzpostavijo sistem poročil v šolah, da bo mogoče spremljati vse primere ustrahovanja na spletu;

55.  ugotavlja, da so bili nekateri ukrepi, ki so jih sprejele države članice, učinkoviti pri omejevanju nadlegovanja na javnih mestih, na primer uradni nadzor (večja prisotnost policije in/ali prometnega osebja na javnih prevoznih sredstvih, video nadzor (sistem televizije zaprtega kroga – CCTV)) in naravni nadzor (boljša vidljivost in izboljšana razsvetljava);

56.  poziva države članice, naj ponudnike internetnih storitev spomnijo, da je njihova dolžnost zaščititi spletne uporabnike z obravnavanjem primerov ponavljajočih se zlorab ali zalezovanja, da se zagotovi zaščita žrtev, storilca obvesti, da ne more ravnati nekaznovano, in storilčevo ravnanje spremeni;

57.  poziva države članice, naj s pomočjo strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in ustreznih nadzornih organov, na primer s poštnimi policijskimi silami, izvajajo večji nadzor nad spletnimi mesti, da bi zaščitile žrtve ustrahovanja in spolnega nadlegovanja ter po potrebi preprečile in kaznovale kazniva dejanja;

58.  poziva države članice, naj uporabijo sredstva, potrebna za odpravo uporabe jezika, ki se uporablja v medijih, politiki in javni razpravi ter hkrati spodbuja nasilno vedenje in omalovažuje ženske, kar krši njihovo človekovo dostojanstvo;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo svojo zakonodajo in opredelitev nasilja na podlagi spola v skladu z opredelitvijo nasilja nad ženskami iz Istanbulske konvencije, da bi se povečala učinkovitost zakonov proti nadlegovanju in trpinčenju;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo mehanizme spremljanja za ustrezno izvajanje zakonodaje EU o prepovedi spolnega nadlegovanja in zagotovijo, da organi za enakost v vsaki državi članici razpolagajo z zadostnimi sredstvi za preprečevanje diskriminacije;

o
o   o

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.
(2) http://fra.europa.eu/en/publication/2014/violence-against-women-eu-wide-survey-main-results-report
(3) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(4) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(5) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(6) https://rm.coe.int/168008482e
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.
(8) UL C 77 E, 28.3.2002, str. 138.
(9) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53.
(10) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.
(11) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 102.
(12) UL C 285, 29.8.2017, str. 2.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0451.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.
(15) UL C 316, 30.8.2016, str. 2.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.
(18) https://www.ipu.org/resources/publications/reports/2016-10/sexism-harassment-and-violence-against-women-parliamentarians
(19) Študija – Bullying and sexual harassment at the workplace, in public spaces, and in political life in the EU (Ustrahovanje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu, javnih mestih in v političnem življenju v EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, marec 2018.
(20) https://www.tuc.org.uk/sites/default/files/SexualHarassmentreport2016.pdf


Enakopravnost jezikov v digitalni dobi
PDF 155kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi (2018/2028(INI))
P8_TA(2018)0332A8-0228/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 21(1) in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003,

–  ob upoštevanju Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(2),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja(3),

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 21. novembra 2008 o evropski strategiji za večjezičnost (2008/C-320/01)(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES(5),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza (COM(2008)0566),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2010)0245)(6),

–  ob upoštevanju priporočila v zvezi s spodbujanjem in uporabo večjezičnosti in univerzalnega dostopa do kibernetskega prostora, ki ga je sprejela Generalna konferenca Unesca na svojem 32. zasedanju 15. oktobra 2003 v Parizu,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 386 z naslovom Evropejci in njihovi jeziki, objavljene junija 2012,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta 15. in 16. marca 2002 v Barceloni (SN 100/1/02 REV 1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 1988 o znakovnih jezikih za gluhe(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2004 o ohranjanju in spodbujanju kulturne raznolikosti: vloga evropskih regij in mednarodnih organizacij, kot sta Unesco in Svet Evrope (8), in svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 o evropskih regionalnih in manj razširjenih jezikih – jeziki manjšin v EU – v okviru širitve in kulturne raznolikosti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o večjezičnosti: prednost Evrope in skupna zaveza(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU(12),

–  ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave in Oddelka za znanstvene napovedi z naslovom Enakost jezikov v digitalni dobi – platformi Human Language Project naproti, ki je bila objavljena marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0228/2018),

A.  ker lahko jezikovne tehnologije gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter osebam z disleksijo olajšajo komunikacijo in ker se za namene tega poročila pojem „jezikovna tehnologija“ nanaša na tehnologijo, ki podpira ne le govorjene jezike, temveč tudi znakovni jezik, in ob zavedanju, da so znakovni jeziki pomemben element jezikovne raznolikosti Evrope;

B.  ker razvoj jezikovnih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: JT) zajema veliko raziskovalnih področij in disciplin, vključno z računalniškim jezikoslovjem, umetno inteligenco, računalništvom in jezikoslovjem, ki se med drugim uporabljajo za obdelavo naravnega jezika, analizo besedil, tehnologijo govora in podatkovno rudarjenje;

C.  ker je glede na rezultate posebne raziskave Eurobarometer št. 386 z naslovom Evropejci in njihovi jeziki samo nekaj več kot polovica Evropejcev (54 %) sposobnih komunicirati v najmanj enem dodatnem jeziku, četrtina (25 %) v najmanj dveh dodatnih jezikih in ena desetina (10 %) v najmanj treh dodatnih jezikih;

D.  ker je v Evropski uniji 24 uradnih jezikov in več kot 60 nacionalnih, regionalnih in manjšinskih jezikov, poleg jezikov migrantov in, v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, različnih državno priznanih znakovnih jezikov; ker je večjezičnost ena največjih prednosti kulturne raznolikosti v Evropi in hkrati en največjih izzivov za oblikovanje resnično povezane EU;

E.  ker je pri premagovanju geografskih, socialnih in ekonomskih ovir za dostop do širokopasovnega interneta podpora lokalnim skupnostim, kot so domorodne, podeželske ali oddaljene skupnosti, ključni pogoj za učinkovito politiko večjezičnosti EU;

F.  ker večjezičnost spada na vrsto področij politike EU, vključno s kulturo, izobraževanjem, gospodarstvom, enotnim digitalnim trgom, vseživljenjskim učenjem, zaposlovanjem, socialno vključenostjo, konkurenčnostjo, mladino, civilno družbo, mobilnostjo, raziskavami in mediji; ker je treba več pozornosti nameniti odpravi ovir za medkulturni in medjezikovni dialog ter spodbujanju medsebojnega razumevanja;

G.  ker Komisija priznava, da mora biti enotni digitalni trg večjezičen; ker ni bila predlagana nobena skupna politika EU, s katero bi se spopadli s težavo jezikovnih preprek;

H.  ker se JT uporabljajo v praktično vseh vsakdanjih digitalnih proizvodih in storitvah, saj se pri večini do neke mere uporablja jezik (zlasti pri vseh proizvodih, povezanih z spletom, kot so iskalniki, družbena omrežja in storitve e-trgovine); ker uporaba JT vpliva tudi na sektorje, ki so bistvenega pomena za vsakodnevno blaginjo evropskih državljanov, kot so izobraževanje, kultura in zdravje;

I.  ker je stopnja čezmejne e-trgovine zelo nizka, saj je leta 2015 samo 16 % evropskih državljanov opravilo nakup prek spleta v drugih državah EU; ker JT lahko prispeva k prihodnji evropski čezmejni in medjezikovni komunikaciji, spodbudi gospodarsko rast in družbeno stabilnost ter zmanjša naravne omejitve, s čimer spoštuje in spodbuja kohezijo in konvergenco ter krepi konkurenčnost EU po vsem svetu;

J.  ker tehnološki razvoj vse bolj temelji na jeziku in ima posledice za rast in družbo; ker je nujno treba vzpostaviti več jezikovno osveščenih politik in tehnološke ter zares multidisciplinarne raziskave in vzgojo o digitalni komunikaciji in jezikovni tehnologiji ter njihovem razmerju do rasti in družbe;

K.  ker bi se z izpolnitvijo cilja iz Barcelone, da se državljanom omogoči dobra komunikacija v maternem in še dveh drugih jezikih, povečale njihove možnosti za dostop do kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki ter udeležbo v vlogi državljanov, poleg možnosti za dostop do enotnega digitalnega trga; ker so dodatna sredstva in orodja, zlasti tista, ki jih zagotavljajo jezikovne tehnologije, ključna za ustrezno upravljanje evropske večjezičnosti ter spodbujanje večjezičnosti pri posameznikih;

L.  ker je prišlo do pomembnih prodorov na področju umetne inteligence in se jezikovne tehnologije hitro razvijajo; ker umetna inteligenca, ki se osredotoča na jezike, ponuja nove priložnosti za digitalno komunikacijo, digitalno izboljšano komunikacijo, komunikacijo, ki temelji na tehnologiji, in sodelovanje v vseh evropskih (in tudi drugih) jezikih, s čimer govorcem različnih jezikov daje enak dostop do informacij in znanja ter izboljšuje funkcionalnost mreže informacijske tehnologije;

M.  ker bi morale skupne evropske vrednote sodelovanja, solidarnosti, enakosti, priznavanja in spoštovanja pomeniti, da imajo vsi državljani popoln in enak dostop do digitalnih tehnologij, s čimer se ne bi le izboljšali evropska povezanost in blaginja, temveč bi se tudi omogočil večjezični enotni digitalni trg;

N.  ker je razpoložljivost tehnoloških orodij, kot so video igre ali izobraževalne aplikacije, v manjšinskih ali manj razširjenih jezikih ključnega pomena za razvoj jezikovnih spretnosti, zlasti pri otrocih;

O.  ker morajo imeti govorci manj razširjenih evropskih jezikov dejansko možnost kulturnega izražanja in ustvarjanja lastnih kulturnih vsebin v lokalnih jezikih;

P.  ker pojav metod, kot je globoko učenje, ki temelji na povečani računalniški zmogljivosti in dostopu do velikih količin podatkov, omogoča, da postajajo jezikovne tehnologije resnična rešitev za premagovanje jezikovnih ovir;

Q.  ker jezikovne ovire pomembno vplivajo na oblikovanje evropske identitete in prihodnost procesa evropskega povezovanja; ker bi bilo treba o odločanju in politikah EU državljane obveščati v njihovem maternem jeziku tako prek spleta kot drugje;

R.  ker so jeziki pomemben del nenehno rastoče zakladnice velepodatkov;

S.  ker se s človeškimi jeziki izraža ogromna količina podatkov; ker bi upravljanje JT lahko omogočilo široko paleto inovativnih proizvodov in storitev informacijske tehnologije v industriji, trgovini, vodenju, raziskavah, javnih storitvah in upravi ter zmanjšalo naravne omejitve in tržne stroške;

Sedanje ovire za doseganje enakopravnosti jezikov v digitalni dobi v Evropi

1.  obžaluje, da se zaradi pomanjkanja ustrezne politike v Evropi trenutno povečuje tehnološki razkorak med jeziki, ki so dobro podprti s sredstvi, in jeziki, ki so manj podprti s sredstvi, ne glede na to, ali so slednji uradni, drugače uradno priznani ali neuradni jeziki v EU; poleg tega obžaluje, da več kot dvajsetim evropskim jezikom grozi digitalno izumrtje; ugotavlja, da so EU in njene institucije dolžne povečati, spodbujati in spoštovati jezikovno raznolikost v Evropi;

2.  poudarja, da je imela digitalna tehnologija v zadnjem desetletju velik vpliv na jezikovni razvoj, ki ga je še vedno težko oceniti; oblikovalcem politike priporoča, naj resno preučijo študije, ki kažejo, da digitalna komunikacija znižuje stopnjo pismenosti pri mlajših odraslih, kar vodi do preprek glede slovnice in pismenosti med generacijami ter splošnega siromašenja jezika; meni, da bi morala digitalna komunikacija širiti, bogatiti in nadgrajevati jezike ter da bi se morale tovrstne ambicije odražati v nacionalnih politikah izobraževanja na področju opismenjevanja in nacionalnih politikah opismenjevanja;

3.  poudarja, da so evropski manj razširjeni jeziki v precej slabšem položaju zaradi hudega pomanjkanja orodij, virov in financiranja raziskav, kar omejuje in krči področje dejavnosti raziskovalcev, ki kljub potrebnim tehnološkim spretnostim ne morejo v celoti izkoristiti prednosti jezikovnih tehnologij;

4.  opaža poglabljanje digitalne vrzeli med razširjenimi in manj razširjenimi jeziki ter vse večjo digitalizacijo evropske družbe, na primer pri zagotavljanju javnih storitev, ki povečuje neenakosti pri dostopu do informacij, zlasti za manj spretne, starejše in osebe z nizkimi dohodki ali iz prikrajšanih okolij; poudarja, da bi povečanje dostopnosti vsebin v različnih jezikih zmanjšalo neenakosti;

5.  ugotavlja, da Evropa kljub močni znanstveni podlagi na področju jezikovnega inženirstva in tehnologije v času, ko jezikovne tehnologije predstavljajo ogromno gospodarsko in kulturno priložnost, še vedno daleč zaostaja, in sicer zaradi razdrobljenosti trga, neustreznih naložb v znanje in kulturo, slabo usklajenih raziskav, pomanjkanja sredstev in pravnih ovir; nadalje ugotavlja, da na trgu trenutno prevladujejo neevropski akterji, ki se ne ukvarjajo s posebnimi potrebami večjezične Evrope; poudarja potrebo po spremembi tega vzorca in okrepitvi vodilne vloge Evrope na področju jezikovnih tehnologij z oblikovanjem projekta, ki bo posebej prilagojen potrebam in zahtevam Evrope;

6.  ugotavlja, da so jezikovne tehnologije na voljo predvsem v angleščini; se seznanjen, da veliki svetovni in evropski proizvajalci in družbe pogosto razvijajo jezikovno tehnologijo tudi za velike evropske jezike z relativno velikimi trgi: španščino, francoščino in nemščino (že pri teh jezikih je pomanjkanje virov na nekaterih podpodročjih); vendar poudarja, da bi bilo treba sprejeti splošne ukrepe na ravni EU (politika, financiranje, raziskave in izobraževanje) za zagotovitev razvoja jezikovne tehnologije za manj razširjene uradne jezike EU ter posebne ukrepe na ravni EU (politika, financiranje, raziskave in izobraževanje) za vključitev in spodbujanje tovrstnega razvoja za regionalne in manjšinske jezike;

7.  poudarja, da je treba bolje izkoristiti nove tehnološke pristope, ki temeljijo na večji računalniški zmogljivosti in boljšem dostopu do večje količine podatkov, da bi se spodbudil razvoj globokih nevronskih mrež, zaradi katerih so tehnologije za obdelavo človekovega jezika prava rešitev za jezikovne prepreke; zato poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno financiranje za podporo tovrstnega tehnološkega razvoja;

8.  ugotavlja, da potrebujejo jeziki z manj govorci ustrezno podporo deležnikov, vključno s proizvajalci tiskovnih podob za diakritične znake, proizvajalci tipkovnic in sistemi za upravljanje vsebin, da se vsebina v teh jezik lahko ustrezno hrani, obdela in prikaže; od Komisije zahteva oceno o tem, kako se lahko spodbudi podpora, in da se oblikuje priporočilo o tem v okviru postopka javnih naročil v EU;

9.  poziva države članice, naj spodbujajo uporabo več jezikov pri digitalnih storitvah, kot so mobilne aplikacije;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da enotni digitalni trg ostaja razdrobljen s številnimi ovirami, tudi jezikovnimi, in tako ovira spletno trgovino, komunikacijo prek družbenih omrežij in drugih komunikacijskih sredstev, čezmejno izmenjavo kulturne, ustvarjalne in avdiovizualne vsebine ter širšo uporabo vseevropskih javnih storitev; poudarja, da bi čezmejni dostop do vsebin lahko koristil kulturni raznolikosti in večjezičnosti v Evropi, zlasti za izobraževalne namene; poziva Komisijo, naj oblikuje trdno in usklajeno strategijo za večjezičen enotni digitalni trg;

11.  ugotavlja, da jezikovne tehnologije trenutno v evropski politični agendi nimajo nobene vloge, kljub temu da je spoštovanje jezikovne raznolikosti zapisano v pogodbah;

12.  izraža priznanje pomembni vlogi prejšnjih raziskovalnih mrež, ki jih je financirala EU, kot so FLaReNet, CLARIN, HBP in META-NET (vključno z META-SHARE), ki so utirale pot gradnji evropske platforme jezikovnih tehnologij;

Izboljšanje institucionalnega okvira za politike jezikovnih tehnologij na ravni EU

13.  poziva Svet, naj pripravi priporočilo o zaščiti in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji, tudi na področju jezikovnih tehnologij;

14.  priporoča, naj Komisija za povečanje prepoznavnosti jezikovnih tehnologij v Evropi področje večjezičnosti in jezikovnih tehnologij dodeli v portfelj komisarja; meni, da bi moral biti pristojni komisar odgovoren za spodbujanje jezikovne raznolikosti in enakosti na ravni EU, glede na pomen jezikovne raznolikosti za prihodnost Evrope;

15.  predlaga, naj se zagotovi celovito pravno varstvo na ravni EU za 60 regionalnih in manjšinskih jezikov, priznavanje kolektivnih pravic narodnih in jezikovnih manjšin v digitalnem svetu ter poučevanje v maternem jeziku za govorce uradnih in neuradnih jezikov EU;

16.  spodbuja države članice, ki so že razvile svoje uspešne strategije politike na področju jezikovnih tehnologij, naj delijo svoje izkušnje in dobre prakse, da bi pomagale svojim nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom pri razvijanju strategij;

17.  poziva države članice, naj razvijejo celovite politike na jezikovnem področju ter dodelijo sredstva in uporabljajo ustrezna orodja za spodbujanje in olajšanje jezikovne raznolikosti in večjezičnosti na digitalnem področju; poudarja skupno odgovornost EU, držav članic, univerz in drugih javnih ustanov za zaščito svojih jezikov v digitalnem svetu ter razvoj podatkovnih zbirk in prevajalske tehnologije za vse jezike EU, tudi manj razširjene; poziva k usklajevanju med raziskovalnim in poslovnim svetom za uresničitev skupnega cilja povečanja digitalnih možnosti za jezikovno prevajanje ter k prostemu dostopu do podatkov, ki so potrebni za tehnološki napredek;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije in ukrepe politike za omogočanje večjezičnosti na digitalnem trgu; v zvezi s tem zahteva, da Komisija in države članice opredelijo minimalne jezikovne vire, kot so podatkovni nizi, slovarji, zapisi govora, pomnilniki prevodov, korpusi z razlagami in enciklopedične vsebine, ki bi jih morali imeti vsi evropski jeziki, da bi preprečili digitalno izumrtje;

19.  priporoča Komisiji, naj razmisli o ustanovitvi centra za jezikovno raznolikost, ki bi povečal ozaveščenost o pomenu manj razširjenih regionalnih in manjšinskih jezikov, tudi na področju jezikovnih tehnologij;

20.  poziva Komisijo, naj pregleda svojo okvirno strategijo za večjezičnost ter predlaga jasen akcijski načrt za spodbujanje jezikovne raznolikosti in odpravo jezikovnih ovir na digitalnem področju;

21.  poziva Komisijo, naj na področju jezikovne tehnologije daje prednost majhnim državam članicam z lastnim jezikom, da bi ustrezno obravnavali jezikovne izzive, s katerimi se soočajo;

22.  poudarja, da bo razvoj JT olajšal podnaslavljanje, sinhronizacijo in prevajanje video iger in programskih aplikacij v manjšinske in manj razširjene jezike;

23.  poudarja, da je treba zmanjšati tehnološko vrzel med jeziki s povečanjem prenosa znanja in tehnologije;

24.  poziva države članice, naj najdejo učinkovite načine za utrditev svojih maternih jezikov;

Priporočila za raziskovalne politike EU

25.  poziva Komisijo, naj vzpostavi obsežen, dolgoročno usklajen program financiranja za raziskave, razvoj in inovacije na področju jezikovnih tehnologij na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki bo posebej prilagojen potrebam in zahtevam Evrope; poudarja, da bi si moral program prizadevati za preučevanje globokega naravnega razumevanja jezikov in povečanje učinkovitosti z izmenjavo znanja, infrastrukture in virov, da bi se razvile inovativne tehnologije in storitve, s pomočjo katerih bi dosegli naslednji znanstveni preboj na tem področju in zmanjšali tehnološko vrzel med evropskimi jeziki; poudarja, da bi bilo treba to storiti z udeležbo raziskovalnih centrov, akademskih krogov, podjetij (zlasti MSP in zagonskih podjetij) in drugih ustreznih deležnikov; nadalje poudarja, da bi moral biti ta projekt odprt in medobratovalen, temeljiti bi moral na oblaku ter bi moral poskrbeti za zlahka nadgradljiva in učinkovita osnovna orodja za več aplikacij jezikovne tehnologije;

26.  meni, da bi bilo treba integratorje informacijske in komunikacijske tehnologije v EU ekonomsko spodbuditi, da pospešijo nudenje storitev v oblaku, da se omogoči nemotena vključitev tehnologije za obdelavo človekovega jezika v njihove aplikacije za e-trgovino, zlasti da se zagotovi, da bodo imela MSP koristi od samodejnega prevajanja;

27.  poudarja, da si mora Evropa zagotoviti vodilno mesto na področju umetne inteligence, ki bo osredotočena na jezike; ponovno opozarja, da so družbe EU v najboljšem položaju za nudenje rešitev, prilagojenih našim specifičnim kulturnim, družbenim in ekonomskim potrebam;

28.  verjame, da bi morali specifični progami znotraj sedanjih shem financiranja, kot je Obzorje 2020, pa tudi programi financiranja, ki jih bodo nasledili, spodbuditi dolgoročne temeljne raziskave ter prenos znanja in tehnologije med državami in regijami;

29.  priporoča vzpostavitev evropske platforme za jezikovno tehnologijo s predstavniki vseh evropskih jezikov, ki bo omogočala izmenjavo virov v zvezi z JT, storitev in odprtokodnih svežnjev, zlasti med univerzami in raziskovalnimi centri, ter bo hkrati zagotavljala, da bo lahko vsaka shema financiranja delovala z odprtokodno skupnostjo in bo lahko ta skupnost do nje tudi dostopala;

30.  priporoča vzpostavitev ali podaljšanje projektov, kot je projekt digitalne jezikovne raznolikosti, s katerimi se izvajajo raziskave digitalnih potreb vseh evropskih jezikov, tako tistih z zelo majhnim kot tudi tistih z zelo velikim številom govorcev, da bi obravnavali vprašanje digitalne vrzeli in pomagali te jezike pripraviti na trajnostno digitalno prihodnost;

31.  priporoča posodobitev serije belih knjig META-NET, vseevropske raziskave o stanju JT, virih za vse evropske jezike, informacijah o jezikovnih ovirah in politikah, povezanih s to temo, ki je bila objavljena leta 2012, da bi zagotovili možnost ocenjevanja in razvoja politik jezikovnih tehnologij;

32.  poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za financiranje tehnologije za obdelavo človekovega jezika, ki bo temeljila na izvrševanju sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, programa Obzorje 2020 ter instrumenta za povezovanje Evrope; poleg tega meni, da bi se Komisija morala osredotočiti na raziskovalna področja, ki so potrebna za zagotovitev temeljitega razumevanja jezika, kot so računalniško jezikoslovje, jezikoslovje, umetna inteligenca, jezikovna tehnologija, računalništvo in kognitivna znanost;

33.  poudarja, da je jezik lahko ovira za prenos znanstvenega znanja; ugotavlja, da se večina vplivnih znanstvenih publikacij tiska v angleščini, kar je povzročilo znaten premik v ustvarjanju in širitvi akademskega znanja; poudarja, da se morajo ti pogoji za ustvarjanje znanja odražati v evropskih politikah in programih za raziskave in inovacije; poziva Komisijo, naj poišče rešitve, ki bi zagotovile, da bo znanstveno znanje na voljo v drugih jezikih, ki niso angleščina, in za podporo razvoju umetne inteligence za naravni jezik;

Izobraževalne politike za izboljšanje prihodnosti jezikovnih tehnologij v Evropi

34.  meni, da bi morale evropske izobraževalne politike zaradi sedanjega stanja, ko neevropski akterji obvladujejo trg jezikovnih tehnologij, stremeti k ohranjanju talenta v Evropi, analizirati sedanje izobraževalne potrebe, povezane z jezikovno tehnologijo (vključno z vsemi povezanimi področji in panogami), in na podlagi tega oblikovati smernice za izvajanje celostnih in skupnih ukrepov na evropski ravni ter izboljšati ozaveščenost šolarjev in študentov o poklicnih možnostih v panogi jezikovne tehnologije, vključno s panogo umetne inteligence, ki temelji na jeziku;

35.  meni, da je treba za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja digitalno učno gradivo razviti tudi v manjšinskih in regionalnih jezikih, kar je pomembno za preprečevanje diskriminacije;

36.  ugotavlja, da bi bilo treba spodbujati vse večjo udeležbo žensk kot odločujoč dejavnik za razvoj raziskav in inovacij na področju evropskih študij o tehnologijah jezika;

37.  predlaga, naj Komisija in države članice spodbujajo uporabo jezikovnih tehnologij znotraj kulturnih in izobraževalnih izmenjav med evropskimi državljani, kot je Erasmus+, npr. spletna jezikovna podpora Erasmus+, s ciljem zmanjšanja ovir, ki jih lahko jezikovna raznolikost pomeni za medkulturni dialog in vzajemno razumevanje, zlasti v pisnem in avdiovizualnem izražanju;

38.  priporoča, naj države članice razvijejo programe digitalne pismenosti tudi v evropskih manjšinskih in regionalnih jezikih ter uvedejo usposabljanje za jezikovne tehnologije in orodja v učne načrte svojih šol, univerz in višjih strokovnih šol; poudarja tudi, da je pismenost še vedno pomemben dejavnik in nujen pogoj za napredek pri digitalnem vključevanju skupnosti;

39.  poudarja, da bi morale države članice zagotoviti potrebno podporo, ki jo izobraževalne ustanove potrebujejo za izboljšanje digitalizacije jezikov v EU;

Jezikovne tehnologije: prednosti za zasebne družbe in javne organe

40.  poudarja, da je treba podpirati razvoj naložbenih instrumentov in programov pospeševanja, ki so namenjeni povečanju uporabe jezikovnih tehnologij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter so usmerjeni zlasti v skupnosti z manj viri in spodbujajo razvoj zmogljivosti jezikovnih tehnologij na področjih, kjer je sektor šibkejši;

41.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi in zagotovi ustrezno financiranje, da bi okrepili vlogo evropskih malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij ter jim omogočili enostaven dostop do jezikovnih tehnologij, ki bi jih podjetja uporabljala za spletno rast z dostopanjem do novih tržišč in razvojnih priložnosti, s čimer bi povečala stopnjo inovacij in ustvarjala delovna mesta;

42.  poziva institucije EU, naj ozaveščajo podjetja, javne organe in državljane o prednostih razpoložljivosti spletnih storitev, vsebine in proizvodov v več jezikih, vključno z manj razširjenimi, regionalnimi in manjšinskimi jeziki, da bi se premagovale jezikovne ovire in prispevalo k ohranjanju kulturne dediščine jezikovnih skupnosti;

43.  podpira razvoj večjezičnih javnih e-storitev na ravni evropske uprave ter nacionalnih, regionalnih in po potrebi lokalnih uprav z inovativnimi, vključujočimi in podpornimi jezikovnimi tehnologijami, s čimer bi zmanjšali neenakost med jeziki in jezikovnimi skupnostmi, omogočali enakopraven dostop do storitev in spodbujali mobilnost podjetij, državljanov in delavcev v Evropi ter zagotovili oblikovanje vključujočega večjezičnega enotnega digitalnega trga;

44.  poziva uprave na vseh ravneh, naj izboljšajo dostop do spletnih storitev in informacij v različnih jezikih, zlasti za storitve v čezmejnih regijah in za vprašanja, povezana s kulturo, ter uporabljajo proste in odprtokodne jezikovne tehnologije, tudi strojno prevajanje, prepoznavanje govora in pretvorbo besedila v govor ter inteligentne jezikovne sisteme, kot so tisti za priklic večjezičnih informacij, povzemanje in razumevanje govora, da bi izboljšale dostopnost teh storitev;

45.  poudarja pomen tehnik besedilnega in podatkovnega rudarjenja za razvoj jezikovnih tehnologij; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med tem sektorjem in lastniki podatkov; poudarja, da je treba prilagoditi regulativni okvir in zagotoviti bolj odprto, medobratovalno uporabo in zbiranje jezikovnih virov; ugotavlja, da se občutljivi podatki ne smejo posredovati gospodarskim družbam in njihovi prosti programski opremi, ker ni jasno, kako bodo uporabili pridobljeno znanje, recimo v primeru zdravstvenih podatkov;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 345, 31.12.2003, str. 90.
(2) UL L 175, 27.6.2013, str. 1.
(3) UL L 318, 4.12.2015, str. 1
(4) UL C 320, 16.12.2008, str. 1.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 965.
(6) UL C 54, 19.2.2011, str. 58.
(7) UL C 187, 18.7.1988, str. 236.
(8) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 322.
(9) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 374.
(10) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 59.
(11) UL C 93, 9.3.2016, str. 52.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0032.


Pregledno in odgovorno upravljanje naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi
PDF 204kWORD 73k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi (2018/2003(INI))
P8_TA(2018)0333A8-0249/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz septembra 2001 in prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT s tretjimi državami,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člena 208 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode(1) (uredba EU o lesu),

–  ob upoštevanju partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana iz leta 2011,

–  ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP21),

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije o celoviti analizi vpliva potrošnje na krčenje gozdov z naslovom „The impact of EU consumption on deforestation: Comprehensive analysis of the impact of EU consumption on deforestation“ (iz leta 2013),

–  ob upoštevanju osnutka študije izvedljivosti o možnostih za poostritev ukrepov EU proti krčenju gozdov, ki jo je naročil generalni direktorat Evropske komisije za okolje (iz leta 2017),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

–  ob upoštevanju foruma o potrošniškem blagu iz leta 2010, svetovne panožne mreže prodajalcev na drobno, proizvajalcev in ponudnikov storitev, ki je postavila cilj, da bo do leta 2020 v dobavnih verigah svojih članov dosegla ničelno neto krčenje gozdov,

–  ob upoštevanju bonskega izziva iz leta 2011, svetovnega prizadevanja za to, da bi do leta 2020 obnovili 150 milijonov hektarov izkrčenih in propadlih gozdov po svetu, do leta 2030 pa 350 milijonov hektarov,

–  ob upoštevanju zavezništva za tropske gozdove 2020,

–  ob upoštevanju newyorške izjave o gozdovih in akcijskega programa iz leta 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta iz leta 2016 o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov;

–  ob upoštevanju amsterdamske izjave o odpravi krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav iz decembra 2015,

–  ob upoštevanju strategije Komisije o trgovini za vse (iz leta 2015),

–  ob upoštevanju programa OZN o mehanizmu za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD+),

–  ob upoštevanju strateškega načrta OZN za gozdove za obdobje 2017–2030, v katerih je opredeljenih šest svetovnih ciljev za gozdove in 26 povezanih ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2030,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji, sprejete 17. junija 1994,

–  ob upoštevanju razvoja, ki je bil dosežen z razvojnim programom Organizacije združenih narodov za nacionalne platforme za trajnostne osnovne proizvode,

–  ob upoštevanju mehanizma za dvostransko sodelovanje pri izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov s Kitajsko (2009),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Ameriške konvencije o človekovih pravicah iz leta 1969,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1987,

–  ob upoštevanju konvencije št. 169 Mednarodne organizacije dela (MOD) o pravicah avtohtonih in plemenskih ljudstev iz leta 1989,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah avtohtonih prebivalcev iz leta 2007,

–  ob upoštevanju neobveznih smernic Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o upravljanju posesti iz leta 2012,

–  ob upoštevanju načel FAO za odgovorno vlaganje v kmetijske in prehranske sisteme iz leta 2014,

–  ob upoštevanju najnovejšega poročila o zmogljivostih planeta;

–  ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) iz leta 1973,

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 ter z njo povezanega Kartagenskega protokola o biološki varnosti iz leta 2000 in Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, iz leta 2010,

–  ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti,

–  ob upoštevanju vodilnih načel o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je leta 2011 potrdil Svet OZN za človekove pravice, in smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki so bile posodobljene leta 2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(3),

–  ob upoštevanju izjave predstavnikov civilne družbe o vlogi EU pri varstvu gozdov in pravic iz aprila 2018,

–  ob upoštevanju globalnega programa Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) za boj proti kriminalu, povezanim s prostoživečimi vrstami, in gozdarskemu kriminalu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0249/2018),

A.  ker biološko raznoliki gozdovi pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju tem spremembam, pa tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti;

B.  ker 300 milijonov ljudi živi v gozdovih, 1,6 milijarde ljudi pa je neposredno odvisnih od gozdov za preživetje, med njimi več kot 2000 domorodnih skupin; ker imajo gozdovi pomembno vlogo pri razvoju lokalnih gospodarstev; ker v gozdovih po ocenah živi 80 % vseh zemeljskih rastlinskih in živalskih vrst in zato predstavljajo pomemben zbiralnih biotske raznovrstnosti; ker se po podatkih FAO vsako leto izgubi 13 milijonov hektarov gozdov;

C.  ker do krčenja in propadanja gozdov prihaja predvsem na južni polobli in v tropskih gozdovih;

D.  ker gozdovi preprečujejo propadanje zemlje in dezertifikacijo, s tem pa zmanjšujejo nevarnost poplav, plazov in suše;

E.  ker so gozdovi bistveni za trajnostno kmetijstvo ter povečujejo prehransko in hranilno varnost;

F.  ker gozdovi zagotavljajo tudi bistvene ekosistemske funkcije, ki podpirajo trajnostno kmetijstvo z regulacijo vodnih tokov, stabilizacijo tal, ohranjanjem rodovitnosti tal, uravnavanjem podnebja in zagotavljanjem dobro delujočega habitata za divje opraševalce in naravne sovražnike kmetijskih škodljivcev;

G.  ker gozdni proizvodi predstavljajo 1 % svetovnega BDP;

H.  ker je obnavljanje gozdov ena od strategij, ki so ključne za omejitev segrevanja planeta na 1,5 stopinje; ker bi morale vse vlade sprejeti svojo odgovornost in ukrepe za zmanjšanje stroškov emisij toplogrednih plinov v svoji državi;

I.  ker sta krčenje in propadanje gozdov drugi najpomembnejši razlog za emisije ogljika, za katerega je odgovoren človek, in ustvarita približno 20 % vseh emisij toplogrednih plinov;

J.  ker je lesno gorivo še vedno najpomembnejši gozdni proizvod v državah v razvoju ter najpomembnejši vir energije v številnih afriških in azijskih državah; ker v podsaharski Afriki štiri petine ljudi za kuhanje še vedno uporablja les;

K.  ker imajo primarni gozdovi bogato biotsko raznovrstnost ter hranijo 30 do 70 odstotkov več ogljika kot gozdovi, v katerih se izvaja sečnja, ali propadli gozdovi;

L.  ker so jasne, dosledne in posodobljene informacije o poraščenosti z gozdovi ključne za učinkovito spremljanje in kazenski pregon;

M.  ker so se sicer prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT izkazali kot dragoceno orodje za boljše upravljanje gozdov, vendar imajo še vedno številne pomanjkljivosti;

N.  ker se prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT osredotočajo na industrijsko sečnjo, pri čemer velika večina nezakonite sečnje izhaja iz obrtniške sečnje ter lesa na kmetijah;

O.  ker imajo prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT preozko opredelitev „zakonitosti“ in občasno ne obravnavajo ključnih vprašanj v zvezi z lastništvom posesti in pravicami lokalnega prebivalstva;

P.  ker so prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT, REDD+ in certificiranje ostale ločene pobude, ki bi jih bilo treba bolj uskladiti;

Q.  ker je uresničevanje ciljev FLEGT močno odvisno od večjih držav proizvajalk in predelovalk in trgovinskih držav, kot so Kitajska, Rusija, Indija, Južna Koreja in Japonska, ter njihove zavezanosti boju proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonitimi lesnimi izdelki in ker so dvostranski politični dialogi s temi partnericami doslej prinesli le omejene rezultate;

R.  ker je cilj uredbe EU o lesu zagotoviti, da se na trg EU ne daje nezakonit les; ker je bilo v pregledu te uredbe leta 2016 ugotovljeno, da sta izvajanje in izvrševanje te uredbe nepopolna; ker se je v začetku tega leta začelo javno posvetovanje o morebitnih spremembah področja uporabe te uredbe;

S.  ker bi morala biti zaščitena območja v osredju vsakršnega strateškega pristopa za ohranjanje prostoživečih vrst; ker bi morala imeti vlogo varnih in vključujočih polov gospodarskega razvoja na podlagi trajnostnega kmetijstva, energetike, kulture in turizma ter voditi k razvoju dobrega upravljanja;

T.  ker imajo javno-zasebna partnerstva pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju parkov v podsaharski Afriki ter spoštujejo pravice gozdnih skupnosti;

U.  ker so korupcija in šibke institucije velike ovire za varstvo in ohranjanje gozdov; ker so v skupnem poročilu programa OZN za okolje (UNEP) in Interpola iz leta 2016(5) kazniva dejanja v zvezi z gozdovi opredeljena kot eden izmed petih največjih izzivov pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, poročilo pa navaja tudi, da nezakonita sečnja predstavlja od 15 do 30 % globalne zakonite trgovine; ker po podatkih Svetovne banke prizadete države po ocenah izgubijo 15 milijard USD letno zaradi nezakonite sečnje in trgovine z lesom;

V.  ker lahko imajo kazniva dejanja v zvezi z gozdovi različne oblike, in sicer nezakonito izkoriščanje ogroženih vrst lesa visoke vrednosti (s seznama CITES), nezakonita sečnja lesa za gradbeni material in pohištvo, nezakonita sečnja in „pranje“ lesa prek navideznih družb na področjih nasadov in kmetijstva z namenom dobave papirne mase za papirno industrijo ter uporaba v večji meri neregulirane trgovine z lesnim gorivom in ogljem za prikrivanje nezakonite sečnje na zaščitenih območjih in zunaj njih;

W.  ker urbanizacija, slabo upravljanje, obsežno krčenje gozdov za kmetijstvo, rudarjenje in razvoj infrastrukture povzročajo hude kršitve človekovih pravic z uničujočimi posledicami za skupnosti, ki prebivajo v gozdovih, in lokalne skupnosti, kot so prisvajanje zemljišč, prisilne izselitve, policijsko nadlegovanje, samovoljne aretacije in kriminalizacija voditeljev skupnosti, zagovornikov človekovih pravic in aktivistov;

X.  ker je v agendi OZN do leta 2030 opredeljen cilj, da je treba do leta 2020 ustaviti krčenje in propadanje gozdov in nato ta trend preusmeriti; ker je ta zaveza ponovno izražena v pariškem podnebnem sporazumu in se je ne bi smelo odložiti;

Y.  ker cilj trajnostnega razvoja 15 izrecno navaja potrebo po dobrem upravljanju gozdov, pri čemer lahko imajo gozdovi vlogo pri uresničitvi številnih drugih ciljev trajnostnega razvoja;

Z.  ker je REDD+ prinesel okoljske in družbene koristi v številnih državah v razvoju, od ohranjanja biotske raznovrstnosti do razvoja podeželja in izboljšanja upravljanja gozdov; ker pa je tarča kritik, saj naj bi ustvarjal pritiske na gozdne skupnosti;

AA.  ker je vse več dokazov, da se krčenje gozdov zmanjša, njihovo upravljanje pa postane bolj trajnostno, če skupnosti dobijo lastninske pravice;

AB.  ker je kmetijstvo vzrok za 80 % krčenja gozdov po svetu; ker so živinoreja ter veliki industrijski nasadi soje in palmovega olja glavna gonila krčenja gozdov, zlasti v tropskih državah, zaradi vedno večjega povpraševanja po teh proizvodih v razvitih državah in gospodarstvih v vzponu ter širjenja industrijskega kmetijstva po vsem svetu; ker je Komisija v študiji leta 2013 ugotovila, da je bila EU-27 največji svetovni neto uvoznik poosebljenega krčenja gozdov (med letoma 1990 in 2008); ker ima EU zato odločilno vlogo v boju proti krčenju gozdov in njihovemu propadanju, zlasti ob upoštevanju njenega povpraševanja in njenih zahtev glede potrebne skrbnosti v zvezi s kmetijskimi osnovnimi proizvodi;

AC.  ker širitev gojenja soje vodi k družbenim in okoljskim težavam, kot so erozija tal, trošenje vode, onesnaženost s pesticidi in prisilne razselitve ljudi; ker so med prizadetimi tudi domorodne skupnosti;

AD.  ker širitev nasadov palmovega olja vodi k obsežnemu uničenju gozdov ter družbenim konfliktom, v katerih se podjetja z nasadi soočijo z domorodnimi skupinami in lokalnimi skupnostmi;

AE.  ker je zasebni sektor v zadnjih letih izkazal vedno večje zavzemanje za varstvo gozdov in ker se je več kot 400 podjetij zavezalo odpravi krčenja gozdov pri proizvodnji svojih proizvodov in v svojih dobavnih verigah v skladu z newyorško deklaracijo o gozdovih, pri čemer se bodo posebej osredotočila na osnovne proizvode, kot so palmovo olje, soja, govedina in les; ker so javni ukrepi, usmerjeni h kmetijskim proizvodom, kljub temu še vedno relativno redki;

1.  opominja, da je v agendi OZN do leta 2030 priznano, da biološko raznoliki gozdovi igrajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju, pa tudi Pariškem sporazumu; ponovno izraža, da sta trajnostno in vključujoče upravljanje gozdov ter odgovorna raba gozdnih proizvodov najučinkovitejši in najcenejši naravni sistem zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida;

2.  poziva EU, naj podpre vključitev ciljev glede upravljanja gozdov in zemljišč v nacionalno določene prispevke gozdnatih držav v razvoju;

3.  opominja, da bi morale po pariškem sporazumu vse strani sprejeti ukrepe za ohranjanje in povečanje ponorov, vključno z gozdovi;

4.  ugotavlja, da bi s tem, če bi ustavili krčenje in propadanje gozdov ter jim omogočili, da se znova razrastejo, že zagotovili najmanj 30 % vseh blažilnih ukrepov, potrebnih za omejitev segrevanja planeta na 1,5 °C(6);

5.  ugotavlja, da krčenje gozdov ustvari 11 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek, kar je več kot vsa osebna vozila skupaj;

6.  potrjuje, kako pomembno je tovrstno gospodarjenje z gozdovi za ravnotežje ogljika v tropskih predelih, saj najnovejše študije(7) opozarjajo, da so manj očitne oblike propadanja gozdov, in ne le obsežno krčenje gozdov, ki se je raziskovalo doslej, verjetno zelo pomemben vir emisij ogljika, saj jih ustvarijo več kot polovico;

7.  poudarja, da so pogozdovanje, obnova propadlih gozdov in povečevanje pokritosti kmetijskih zemljišč z drevesi z uporabo kmetijsko-gozdarskega sistema edini razpoložljiv vir negativnih emisij in imajo velik potencial, da prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma;

8.  želi spomniti na bonski izziv(8), katerega cilj je bila obnovitev 350 milijonov hektarov propadajočih in izkrčenih zemljišč do leta 2030, s čimer bi lahko na račun zaščite porečij, večjega donosa pridelkov in boljših gozdnih proizvodov letno ustvarili neto koristi v približni vrednosti 170 milijard USD ter zadržali do 1,7 gigatone ekvivalenta ogljikovega dioksida letno;

9.  poziva Komisijo, naj spoštuje mednarodne obveznosti EU, med drugim tiste, ki izhajajo iz konference o podnebnih spremembah (COP 21), foruma OZN o gozdovih, Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, newyorške deklaracije o gozdovih in cilja trajnostnega razvoja za ustavitev krčenja gozdov do leta 2020, zlasti cilja št. 15.2, tj. do leta 2020 spodbujati trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, ustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter znatno povečati pogozdovanje in ponovno pogozdovanje na svetovni ravni;

10.  zlasti opozarja, da se je Unija zavezala ciljem iz Konvencije o biološki raznovrstnosti iz Aičija, ki zahtevajo, da se do leta 2020 ohrani 17 % vseh habitatov, obnovi 15 % propadajočih ekosistemov ter skoraj popolnoma ustavi ali vsaj prepolovi izginjanje gozdov;

11.  ugotavlja, da je letalska industrija močno odvisna od ogljične izravnave, vključno z gozdovi; vendar poudarja, da se izravnave z gozdovi soočajo z resnimi kritikami, saj jih je težko meriti in nemogoče jamčiti; meni, da bi morala Mednarodna organizacija civilnega letalstva (IACO) izravnave z gozdovi izključiti iz mehanizma sistema za izravnavo in zmanjšanje emisij CO2 za mednarodno letalstvo (CORSIA);

12.  poudarja, da gonila krčenja gozdov presegajo sam gozdarski sektor in se nanašajo na številna vprašanja, kot so lastništvo posesti, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike in podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi s polnim in učinkovitim izvajanjem prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT in naj celovito obravnava krčenje gozdov prek skladnega okvira politike, torej tako, da zagotovi dejansko priznanje in spoštovanje pravic do zemljiške posesti skupnosti, ki so odvisne od gozdov, zlasti v primeru razvojnega financiranja EU, pa tudi v procesu pregleda prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT, in sicer tako, da bo omogočila obstoj gozdarstva lokalne skupnosti, pri tem pa zagotovila ohranitev ekosistemov;

13.  poziva Komisijo, naj vsaki dve leti pripravi poročilo o napredku akcijskega načrta FLEGT; poudarja, da bi to moralo vključevati oceno izvajanja prostovoljnih sporazumov o partnerstvu, postavljenih rokov, morebitnih težav ter sprejetih ali načrtovanih ukrepov;

14.  ugotavlja, da bodo možnosti za uspešno izvajanje prostovoljnih sporazumov o partnerstvu večje, če bo predvidena bolj ciljno usmerjena podpora za ranljive skupine, ki so vključene v upravljanje lesnih virov (mali deležniki, mikro-, mala in srednja podjetja, neodvisni izvajalci v „neformalnem“ sektorju); poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se pri postopkih certificiranja upoštevajo interesi ranljivejših skupin, ki sodelujejo pri upravljanju gozdov;

15.  poudarja, kako pomemben je boj proti nezakoniti trgovini s tropskim lesom; predlaga Komisiji, naj pri prihodnjih pogajanjih o izvoznih dovoljenjih v okviru FLEGT za preverjene, zakonito pridobljene lesne proizvode, izvožene v EU, upošteva izkušnje z indonezijskim sistemom, ki je v veljavi od novembra 2016; poziva, naj Komisija izvede neodvisno oceno učinka izvajanja indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa ter jo predloži v primernem roku;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo tveganje konfliktnega lesa, da bi zagotovile, da bo s procesom prostovoljnih sporazumov o partnerstvu označen za nezakonitega; meni, da bi bilo treba v vseh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu razširiti opredelitev zakonitosti v sistemu za zagotavljanje zakonitosti lesa (TLAS), da bo vključevala človekove pravice, zlasti pravice skupnosti do posesti;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagani „strukturirani dialog FLEGT“ uporabijo za izvedbo ustrezne ocene tveganj korupcije v gozdarskem sektorju in pripravijo ukrepe za okrepitev udeležbe, preglednosti, odgovornosti in integritete kot elementov protikorupcijske strategije;

18.  poziva, naj EU pripravi politiko za zeleno nabavo lesa, da bi podprla zaščito in obnovo gozdnih ekosistemov po svetu;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je gozdarstvo še posebej nagnjeno k slabemu upravljanju, vključno s korupcijo, goljufijami in organiziranim kriminalom, ki uživa precejšnjo stopnjo nekaznovanosti; obžaluje, da je izvajanje šibko celo v državah, ki imajo dobro zakonodajo na področju gozdov;

20.  priznava, da se je vrednost kaznivih dejanj v gozdarstvu, kot je nezakonita sečnja, po ocenah povečala s 30 do 100 milijard USD leta 2014 na 50 do 152 milijard USD na svetovni ravni leta 2016, tako da so ta kazniva dejanja po prihodkih dosegla prvo mesto med okoljskimi kaznivimi dejanji; ugotavlja, da ima nezakonita sečnja pomembno vlogo pri financiranju organiziranega kriminala ter s tem močno siromaši vlade, države in lokalne skupnosti zaradi nepobranih prihodkov(9);

21.  je zaskrbljen, da so se kršitve človekovih pravic, prilaščanje zemljišč in zasegi zemljišč domorodcev okrepili in da jih poganjajo širitev infrastrukture, monokulturni nasadi za hrano, gorivo in predivo, sečnja ter ukrepi za zmanjšanje emisij ogljika, kot so biogoriva, zemeljski plin ali gradnja hidroelektrarn velikega obsega;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se približno 300 000 pripadnikov ljudstva, ki živi v gozdovih (imenovani tudi „pigmejci“ ali „Batwanci“), v srednjeafriškem deževnem gozdu sooča s pritiski brez primere na njihovo zemljo, gozdne vire in skupnosti, saj prihaja do sečnje gozdov, krčenja gozdov zaradi kmetijstva ali njihovega preoblikovanja v izključna območja za ohranjanje prostoživečih vrst;

23.  odločno poziva, naj Komisija sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pripombami iz resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(10), tudi v zvezi z gospodarskimi družbami, ki delujejo na tem področju; zlasti poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, h katerim je pozval v tej resoluciji, da bi odkrili in kaznovali odgovorne, kadar je mogoče takšne ukrepe neposredno ali posredno pripisati večnacionalnim družbam, ki poslujejo v okviru jurisdikcije ene od držav članic;

24.  poudarja, da nezakonita sečnja povzroča izgubo davčnih prihodkov za države v razvoju; obžaluje zlasti, da so panamski in rajski dokumenti potrdili, da se davčne oaze in sheme za izogibanje davkom uporabljajo za financiranje navideznih družb in podružnic največjih podjetij za pridobivanje celuloze, sečnjo in rudarstvo, povezanih s krčenjem gozdov, vse to v okviru, v katerem bi lahko učinki neregulirane finančne globalizacije negativno vplivali na ohranjanje gozdov in okoljsko trajnost; ponovno poziva, naj EU izkaže močno politično voljo in odločenost v boju proti izogibanju davkom in davčnim utajam, tako navznoter kot v odnosu do tretjih držav;

25.  pozdravlja objavo dolgo pričakovane študije izvedljivosti o poostritvi ukrepov EU proti krčenju gozdov(11), ki jo je naročil generalni direktorat Komisije za okolje; ugotavlja, da je ta študija posvečena predvsem sedmim proizvodom, ki ogrožajo gozdove, in sicer palmovemu olju, soji, kavčuku, govedini, koruzi, kakavu in kavi, in priznava, da je EU očitno del problema svetovnega krčenja gozdov;

26.  poziva Komisijo, naj nemudoma začne celovito oceno učinka in dejansko posvetovanje z deležniki, ki bo zlasti vključevalo lokalno prebivalstvo in ženske, ter nato pripravi smiseln akcijski načrt EU za boj proti krčenju gozdov in njihovemu propadanju, ki bo vseboval konkretne in usklajene regulativne ukrepe, tudi mehanizem spremljanja, ki bodo preprečili, da bi oskrbovalne verige ali finančne transakcije, povezane z EU, povzročale krčenje gozdov in njihovo propadanje ali kršitve človekovih pravic; poziva, naj ta akcijski načrt predvidi povečanje finančne in tehnične pomoči državam proizvajalkam, s posebnim ciljem, da se zaščitijo, vzdržujejo in obnavljajo gozdovi in ključni ekosistemi ter izboljšajo možnosti preživljanja skupnosti, ki so odvisne od gozdov;

27.  želi spomniti, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; obžaluje pomanjkanje izobraževanja o gozdarstvu; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov, ki bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU;

28.  je seznanjen z začetkom javnega posvetovanja o obsegu proizvodov, vključenih v področje uporabe uredbe o lesu; meni, da možnost, da se v vprašalniku izbere ožje področje uporabe te uredbe, ni upravičena, saj nezakonita trgovina cveti že v okviru sedanjega področja uporabe; poleg tega ugotavlja, da Evropska konfederacija lesnih industrij zagovarja razširitev področja uporabe uredbe o lesu na vse lesne proizvode;

29.  ugotavlja, da med pregledom uredbe o lesu v letu 2016 (SWD(2016)0034) ni bilo mogoče oceniti, ali so kazni v državah članicah učinkovite, sorazmerne in odvračalne, saj jih je bilo doslej izrečenih zelo malo; izraža pomisleke glede tega, da nekatere države članice pri izrekanju kazni uporabljajo merilo državnih gospodarskih razmer, saj so ta kazniva dejanja mednarodne narave in so na prvem položaju med okoljskimi kaznivimi dejanji na svetu;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo uredbo o lesu, v katero bi bilo treba vključiti tudi vse proizvode, ki so narejeni ali bi lahko bili narejeni iz lesa oziroma ga vsebujejo ali morda vsebujejo; poudarja, da je treba izvajati ustrezno in učinkovito preverjanje, tudi za kompleksne dobavne verige in uvožene proizvode iz držav, kjer poteka predelava, in poziva, da se sprejmejo stroge in odvračalne sankcije za vse gospodarske subjekte, saj gre za mednarodni kriminal, ki ustvarja največje prihodke od vseh okoljskih kaznivih dejanj;

31.  je seznanjen z razkritjem, da izvozna dovoljenja FLEGT omogočajo, da se nezakonito pridobljen les pomeša z zakonito pridobljenim lesom, ki bi se tako lahko izvažal v EU kot les, skladen z uredbo EU o lesu(12);

32.  poziva Komisijo, naj posodobi smernice o uredbi EU o lesu, da bodo zajele les, ki prihaja s konfliktnih območij, in naj predlaga podrobnejše ukrepe za zmanjševanje tveganja, da bi izboljšala izvrševanje, med drugim naj zahteva boljše skrbne preglede gospodarskih subjektov, ki uvažajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, pogoje v pogodbah z dobavitelji, da se prepreči podkupovanje, izvajanje določb o skladnosti za boj proti korupciji, revidirane računovodske izkaze in protikorupcijske revizije;

Upravljanje gozdov in zemljišč

33.  priznava pomembno delo, ki se v okviru Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE) in Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) izvaja v zvezi s trajnostnim upravljanjem gozdov na svetovni ravni, ki ima ključno vlogo pri trajnostni trgovini z gozdnimi proizvodi;

34.  poziva EU, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje in učinkovita partnerstva z državami, ki so velike porabnice lesa, in mednarodnimi deležniki, kot so OZN, zlasti FAO, Center za mednarodne raziskave na področju gozdarstva (CIFOR) in program Svetovne banke za gozdove (PROFOR), da bi učinkoviteje omejili trgovino z nezakonito posekanim lesom na svetovni ravni in izboljšali upravljanje gozdov na splošno;

35.  poudarja, da poleg primarnih gozdov tudi sekundarni gozdovi, ki se večinoma obnavljajo z naravnimi procesi po večjih motnjah, ki jih je povzročil človek, ali naravnih motnjah v primarnih gozdovih, zagotavljajo ključne ekosistemske funkcije, pogoje za preživetje lokalnih prebivalcev in oskrbo z lesom; meni, da bi se morali ukrepi za preglednost in odgovornost gospodarjenja z gozdovi izvajati tudi za sekundarne, in ne le primarne gozdove, saj so tudi ti ogroženi zaradi nezakonite sečnje;

36.  poudarja, da je treba spodbujati participativno in skupnostno upravljanje gozdov z okrepitvijo udeležbe civilne družbe v načrtovanju in izvajanju politik in projektov za upravljanje gozdov, ozaveščanjem in zagotovitvijo, da bodo lokalne skupnosti deležne koristi gozdnih virov;

37.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je negotovo lastništvo zemljišč skupnosti, ki prebivajo v gozdovih, glavna ovira v boju proti krčenju gozdov;

38.  opozarja, da je odgovorno upravljanje zemljiških posesti in gozdov bistvenega pomena za zagotovitev družbene stabilnosti, trajnostne rabe okolja in odgovornih naložb za trajnostni razvoj;

39.  je seznanjen z obstojem modelov skupnostnega gospodarjenja z gozdovi/skupnih zemljiških pravic, ki lahko prinašajo različne koristi(13), vključno s povečanjem gozdnih površin in razpoložljivih vodnih virov, omejitvijo nezakonite sečnje z določitvijo jasnih pravil o dostopu do lesa in učinkovitim sistemom spremljanja gozdov; predlaga, da se izvede več raziskav in zagotovi več podpore za pomoč pri razvoju pravnih okvirov za skupnostno gospodarjenje z gozdovi;

40.  poziva partnerske države, naj priznajo in varujejo pravico lokalnih skupnosti, ki so odvisne od gozdov, in domorodnih ljudstev, zlasti domorodnih žensk, do običajne posesti in nadzora nad njihovimi zemljišči, ozemlji in naravnimi viri, kot je določeno v mednarodnih instrumentih na področju človekovih pravic, kot sta Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Deklaracija o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP), ter v konvenciji MOD št. 169; poziva EU, naj partnerske države podpira tako pri tem kot tudi pri dosledni uporabi načela svobodne, predhodne in zavestne privolitve v odkup zemljišč v velikem obsegu;

41.  obsoja krčenje prostora za civilno družbo in lokalne skupnosti ter vedno večje število napadov na njihovo svobodo izražanja v zvezi z upravljanjem gozdov;

42.  poziva Komisijo, naj neobvezne smernice FAO o upravljanju posesti določi kot obvezne za načrt zunanjih naložb; poudarja, da je za skladnost s temi smernicami potreben učinkovit neodvisen sistem za spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznim mehanizmom za reševanje sporov in odškodnine; vztraja, da se morajo standardi o lastništvu zemljišč vključiti v zasnovo projektov, spremljanje in letno poročanje ter morajo postati obvezni za vse zunanje delovanje EU, ki se financira z uradno razvojno pomočjo (URP);

43.  poziva Komisijo in države članice, naj kot vmesni ukrep vzpostavijo učinkovit mehanizem za upravne pritožbe, namenjen žrtvam kršitev človekovih pravic in drugih škodljivih učinkov dejavnosti, financiranih z URP, da bi se začela procesa preiskovanja in sprave; poudarja, da bi moral ta mehanizem vključevati standardizirane postopke ter biti upravne narave in tako dopolnjevati pravosodne mehanizme, delegacije EU pa bi pri tem lahko bile vstopne točke;

44.  poziva EU, naj sprejme pravilo o obveznem razkritju informacij o krčenju gozdov, ki so dokaz finančnih naložb, povezanih s proizvodnjo ali predelavo blaga, ki pomeni tveganje za gozdove;

45.  opozarja, da mora Komisija do 27. novembra 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o delovanju Direktive 2013/50/EU o preglednosti, s katero je bila uvedena zahteva za razkritje plačil vladam, ki jih izvedejo podjetja, ki kotirajo na borzi, in velika podjetja, ki ne kotirajo na borzi ter opravljajo dejavnost v ekstraktivni industriji ali v industriji sečnje primarnih (naravnih in polnaravnih) gozdov; poleg tega opozarja, da je treba poročilu priložiti tudi zakonodajni predlog; ob upoštevanju morebitnega pregleda poziva Komisijo, naj razmisli o razširitvi obveznosti na druge sektorje industrije, ki vplivajo na gozdove, in na druge gozdove, ki niso primarni;

46.  obžaluje, da sta pomanjkljiva lokalna udeležba in odsotnost sporazumov z gozdnimi skupnostmi pri določanju namembnosti zemljišč in dodeljevanju koncesij pogosta v številnih državah; meni, da bi moral TLAS vključevati postopkovne zaščitne ukrepe, ki bodo krepili vlogo skupnosti, z namenom zmanjšati verjetnost koruptivnega ali nepravičnega dodeljevanja ali prenosa zemljišč;

47.  poudarja, da so preglednost podatkov, boljše kartiranje, neodvisno spremljanje, revizijska orodja in izmenjava informacij bistveni za boljše upravljanje, mednarodno sodelovanje in spoštovanje zavez o ničelnem krčenju gozdov; poziva, naj EU okrepi finančno in tehnično podporo za partnerske države, da bodo dosegle te cilje, in jim pomaga razviti potrebno strokovno znanje za izboljšanje lokalnih struktur upravljanja gozdov in povečanje odgovornosti pri tem;

Odgovorne dobavne verige in financiranje

48.  ugotavlja, da bi bilo treba uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverjati na mejah EU, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi dejansko izpolnjujejo merila, potrebna za vstop v EU;

49.  ugotavlja, da več kot polovico proizvodov, proizvedenih in izvoženih na globalni trg, predstavljajo proizvodi, ki izvirajo iz nezakonitega krčenja gozdov; poudarja, da se, kar zadeva kmetijske proizvode, povezane s tveganji za gozdove, šteje, da je 65 % izvoza govedine iz Brazilije in 9 % izvoza govedine iz Argentine, 41 % izvoza soje iz Brazilije, 5 % izvoza soje iz Argentine in 30 % izvoza soje iz Paragvaja verjetno povezanih z nezakonitim krčenjem gozdov; nadalje ugotavlja, da proizvajalci EU uvažajo velike količine krme in beljakovin iz držav v razvoju(14);

50.  izpostavlja ključno vlogo zasebnega sektorja pri uresničevanju mednarodnih ciljev v zvezi z gozdovi, vključno z obnavljanjem gozdov; vendar poudarja, da je treba poskrbeti, da se bo v svetovnih dobavnih verigah in finančnih tokovih spoštovala le zakonita in trajnostna proizvodnja brez krčenja, ki ne vodi h kršenju človekovih pravic;

51.  pozdravlja zavezo glavnih akterjev iz zasebnega sektorja (zelo pogosto iz EU), da bodo odpravili krčenje gozdov iz svojih dobavnih verig in naložb; vseeno ugotavlja, da se mora EU spopasti s tem izzivom in podpreti prizadevanja zasebnega sektorja s politikami in ustreznimi ukrepi, ki ustvarjajo skupno osnovo za vsa podjetja in enake konkurenčne pogoje; meni, da bi to spodbudilo zaveze, ustvarilo zaupanje in zagotovilo večjo odgovornost podjetij glede izpolnjevanja njihovih obveznosti;

52.  opozarja, da je treba spoštovati vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU dejavno sodeluje v tem procesu;

53.  spodbuja podjetja, naj ukrepajo za preprečevanje korupcije v svojih poslovnih praksah, zlasti tistih, povezanih z dodeljevanjem pravic do zemljiške posesti, ter povečajo svoje zunanje sisteme spremljanja delovnih standardov, da bodo vključevali širše obveznosti, povezane s krčenjem gozdov;

54.  poziva EU, naj uvede obvezno zahtevo, da mora finančna industrija pri ocenjevanju finančnih in nefinančnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj izvajati zanesljive skrbne preglede; prav tako poziva k javnemu razkritju v procesu primerne skrbnosti, in sicer v obliki minimalnega potrebnega letnega poročanja vlagateljev;

55.  poziva EU, naj se s krčenjem gozdov v svetovnem merilu spopade z regulacijo evropske trgovine in potrošnje blaga, ki pomeni tveganje za gozdove, kot so soja, palmovo olje, evkaliptus, govedina, usnje in kakav, pri tem pa upošteva izkušnje z akcijskim načrtom FLEGT, uredbo o lesu, uredbo o konfliktnih materialih, direktivo o nefinančnem poročanju, zakonodajo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ter drugimi pobudami EU za ureditev dobavnih verig;

56.  meni, da bi ta regulativni okvir moral:

   (a) opredeliti obvezna merila za trajnostne proizvode, ki ne povzročajo krčenja gozdov;
   (b) uvesti obveze glede potrebne skrbnosti za operaterje v zgornjem in spodnjem delu dobavne verige blaga, ki pomeni tveganje za gozdove;
   (c) zagotoviti sledljivost blaga in preglednost v celotni dobavni verigi;
   (d) zahtevati, da pristojni organi držav članic preiščejo in kazensko preganjajo državljane EU oziroma podjetja s sedežem v EU, ki se okoriščajo na račun nezakonite spremembe namembnosti zemljišč v državah proizvajalkah;
   (e) biti skladen z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, spoštovati običajne pravice, kot so določene v prostovoljnih smernicah FAO o upravljanju posesti, in zagotavljati svobodno, predhodno in zavestno privolitev vseh morebitno prizadetih skupnosti v celotnem življenjskem ciklu proizvoda;

57.  poziva EU, naj zagotovi, da sprejeti ukrepi in regulativni okvir ne bodo povzročali nepotrebnega bremena za male in srednje proizvajalce ali jim preprečevali udeležbo na trgih in v mednarodni trgovini;

58.  prav tako poziva EU, naj spodbuja podoben zavezujoč regulativni okvir na mednarodni ravni ter diplomacijo na področju gozdov vključi v svojo podnebno politiko, da bi tako spodbudila države, ki predelujejo in/ali uvažajo velike količine tropskega lesa, kot sta Kitajska in Vietnam, naj sprejmejo učinkovito zakonodajo, ki bo prepovedovala uvoz nezakonito pridobljenega lesa in od gospodarskih subjektov zahtevala, da ravnajo s potrebno skrbnostjo (podobno kot v uredbi o lesu); v ta namen poziva Komisijo, naj poveča preglednost v zvezi z razpravami in ukrepi, sprejetimi v okviru mehanizma za dvostransko sodelovanje pri izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov s Kitajsko;

59.  obžaluje, da vlada Demokratične republike Kongo nasprotuje moratoriju za izdajo novih dovoljenj dvema kitajskima podjetjema za sečnjo v tropskem deževnem gozdu v tej državi; poziva, naj se moratorij ohrani, dokler ne bodo podjetja za sečnjo, vlada in lokalne skupnosti, odvisne od gozdov, dosegle dogovora o protokolih za zagotovitev zadovoljivega okoljskega in družbenega upravljanja;

60.  poziva, naj EU uvede merila navzkrižne skladnosti za živalsko krmo v okviru reforme skupne kmetijske politike (SKP) s ciljem zagotoviti, da se bodo dodelile javne subvencije za trajnostna živila, ki ne povzročajo krčenja gozdov, zmanjšati uvoz beljakovinskih pridelkov, ki se uporabljajo za krmo, in živine, pri tem pa diverzificirati in okrepiti domačo proizvodnjo beljakovinskih pridelkov z namenom izvzeti uvoz blaga, ki pomeni tveganje za gozdove (npr. soja, koruza), iz neposredne ali posredne podpore v prihodnji politiki EU na področju hrane in kmetovanja;

61.  poudarja, da bo treba novo SKP uskladiti z mednarodnimi zavezami EU, vključno z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah;

62.  poziva, naj se za oceno zunanjih učinkov SKP uporabijo kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, kot priporoča OECD;

63.  opozarja, da sta Malezija in Indonezija glavni proizvajalki palmovega olja, ki pokrivata približno 85–90 % svetovne proizvodnje, in da vse večje povpraševanje po tem proizvodu vodi v krčenje gozdov, povzroča pritisk v zvezi z rabo zemljišč in močno vpliva na lokalne skupnosti, zdravje in podnebne spremembe; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba pogajanja o trgovinskih sporazumih z Indonezijo in Malezijo uporabiti za izboljšanje tamkajšnjih razmer;

64.  v zvezi s palmovim oljem priznava pozitivni prispevek obstoječih sistemov certificiranja, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da okrogla miza o trajnostnem palmovem olju (RSPO), indonezijsko trajnostno palmovo olje (ISPO), malezijsko trajnostno palmovo olje (MSPO) in vsi drugi priznani večji sistemi certificiranja svojim članom zaenkrat ne prepovedujejo, da bi deževne pragozdove ali šotišča pretvorili v palmove nasade; zato meni, da dejansko ne prispevajo k omejevanju emisij toplogrednih plinov med zasajanjem in delovanjem nasadov, torej ne morejo preprečiti velikih gozdnih in šotnih požarov; poziva Komisijo, naj poskrbi za izvedbo neodvisne revizije in spremljanje teh sistemov certificiranja ter tako zagotovi, da bo palmovo olje, ki je naprodaj v EU, izpolnjevalo vse potrebne standarde in da bo trajnostno; ugotavlja, da vprašanja trajnosti v sektorju palmovega olja ne moremo obravnavati le s prostovoljnimi ukrepi in politikami, ampak da bi morala za podjetja, ki ga proizvajajo, veljati zavezujoča pravila in obvezno certificiranje;

65.  poudarja, da je treba povečati zanesljivost prostovoljnih shem za certificiranje z označevanjem, da bo na trg EU vstopalo samo palmovo olje, ki ni povzročilo krčenja in propadanja gozdov, nezakonitega prilaščanja zemlje in drugih kršitev človekovih pravic, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(15), in da bodo v shemah, kot je RSPO, sodelovali vsi končni uporabniki tega proizvoda; poudarja tudi, da morajo biti potrošniki bolje obveščeni o škodljivih vplivih netrajnostne proizvodnje palmovega olja na okolje, končni cilj tega pa bi moralo biti občutno zmanjšanje porabe palmovega olja;

66.  poziva Komisijo in vse države članice, ki tega še niso storile, naj si prizadevajo vzpostaviti zavezo, ki bo veljala po vsej EU, da bi do leta 2020 uporabljali le certificirano trajnostno palmovo olje, in sicer s podpisom in izvajanjem amsterdamske izjave z naslovom „Towards Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries“ (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), ter naj si prizadevajo tudi za panožno zavezo, med drugim s podpisom in izvajanjem amsterdamske izjave z naslovom „In Support of a Fully Sustainable Palm Oil Supply Chain by 2020“ (Podpora popolnoma trajnostni dobavni verigi palmovega olja do leta 2020);

Skladnost politik za razvoj

67.  želi spomniti, da bo mogoče cilje trajnostnega razvoja uresničili le, če bodo dobavne verige postale trajnostne, med politikami pa se bodo ustvarile sinergije; je zaskrbljen, da velika odvisnost EU od uvoza živalske krme v obliki sojinih zrn povzroča krčenje gozdov v tujini; je zaskrbljen zaradi vpliva vedno večjega uvoza biomase in naraščajočega povpraševanja po lesu v Evropi na okolje, zlasti pri doseganju ciljev EU glede obnovljivih virov energije; poziva EU, naj spoštuje načelo skladnosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, saj pomeni enega temeljnih vidikov prispevanja EU k izvajanju Agende 2030, Pariškega sporazuma in Evropskega soglasja o razvoju; zato poziva, naj EU zagotovi skladnost med svojimi politikami na področjih razvoja, trgovine, kmetijstva, energije in podnebja;

68.  poziva Komisijo, naj poenostavi in bolje usklajuje svoja prizadevanja v boju proti nezakoniti sečnji v okviru različnih politik EU in njenih služb, vključenih v te politike; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

69.  želi spomniti, da 80 % gozdov predstavljajo tradicionalna zemljišča in ozemlja domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti; je zaskrbljen zaradi navedbe posebne poročevalke OZN za pravice domorodnih ljudstev, da prejema vse pogostejše obtožbe, da imajo projekti za blažitev podnebnih sprememb negativne posledice za pravice domorodnih ljudstev, zlasti projekti obnovljivih virov energije, kot sta proizvodnja biogoriva in gradnja jezov hidroelektrarn; poudarja, da je treba lokalnim gozdnim skupnostim zagotoviti pravice do zemljiške posesti, vključno z običajnimi pravicami; izpostavlja izplačila na podlagi rezultatov in REDD+ kot priložnost za okrepitev upravljanja gozdov, pravic do zemljiške posesti in možnosti za preživetje;

70.  poudarja ključno vlogo domorodnih ljudstev pri trajnostnem upravljanju naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti; želi spomniti, da Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) države pogodbenice poziva, naj spoštujejo znanje in pravice domorodnih ljudstev v okviru zaščitnih ukrepov pri izvajanju REDD+; poziva partnerske države, naj sprejmejo ukrepe za dejansko sodelovanje domorodnih ljudstev pri ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam in za njihovo blažitev;

71.  poziva, naj EU in njene države članice okrepijo sinergije med prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu FLEGT in REDD+;

72.  je močno zaskrbljen zaradi vse pogostejšega in obsežnejšega industrijskega gojenja monokultur za pridobivanje energije na gozdnih površinah, kar pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in propadanje ekosistemskih storitev;

73.  želi spomniti, da mora biti politika EU o biogorivih usklajena s cilji trajnostnega razvoja in načelom skladnosti politik za razvoj; ponovno izraža, da bi morala EU najkasneje do leta 2030 opustiti vse politične spodbude za agrogoriva;

74.  obžaluje, da se v okviru potekajoče revizije direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED II) ne vključujejo merila družbene trajnosti ali druge posredne posledice rabe zemljišč, ki upoštevajo tveganja prilaščanja zemljišč; želi spomniti, da bi morala biti ta direktiva skladna z mednarodnimi standardi glede pravice do posesti, tj. konvencijo MOD št. 169 ter prostovoljnimi smernicami FAO o zemljiški posesti in načeli za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme; prav tako poudarja, da je treba uvesti strožja merila za gozdno biomaso, da bi preprečili spodbujanje bioenergije, ki povzroča krčenje gozdov v tujini;

75.  je seznanjen z nedvoumnimi dokazi, da spreminjanje tropskega gozda v kmetijska zemljišča, nasade in zemljišča za drugo uporabo povzroča veliko škodo za vrste, zlasti posebne gozdne vrste; poudarja, da je treba obnoviti naravne, biološko raznovrstne gozdove kot sredstvo za boj proti podnebnim spremembam in varstvo biotske raznovrstnosti, v skladu s cilji Agende 2030, zlasti ciljem 15; meni, da bi morali programi obnove gozdov priznati lokalne običajne zemljiške pravice, biti vključujoči in prilagojeni lokalnim razmeram ter spodbujati naravne rešitve, kot je obnova gozdne krajine, da bi uravnotežili rabo zemljišč, vključno z zaščitenimi območji, kmetijsko-gozdarski sistem, kmetijske sisteme, male nasade in človeške naselbine; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo učinek porabe v EU na krčenje gozdov v tujini obravnaval glede na cilje, zastavljene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

76.  poziva EU, naj podpre pobude držav v razvoju, ki so bogate z gozdovi, namenjene uravnoteženju neomejene širitve kmetijskih praks in rudarskih dejavnosti, ki so negativno vplivale na gospodarjenje z gozdovi, na preživetje in kulturno integriteto avtohtonih ljudstev ter so imele negativne posledice za socialno stabilnost in samopreskrbo kmetov s hrano;

77.  ponavlja, da lahko trajnostne vrednostne verige lesa, pridobljenega iz trajnostno upravljanih gozdov, vključno s trajnostnimi gozdnimi nasadi in družinskimi nasadi dreves, pomenijo pomemben prispevek k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in zavez na področju podnebnih sprememb; v kontekstu, v katerem propadanje gozdov ali motne, ki jih prizadenejo, predstavljajo 68,9 odstotka skupnega izpusta ogljika v tropskih ekosistemih(16), vztraja, da se nobeno javno financiranje, ki izhaja iz podnebnega financiranja in razvojnega financiranja, ne bi smelo uporabljati za širitev kmetijstva, obsežno industrijsko sečnjo, rudarjenje, pridobivanje virov ali razvoj infrastrukture na območjih neokrnjenih gozdnih krajin, pri čemer bi moralo biti javno financiranje bolj v splošnem podvrženo trdnim merilom glede trajnosti; prav tako poziva EU in njene države članice, naj v zvezi s tem usklajujejo politike glede donatorjev(17);

78.  meni, da morajo prizadevanja za ustavitev krčenja gozdov zajemati pomoč in podporo za najučinkovitejšo uporabo obstoječih kmetijskih površin, ki jo je treba porabiti v povezavi s pristopom pametnih vasi; se zaveda, da imajo kmetijsko-ekološke prakse velik potencial za povečanje funkcij in odpornosti ekosistemov, in sicer z mešanim in raznolikim sajenjem, kmetijsko-gozdarskimi in permakulturnimi tehnikami sajenja, ki se lahko uporabljajo tudi za pridelke, kot so palmovo olje, kakav in kavčukovci, prav tako pa lahko prinesejo presežne koristi, kar zadeva produktivnost, raznolikost proizvodnje in socialne rezultate, ne da bi bilo potrebno nadaljnje krčenje gozdov;

Kriminaliteta v zvezi z gozdovi

79.  ugotavlja, da sta nezakonita sečnja in trgovina z lesom po podatkih programa OZN za okolje in Interpola eno od petih najpomembnejših področij okoljske kriminalitete, pri čemer imajo nadnacionalne skupine organiziranega kriminala še večjo vlogo;

80.  poudarja, da so za boj proti nezakoniti mednarodni trgovini potrebni usklajeni in vključujoči ukrepi za odpravo uničevanja in krčenja gozdov, nezakonite sečnje ter za boj proti goljufijam, pobijanju ter povpraševanju po gozdnih dobrinah in prostoživečih vrstah;

81.  poudarja, da imajo kazniva dejanja v zvezi z gozdovi, od nereguliranega ali nezakonitega sežiganja oglja do obsežnih kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo podjetja ter vključujejo les, papir in celulozo, velik vpliv na svetovne podnebne izpuste, zaloge vode, dezertifikacijo in padavinske vzorce;

82.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po navedbah programa OZN za okolje in Interpola zakonodaja za boj proti okoljski kriminaliteti v številnih državah nezadostna, med drugim zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in osebja, nizkih kazni ali odsotnosti kazenskih sankcij itd., kar pomeni ovire pri učinkovitem boju proti tem kaznimi dejanjem;

83.  poudarja pomen uvedbe resnično odvračilnih in učinkovitih kazni v državah proizvajalkah za boj proti nezakoniti sečnji in trgovini z lesom;

84.  poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja(18), da bo vključevalo nezakonito sečnjo lesa;

85.  spodbuja EU, naj zagotovi pomoč pri krepitvi nadzora nad krčenjem gozdov in nezakonitimi dejavnostmi;

86.  poudarja, da je treba obravnavati temeljne vzroke okoljske kriminalitete, kot so revščina, korupcija in slabo upravljanje, prek celovitega in holističnega pristopa, s katerim se bo spodbujalo čezmejno sodelovanje in v okviru katerega se bodo uporabili vsi ustrezni instrumenti za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, vključno z zasegom in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ter ukrepi proti pranju denarja;

87.  poudarja, da je treba okrepiti nacionalne pravne okvire, podpreti vzpostavitev nacionalnih mrež kazenskega pregona ter izboljšati sprejemanje in izvrševanje mednarodnega prava, ki prispeva k preglednemu in odgovornemu upravljanju gozdov, med drugim z izmenjavo dobre prakse, strogimi pravili glede razkritja informacij, zanesljivimi ocenami učinkov na trajnostni razvoj ter sistemi za spremljanje in poročanje, ob upoštevanju, da je treba zaščititi gozdne čuvaje; poziva k okrepljenemu medsektorskemu in medagencijskemu sodelovanju na nacionalni in mednarodni ravni, zlasti z Interpolom in UNODC, med drugim z izmenjavo obveščevalnih podatkov in pravosodnim sodelovanjem ter razširitvijo obsega pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, da bo vključevalo okoljsko kriminaliteto;

88.  opozarja, da bi večji dostop do carinskih podatkov o proizvodih, uvoženih v EU, povečal preglednost in odgovornost v globalnih vrednostnih verigah; poziva Komisijo, naj razširi zahteve po carinskih podatkih in vključi izvoznika in proizvajalca kot obvezna carinska podatkovna elementa, s čimer se bo povečala preglednost in sledljivost globalnih vrednostnih verig;

Trgovinska vprašanja

89.  poudarja, da morajo biti trgovinska pogajanja Unije skladna z zavezami Unije glede zmanjšanja krčenja in propadanja gozdov ter za povečanje zalog ogljika v gozdu v državah v razvoju;

90.  poudarja, da je treba razširiti in okrepiti ureditve za preprečevanje, spremljanje in preverjanje vplivov dvo- in večstranskih sporazumov EU o prosti trgovini in naložbah na okolje in človekove pravice, tudi prek preverljivih kazalnikov ter neodvisnih pobud za spremljanje in poročanje, ki se izvajajo na ravni skupnosti;

91.  poziva EU, naj v svoja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju vedno vključi zavezujoče in izvršljive določbe za preprečevanje nezakonite sečnje, krčenja gozdov in njihovega propadanja ter prilaščanja zemljišč, pa tudi druge kršitve človekovih pravic, za katere veljajo ustrezni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov, ter naj – med različnimi metodami izvrševanja – razmisli tudi o mehanizmu, ki bi temeljil na sankcijah, in določbah, s katerimi bi bila zagotovljena pravica do lastnine, predhodnega posvetovanja in informirane privolitve; poziva Komisijo, naj take določbe s pomočjo revizijske klavzule vključi v že sklenjene sporazume o prosti trgovini, zlasti zavezanost učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, kako pomembno je spremljati te določbe in da je treba – če trgovinski partnerji teh pravil ne spoštujejo – nemudoma začeti postopke posvetovanja na vladni ravni in sprožiti obstoječe mehanizme uveljavljanja, kot so mehanizmi za reševanje sporov, vzpostavljeni v okviru poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju;

92.  poziva Komisijo, naj v vse trgovinske in naložbene sporazume EU vključi ambiciozne določbe, ki se bodo nanašale na gozdove; poudarja, da bi morale biti te določbe zavezujoče in izvršljive prek učinkovitih mehanizmov spremljanja in sankcij, ki bodo posameznikom in skupnostim v EU ali zunaj nje omogočale uporabo pravnih sredstev;

93.  poudarja, da bi bilo treba korupcijo, povezano z nezakonito sečnjo, obravnavati v okviru trgovinske politike EU; poziva Komisijo, naj v svoje sporazume o prosti trgovini vključi protikorupcijske določbe, povezane z nezakonito sečnjo, ki so izvršljive in jih je treba učinkovito in v celoti izvajati;

94.  poziva Komisijo, naj v področje uporabe izvršljivih protikorupcijskih določb v sporazumih o prosti trgovini vključi nezakonite gozdarske prakse, kot so določanje prenizkih cen lesa pri koncesijah, to, da gospodarske družbe sekajo zaščitena drevesa, tihotapljenje gozdnih proizvodov prek meja, nezakonita sečnja in predelava gozdnih surovin brez dovoljenja;

95.  ugotavlja, da je področje uporabe uredbe o splošnih tarifnih preferencialih (GSP), kar zadeva zaščito in odgovorno upravljanje gozdnih virov, še vedno omejeno; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo konvencije, povezane z gozdovi in zajete v shemah GSP in GSP+, ustrezno spremljane, tudi s strani organizacij civilne družbe, da bi zagotovili varstvo gozdov v partnerskih državah, vključno z možnostjo za vzpostavitev pritožbenega mehanizma, s katerim bi zagotovili, da bodo pritožbe deležnikov ustrezno upoštevane; poudarja, da je treba, kadar je to primerno, v okviru teh mehanizmov posebno pozornost posvetiti pravicam domorodnih ljudstev, skupnostim, ki so odvisne od gozda, in pravicam, zagotovljenim s konvencijo MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih;

96.  opozarja, kako pomemben je ustrezen dostop do pravnega varstva, pravnih sredstev in učinkovite zaščite žvižgačev v državah izvoznicah naravnih virov, da bi se zagotovila učinkovitost zakonodaje ali pobud;

o
o   o

97.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0098.
(3) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0330.
(5) Nellemann, C. (glavni urednik); Henriksen, R., Kreilhuber, A., Stewart, D., Kotsovou, M., Raxter, P., Mrema, E., in Barrat, S. (uredniki), The Rise of Environmental Crime – A Growing Threat to Natural Resources, Peace, Development And Security, A UNEP-INTERPOL Rapid Response Assessment, program Organizacije združenih narodov za okolje in norveški center za celovite analize pri RHIPTO Rapid Response, www.rhipto.org, 2016.
(6) Goodman R. C. in Herold M., Why Maintaining Tropical Forests is Essential and Urgent for Maintaining a Stable Climate, delovni dokument 385, Center za globalni razvoj, Washington DC, 2014; McKinsey & Company, Pathways to a Low-Carbon Economy, 2009; McKinsey & Company, Pathways to a Low-Carbon Economy: Version 2 of the Global Greenhouse Gas Abatement Cost Curve, 2013.
(7) Baccini, A. in drugi, „Tropical forests are a net carbon source based on aboveground measurements of gain and loss“, Science, letnik 358, št. 6360, 2017, str. 230–234.
(8) Glej https://www.iucn.org/theme/forests/our-work/forest-landscape-restoration/bonn-challenge
(9) Nellemann, C. (glavni urednik); Henriksen, R., Kreilhuber, A., Stewart, D., Kotsovou, M., Raxter, P., Mrema, E., in Barrat, S. (uredniki), The Rise of Environmental Crime – A Growing Threat to Natural Resources, Peace, Development And Security, A UNEP-INTERPOL Rapid Response Assessment, program Organizacije združenih narodov za okolje in norveški center za celovite analize pri RHIPTO Rapid Response, www.rhipto.org, 2016.
(10) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(11) http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/feasibility_study_deforestation_kh0418199enn_main_report.pdf
(12) V poročilu Agencije za okoljske preiskave (EIA) in indonezijske mreže za spremljanje gozdov (Jaringan Pemantau Independen Kehutanan/JPIK) iz leta 2014 o dopuščanju kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno, da nekatera podjetja z dovoljenjem TLAS sodelujejo pri „pranju“ lesa, saj nezakonito pridobljen les mešajo z zakonito pridobljenim. Ta les bi se lahko izvažal v EU kot les z dovoljenjem FLEGT. Na voljo na: http://www.wri.org/blog/2018/01/indonesia-has-carrot-end-illegal-logging-now-it-needs-stick; primarni vir: https://eia-international.org/wp-content/uploads/Permitting-Crime.pdf
(13) Primer iz Nepala, ki ga je predstavila organizacija ClientEarth, na voljo na https://www.clientearth.org/what-can-we-learn-from-community-forests-in-nepal/.
(14) Poročila o stanju gozdov: Consumer Goods and Deforestation: An Analysis of the Extent and Nature of Illegality in Forest Conversion for Agriculture and Timber Plantations (Potrošniško blago in krčenje gozdov: analiza obsega in narave nezakonitega spreminjanja gozdov v kmetijska zemljišča in nasade lesnih rastlin), 2014.
(15) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(16) Baccini, A. in drugi, „Tropical forests are a net carbon source based on aboveground measurements of gain and loss“, Science, letnik 358, št. 6360, 2017, str. 230–234, http://science.sciencemag.org/content/early/2017/09/27/science.aam5962.
(17) Baccini, A. in drugi, op. cit.
(18) UL L 328, 6.12.2008, str. 28.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov